A* Amerikanski Slovenec 3. številka List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. :t'' ----= JToliet, Illinois, 27, jiocembra 1907 Ijetnik XVII POLOŽAJ ŠE RESEN V GOLDFIELDU, NEV. Združba operatorjev toži delavsko zvezo "Western Federation of Miners". SKUŠAJO UNIČITI, A ZAMAN. Predsednik Roosevelt odpoklical vojake, in to jih jezi. U, Goldfield, Nev., 25. dec. — "The Goldfield Consolidated Mine Owner's Association" bo jutri prosila zvezno distriktno sodišče nevadsko za ustavno povelje proti patroliranju (obhajani u in ogledovanju) rudnikov ter ostra sevanju sedanjih delavcev po štrajkar-iih. Nadalje bo ista združba predlagala razpust goldfieldske podružnice, Pripadajoče zvezi "Western Federation of Miners". Zakaj razpust? V tozadevni tožbi se navaja, da se ie zveza "Western Federation of Miners" samo ustanovila za uničevanje lastnine rudniških posestnikov v vseh zapadnih in pacifiških državah s pomočjo brezkončnih bojev, nemirov, iz gredov, štrajkov itd. in da pripada goldfieldski podružnici iste le malo resničnih sposobnih rudarjev, tem več Pa drugih delavcev, kakor natakarjev, klerkov, kuharjev, brivcev itd. Vse njeno prizadevanje je naperjeno na to, z umori in uničevanjem lastnine vzbujati strah in grozo med prebivalstvom .in požigati trgovine; podružnica je strah za Goldfield in vso okolico. Namen te tožbe je edinole ta, napotiti predsednika Roosevelta, da prekliče povelje v odstranitev zveznega vojaštva. Rooseveltovo povelje. Washington', 21. dec. — Predsednik Roosevelt je odredil, da se v ponedeljek, dne 30, decembra, imajo umakniti zvezne čete iz Goldfielda. Goldfield, Nev., 21. dec. — Vest o odpoklicanju zveznih čet po predsedniku Rooseveltu je tu vzbudila senza-•• cijo. Vsled te vesti so se že vršila mnoga posvetovanja med zvezo rudniških posestnikov in kapitanom Coxom kot zastopnikom guvernerja Sparksa ter polkovnikom Reynoldsom, ki poveljuje tu se nahajajoče zvezne čete. Ponudbo rudarske zveze zaradi mirovnega pogajanja so rudniški posestniki kar odklonili. Položaj v Goldfieldu. Goldfield, Nev., 23. dec. — S 50 možmi se je danes spet otvorilo po sl'ovanje v Mohawk-rudniku, ki je izza treh tednov počival. Rudniške stope Consolidated-kompanije in prevodna delavnica Nevada Goldfield-kompani ie tudi poslujejo. 116 trupel. ! TEŽKO DELO REŠEVALCEV. Jacobs Creek, Pa., 25. dec. — Ko je bilo opuščeno vsako upanje, dobiti še živega vsaj enega od premogarjev, ponesrečenih vsled eksplozije treskavih plinov v Darr-rudniku, se je danes radi. božičnega praznika malo storilo glede | Zvezni department za zivotno reseva- pl5 Katedrala posvečena. Spittle, Wash., 23. dec. — Med jako Mgpfoižtnimi obredi je bila včeraj posvečena krasna katedrala novousta-vijene škofije Seattle. Gradnja hra-" božjega je stala $500,000. reševanja. Doslej je skupaj spravljenih na površje 76 trupel. Reševalci še niso prišli v rov št. 27,kjer so včeraj za gledali 73 trupel, ležečih na enem kupu. Še vedno delajo ve vhodih 28 in 29. Jutri bodo poskušali prodreti v št. 27 in potem tako hitro kakor mogoče spraviti trupla na površje. Danes so tisočerniki obkrožali vhod, ki so prihiteli iz soseščine. Jacobs Creek, Pa., 26. dec. — Danes so spet iskali v jami trupel in jih špra- nje si stekel že mnogo zaslug. NAD 1324 LADIJSKIH NESREČ. Od 4512 v nevarnosti bivših oseb bilo rešenih 4467. Washington, 25. dec. — Iz letnega vili na površje še 40, tako da je doslej I poročila zakladniškemu tajniku podre-vseli najdenih trupel 116. Med pone- jenega departmenta za životno reševa- srečenci je bilo 40 Slovakov, 32 Rusi-nov, 8 Hrvatov, 60 Nemcev in 93 Madžarov. Božično darilo. nje je razvidno, da je ta v prošlem fiskalnem letu storil prav mnogo dobrega. Število nezgod na jezerih in ustjih plovnih rek, ob katerih so pomagali Tovarne | nameščenci reševalnih postaj, je znašalo 347, a število oseb v nevarnosti 3336. Od teh je bilo 3314 rešenih in Najnovejše odkritje. . Petrograd, 25. dec. — Policiji se je b;ij(j posrečilo odkriti zaroto, ki ni nameravala nič več in nič manj, nego raz streli ti palačo, v kateri se nahajajo Ufidi in zborovališče državnega so-veta. Državnemu sovetu, gosposki zbornici ruskega parlamenta, pripadajo kakor znano najvišji ruski državni uredniki in cerkveni dostojanstveniki, visoko plemstvo in skoro vsi veliki kntzi. Več sumljivih oseb je prijetih, med njimi mnogi "Finci. "KOPNIŠKI STOTNIK ŠT. 2" NA DUNAJU, Bivši avstrijski podčastnik osleparil polkovno blagajno za $6,000. NASTOPIL JE KOT ČASTNIK. Premotil stražo, ulomil in potem izginil brez sledu. Poljaki in Prusi. Pittsburg, Pa., 25. dec. v Pittsburgu, McKeesportu, Glass-portu, Duqitesne in drugih krajih v Monongahela-dolini, ki so deloma za-|22 jih je storilo smrt. Cenjena vred radi čezmerne produkcije, deloma za- nogt pri teh nezgodah prizadetih ladij radi denarne stiske ustavile delo, bodo L-e znašala $6,478,200 in njihovega na-z dnem 1. januarja spet zaposlovale kIada $1,824,skupna vrednost to-in do 40,000 delavcev bo sklenilo -svoje rej $8,302,250. Lastnine je bilo re neradovoljne počitnice. | šene v vrednosti $6,916,40Q. Baš na- vedene ladije so bile take, katerih ton-Podadmiral odstopil. | ska vrednost je bila znana oziroma vknjižena. Število nezgod ladij, ka-Washington, 24. dec. — Predsednik terih tonska vrednost ni bila vknjiže-Roosevelt je prejel danes r^signacijo na, in takih pod 5 tonami, vštevši ma podadmirala Willard H. Brownsona le jadrijice in;čolne,%a$iojm-launches' kot načelnika urada "Bureau of Navi- itd., je znašalo 491 in v nevarnosti je gation", in jo je odobril. Njegovim na- bilo na njih 1176 oseb, od katerih je slednikom je imenoval kapitana Came- bilo rešenih 1153, a utonilo jih je 23 ron Winslova. Podadmiral Brownson Cenjena vrednost v nevarnosti bivših se je baje skregal z generalnim zdrav- iadij in čolnov te vrste je znašala $530, nikom Rixeyem, domačim zdravnikom 320 in rešene lastnine od tega je bilo. Rooseveltovim. | za $516,385, torej skoro 90 odsto. Še več reševanja. Polegtega je bila še 714 ladijam ob viharjih podeljena pomoč, skupaj je bilo 1325 ladij, za katere so nastopili zaposlenci reševalnih postaj, Nadrfj-- 'Pariz, 21. dec. — "Echo de Paris" °bjavlja poziv, ki ga je nameril poljski romanopisec Henryk Sienkiewicz na zastopnike leposlovja, znanosti in umetnosti na omikanem svetu in v katerem nujno prosi, protestirati proti "»silnemu razvlastnevanju poljskih zefnljišč, kar namerava storiti pruska vlada. Sienkiewicz pravi v svojem Possovu med dr.: "Poljaki niso storili ničesar, kar bi moglo upravičiti tako Postopanje proti njim." Gregorijanski koledar. Petrograd, 22. dec. — Carska komisija, imenovana že leta 1901, da popravi sedanji jubilijanski koledar, je dovršila svoje delo pod predsedstvom velikega kneza Konstantina Konstan-tinoviča ter izročila svoj elaborat sve-tfmu sinodu, da ga oceni in odobri. Kakor se sliši, skrajša se februar prihodnjega leta za trinajst dni ter se bo od 1. marca 1908 ruski pravoslavni koledar zlagal s koledarjem ostalih kulturnih narodov. Perzi in njihov šah. Teheran, 23. dec. — Predsednik parlamenta je danes obvestil poslance, da je šah privolil v vse zahteve državnega zbora. Sovraštvo proti tujcem narašča v vseh slojih prebialstva. Glasbeni zakladi. Dunaj, 20. dec. — Ves muzikalni svct cesarskega mesta je razburjen. Nteki tukajšnji trgovec z muzikalijami je namreč baje izsledil 28 pisem in 47 glasbenih rokopisov največjega glasbenika na svetu, Beethovena, ki jih je taSisil v letih 1816—1823. Bojkot Nemcev. Berolin, 24. dec. — Poljaki so z ozi-rom na znani predlog vlade sklenili bojkotirati vse nemške posestnike vzhodno od Labe in v vzhodni Pru-siji. Ta bojkot bodo izvršili s tem, so ti rešiii 73 oseb, ki so padle v n in jezera z hidjeckljiic in §|an:->č - 278 postaj. K zveznemu departmentu za životno reševanje spada 278 postaj, ki so v prošlem fiskalnem letu stale skupaj $1,790,200, kacih $100,000 več nego prejšnje leto. Načelnik departmenta opozarja za- da bodo agitirali pri ruskih m avstrij- kladniškega tajnika Cortelyou m po skih Poljakih, da preprečijo izseljeva- tem kongresnike na neprilik0) da ni nje ruskih, rusinskih in ogrskih de" možnonajti dovolj sposobnih in moč-lavcev na Prusko, brez katerih ome- nih jju(ji kot nadomestilo za take, ki njeni posestniki ne morejo obstati 111 opuščajo težko in nevarno službo.'iz bodo na ta način vničeni. | za 5 Jet se je vedno manjšalo število takih ljjjdi, ki se hočejo dati najeti za V zadnji minuti rešen. , reševalno službo in večina tistih, ki se zglasajo, ni bila sposobna za ne-Berolin, 24. dec. — V Dortmundu Varno in naporno službo. Tej nepri-na Nemškem je bil rudar Kurzschut u^j je možno trajno in izdatno od-obdolžen umora svojega delavskega pomoči, če se reševalcem podele do-nadzornika, s katerim sta se prepirala bre plače, zdrava _in tečna hrana, več o plači. Bil je spoznšn krivim in ob- dopusta in po gotovi službeni dobi sojen, da bo obglavljen. Obsojenca so | pokojnina, s katero je možno shajati, peljali na morišče, duhovniki so ga J; Policijska znanost. Dunaj, 24. dec. — O lopovih je znano, da so prav pogosto akademično izobraženi — v svoji stroki. Posebno H%ski so v tem ozira na dobrem gjasit. Ti so strokovnjaki v odpiranju j ' , 1 -h blagajn. Pred kratkim pa se jj* ,»*t ^nr'o, da obstoji, na Nemškem noma logično in potrebno je bilo, da se.':jemislilo tudi na višjo'izobrazbo stražnikov, kateri imajo posla s svojimi veleučenimi "klijenti", V Italiji že predavajo na vseučiliščih o višji policijski izobrazbi. Sedaj se je povspe-la tudi na Švica za Italijo. V Lozani bo dr. Raje predaval,o policijski znanosti. Dunaj, 25. dec. — Slepar, ki je oropal arzenalno blagajno za 28,000 K, še ni prijet. Govorjenje o drznem dejanju je še vedno na dnevnem redu. Splošno se občuduje drznost in hladnokrvnost z iskalnim listom zasledovanega častniškega namestnika izven službe Goldschmidta, ki je spoznan za roparja. Goldsmidt se je v torek pripeljal v uniformi častnika (oficirja) 2. topni-čarskega polka pred tukajšnji arzenal (orožnico) in je zahteval od korpo-rala (desetnika) v službi ključ k uradu 2. topničarskega polka. Ne da bi vpra šal po pismenem ukazu ali izprašal častnika, kakor zahteva stražni predpis, je korporal izročil Goldschmidtu zahtevani ključ. Ta se je podal ne-nadlegovan v urad omenjenega polka, je ulomil z dletom denarno shrambo in vzel iz nje $6000 v gotovini in $600 v hranilnih knjižicah. Potem je po dolžnosti (?) spet izročil ključ in se odpeljal. Ko je bil rop pozneje odkrit, je bilo seveda vse silno razburjeno. Kajti Goldschmidt je seveda visoko nadkrilil čevljarja Vogta, stotnika kopniškega (Koepenick). Neki^ tržeč z obleko je spoznal v predloženi mu sliki Goldschmidtovi (ki ga že dolgo iščejo kot splošnega nevarneža) tistega moža, ki mu je odkupil častniško uniformo, in tudi fijakar voznega gosta, katerega je peljal v arzenal in od tam na neki kolodvor. bili pripravili na smrt in krvnik je svojim pomagačem zaukazal, da moža obglavijo. Položili so mu glavo na kaznilno klado in že so zavihteli sekiro nad njegovim vratom, ko pridir-ja na morišče poslanec z brzojavko na jetniškdga vodjo. Takoj so odlo Nameravani napad. Dunaj, 23. dec. — Budimpeštanski list "A Nap" objavlja odlok budim-peštanske državne policije, v katerem se poroča, da je avstro-ogrski poslanik v Carigradu obvestil zunanje mi- l' Goreče gubernije. Moskva, 21. dec. — Nekatere gubernije na Ruskem gore v dobesednem Pomenu brez prenehanja že nekaj mesecev. Poltavsko gubernijalno zem-stvo je razpisalo nagrade v denarju vsakemu, kdor prime kakšnega pozi-galca. Gore zlasti gubernije: kijev-sjta, podoljska, kurska. Smolenski gu bernijalni urad je formalno oblegan od zavarovalnih agentov, ki poročajo o velikih novih požigih. Kmetje pozi-gajo zlasti skednje s senom in deteljo. Lansko leto je bilo v dotični guber-niji 1511 požarov, letos jih je doslej 1311. Ravnotako se godi v črnigorski guberniji. "Vsako noč", — piše kore-spondent "Jutro Rosiji"—"se nebo zari od požarov; ljudje stoje noč in^dan na straži in so že vsi izmučeni od čuvanja in vznemirjanja. Požiganje je že dobilo psihopatičen značaj. Ljudje nikdar ne izroče požigalca policiji, toda če jim pride v roke, ga grozno zdelajo." Slepar pobegnil. Budimpešta, 21. dec. — V Ameriko jo je popihal policijski inšpektor v Budimpešti, Aleksander pl. Bornemis-za, bivši huzarski častnik, in zapustil črez 40,000 kron dolgov. Kot huzarski častnik je kvitiral ter se oženil z neko ubogo deklico. v . •1*1 ---------.-v.* Mllcllij V, žili izvršitev obsodbe in ko je vodja nistrstVo, »da se namerava atentat na prebral brzojav, je -naznanil, da se po- nadvojvodo Franca Ferdinanda. Iz čaka S kaznijo, dokler se ne preišče carigrada je v ta namen odpotoval na duševno stanje obsojenca. Mož bo Dunaj nek; Grniker. Na podlagi pis-imel priliko vnovič se zagovarjati. | ma mchikanskega poslanika v Genevi (Švica) na amerikanskega poslanika t ... i na Dunaju se je izvedelo, da so štiri Izseljevanje iz Amerike. sumljive osebe odpotovale v Požun Odrin, 6. dec. — V včerajšnji noči in da so se tam snidle 28. novembra, so se tu ponovili škandalozni prizori Ti nameravajo atentat na cesarja ali ameriških izseljencev. Tekom dneva prestolonaslednika. Napad, kateri je je dospelo 3900 izseljencev, katere so bil dogovorjen v Genevi, naj bi se mogli le polagoma spraviti v železni- izvršil na Dunaju ali v Budimpešti. Po ške vozove. Več kot polovica jih je | licija je uvedla v tem oziru preiskave, bilo prisiljenih prenočiti na prostem Naročnikom in sotrudnikom "Amc-kanskega Slovenca''. Stopamo pred naročnike in sotrud-nike "Amer. Slovenca" ob koncu lt^fa, da se priporočimo za prihodnje leto. Lahko nam je stopiti pred nje, kajti delo, ki smo ga izvršili v pretečenem letu, nam daje pogum. "Am. Slovenec" se je v preteklem letu povzdignil, tako da stoji po obliki in vsebini med najboljšimi slovenskimi listi. Pomanjkljivosti pa, ki jih mi sami najbolj čutimo, ker so naše misli obrnjene na olepšavanje oblike in vsebine lista se bomo, kakor doslej, trudili zbolj šavati, da bode vsaka izdaja pokazala lepši napredek. Ker je cena lista, ako primerjamo istega z drugimi, jako nizka, a oblika in vsebina pa čedalje bolj zanimiva, zato smelo upamo, da nam ostanejo zvesti vsi dosedanji naročniki in so- ■ trudniki; tudi upamo, da bodo isti pridobili še več prijateljev, da skupno delujemo v korist in proč vit vere in naroda v tej tuji deželi. Znano je vsakomur, da se je cena vsakej reči jako povišala; tako stane izdaja lista sedaj veliko več, kakor poprej; zato upamo, da bodo naši cenj. naročniki to upoštevali in točno vpo-slali malo vsotico — samo $1,00, in zopet bodo brez skrbi za celo leto. Tudi oni, ki so kaj zaostali z predplačilom in list že delj časa dobivajo, naj se spomnijo, da vsak je deležen svojega plačila in naj pošljejo isto, da jim bode mogoče nadaljevati pošiljanj« lista. Iver si štejemo v častno nalogo* "Amer. Slovenca" vedno bolj moderno izdajati, smo prepričani, da bodo naši cenjeni naročniki in sotrudniki listu ohranili svoje dosedanje' zaupanje in naklonjenost ter nam pomagali do vsestranskega napredka, V ta namen želimo vsem našim prijateljem: Veselo in srečno Novo leto. Uprava "Amer. Slov." Gaponova zapuščina. Petrograd, 25. dec. — Premoženje znanega ruskega duhovnika Gapona se je cenilo na 25,000 rubljev; obstoji pa iz posestva v Poltavi in v gotovem denarju, ki je naložen na ime Ryb-nicki, pod katerim imenom je Gapon bival v Peterburgu. Poleg tega pa so našli v nekem kovčegu par kuvertov, v enem izmed njih je bilo 14,500 rubljev, kateri znesek je last organizacije, v drugem pa 14,000 rubljev, kateri so lastnina Gaponova. Sodnija v Poltavi je priznala Gaponovega mladoletnega sina Alekseja za dediča. Navidezno mrtev. Berolin, 25. dec. — V draždansko mrtvašnico so prinesli te dni nekega mesarskega pomočnika, ker so mislili, da je umrl. Ponoči se je fca mož prebudil iz krča in se stegnil, ker je fflisL-l, da leži v svoji postelji. Zadel je pa na lice nekega mrliča in se nato popolnoma zavedel. Pričel je razgrajati in je poklical nadzornika mrtvašnice, ki ga je odpeljal v bolnišnico, kjer je pa umrl vsled strahu. \ Dvoboj ministrov. Budimpešta. 22. dec. — Dr. Wekerle ogrski pri;i rnimsu r-, m bi^i-pravoso-d- jen;%azw!k ni minister IV.ionvi sta ii:n/la dam;« dvoboj na sablje, vsled nedavnega prizora v državni zbornici. Dvoboj se je končal nekrvavo in nasprotnika sta se spravila. Pozneje je dr. Wekerle br-zojavil o dvoboju cesarju Francu Jožefu, ki mu je čestital. Cesar na Dunaju. Dunaj, 21. dec. — Cesar Franc Jožef se je danes med veselim vzklika-njem prebivalstva pripeljal iz Schoen-brunna v cesarsko mesto, v katerem ni bil že nad dva meseca vsled hudega obolenja. Ob cestah, po katerih se je cesar peljal, je bilo na stotisoče navdušenih prebivalcev. Šolska mladež se ni udeležila sprejema, ker je cesar prosil, naj se ne zaradi mrzlega vremena. Pred cesarskim dvorom so ga pozdravili najvišji civilni in vojaški dostojanstveniki. V imenu Dunaja ga je pozdravil prvi župan dr. Lueger. Pozneje je cesar v prestolni dvorani: cesarskega dvora sprejel člane avstrijske in ogrske delegacije ter prečital glasno in jasno pi;estolni govor. . Izseljevanje. Dopis iz Chicago. Chicago, 26. decembra. — Dovolite, da nekaj malega poročam, kako smo pri nas praznovali božične praznike. Božič je bil za našo naselbino, v resnici dvojen praznik, ker smo ta dan imeli Službo, božjo prvič v novi cerkvi. Dvo- vttseije-^X «ovr> ■; cerkvijo se: čikaškiiri katoliškim Slovencem niso samo izpolnile dolgoletne, vroče želje, 'ampak smo pridobili še nekaj drugega. Stare prostore, v katerih se je dosedaj vršila služba božja, bomo namreč prav koristno izrabili. To bo sedaj za naprej naša društvena dvorana, ki je toliko prostorna, da se bo lahko predelila; na ta način bo lahko dvoje društev imelo hkrati sejo. Da je bila na Božič udeležba pri sveti maši ogromna, pač ni treba posebej poudarjati; saj gre ta dan vsak človek pri temperaturi — 2 stopinji C. Bilo je mnogo kričečih slučajev. 2endar-merija je morala posredovati, da je na pravila mir. Pri vladi se je uvedlo v tem oziru posredovanje. Tovarna igralnih kart. Budimpešta, 25. dec. — V znanem | $350,000. kopališču Bartsu na Ogrskem je pred nekaj meseci dobil tiskarsko koncesijo Chaim Horovic. Policiji se je pa že Banka na bobnu. -, Corinth, Miss., 10. dec. — Zasebni zavod 'The Tishomingo Savings Bank' koje lastnik je J. W. Taylor, je danes ustavila svoje plačevanje. Banka ima podružnice v mestih Juka, Boone in Ripley, Miss. Hranila znašajo okoli Preklici Influenca. Nižje podpisani tem potom pre-delj časa sumljivo zdelo, da je Horo- kl;čem svoj goVor, katerega sem do-vic zelo potratno živel, čeprav njego- pr;nesel na seji društva sv Jurija št va tiskarna ni imela dosti dela, in da 96O, C. O. F., dne 8. dec. t 1 in oblju-se je delalo večinoma le ponoči. Te binl) da se kaj podobnega ne pripeti dni pa je policija vdrla v tiskarno m 0(j moje strani. presenetila Horovica pri delu zazna- Pozdrav vsem sobratom gori ome-movanih kart. Dognalo se je, da je njenega društva ter jim želim srečno bil Horovic v zvezi z velikim števi-1 novo ]eto! lom goljufov pri kartanju in da je za- Joseph Kremesec> gobrat nje izdeloval zaznamovane karte, li-1 skarno so zaprli in vpeljali poizvedovanje po odjemalcih teh kart. Proti — Pisma na jolietski pošti imajo Horovicu se je uvedlo kazensko po- Grbič Rade, Lubič Ivan, Miler Pavo, stopanje, Rogina Matija in Mrs. Sofija Brncič. Brez dvoma je spet. liastbpila influenca v tej deželi in razširja se kaj naglo od vzhoda proti zapadu. Vsi zdravniki svetujejo, da si skušajmo pridobiti toliko moči kakor mogoče v svrho, da se bomo mo'gli zopersta-viti napadu izdajalske bolezni. Da to dosežete, si morate predvsem okrepiti svoja prebavila s Trinerjevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom. Isto deluje naravnost na te organe in jih usposoblja delati z lahkoto, to je, sprejemati hrano in jo prebavljati. Če ti je želodec slab, če ne moreš jesti toliko kakor po navadi, če se ne počutiš dobro po jedeh, če ti hrana ne diši, če slabiš, če ti je jezik nečist in dih zoprn, če se čutiš utrujenega, ti pomore Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino bolj, nego katerokoli drugo zdravilo na svetu. Kdorkoli potrebuje telesne moči in zdravega želodca, naj poskusi ta pripravek. Če potrebuješ zdravniškega sveta zastonj, piši izdelovalcu: Jos. Triner, 616—622 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Reka, 20. dec. — Izseljevanje z Ogrskega v Ameriko se je tako zmanjšalo da sta se parnika "Caronia" in "Car-pathia" Cnnard-črte, ki sta poprej do-našala po 2000 medkrovnih potnikov v New York, topot odpeljala z le 300 oziroma 50 potniki. "Cunard-linija bo svoje vožnje iz Reke v New York opustila. Povest o briljantnem nakitu. Dunaj, 25. dec. — Te dni se je poja vil na zagoneten nr.čin na Dunaju liri-Ijanten nakit vreden 200.000 kron, ki je bil že leta 1905. ukraden sultanovemu cjvornemu založniku Izaku Habibu v Parizu. Vsi tedanji poizkusi, da bi se našel nakit so ostali brez vspeha; tudi nagrada 20,000 frankov ni nič izdala, Tako je preteklo dvainpol leta, ko je .ffil naenkrat oni kit ponuden v pro dajo dunajskemu trgovcu Menassu, ki ga je spoznal kot Habibovo lastnino, Menass je agenta pridržal ter ga pri silil, da je šel z njim k lastniku nakita Agent se je hotel na vsak način izog niti direktnemu odgovoru ter je ko nečno pristal v to, da hoče nakit izro čiti, ako se njegovo ime zamolči ter se stvar ne naznani policiji. Habib je ves srečen takoj odštel nagrado 20,000 frankov trgovcu Menassu. — Amerikanski $1.00 na leto. Slovenec stane le Srebrni jubilej. bo slavilo slovensko podporno društvo sv. Jožefa št. 1. S. H. Z. v Calumetu Mich., dne 1. januarja 1908. Ustanov ljeno je bilo dne 17. septembra 1882, Tudi Am. SI. iskreno čestita slav ljencu in mu kliče: Na mnoga leta! cerkev, ki se sploh kristjan imenuje in v katerem tli vsaj iskra krščanskega duha. In to božično petje'! Stare so pesmi, a vedno lepe, in ganiti morajo vsakega. Saj je pa tudi naš pevski zbor tak, da bi—stavim—'bital' marsikaterega. Z veseljem in ponosom moramo pa posebej bilježiti, da je naša božična kolekta bila največja izmed vseh dosedanjih. Znašala je: $649.50. Denar so po sveti maši prešteli cerkveni odborniki, imena darovalcev in vsoto bodo pa prinesla tiskana naša mesečna "Poročila", ker vsak darOvaleč je svoj dar izročil v kuverti, na katero je napisal svoje ime in naslov. Do tako sijajne kolekte so največ pripotffio gla naša slavna društva. Za Božič naši cerkvi darovalo: Žensko društvo Marije Pomagaj št. 78, -K. S. K. J. vsoto $51.00; dr. sv. Štefana Št. 1. K. K. J, $50.00;« društvo- sv« Jurija št. 960 C. O. F. $50.00; društvo sv. Alojzija št. 47. K. S. K, J. $25.00; društvo Zvon št, 70. J. S. K. j. $5.00. Društva sama so torej darovala $181,00. Čast našim društvom, ki so cerkvi tako naklonjena! Naša cerkev je poleg tega dobila krasen božični "present" v obliki zlatega keliha v vrednosti $50.00, ki ga je kupila Miss Magdalena Plevelj. Velikodušni dobrotnici Bog povrni!-* Za novo monštranco pa pridno kolek-tirajo Mrs. Ter. Trinkovec, Mrs. Ivana Perko in Mrs. Mary Jorga. Seveda: nova cerkev — nove potrebel Naj zadostujejo za danes te vrstice, ki naj katoliškim rojakom po Ameriki pričajo o naši napredni naselbini čika* ški. Rev. Anton Sojar. Zahvala. Vsem prijateljem in prijateljicam, ki so mi poslali darila in voščila, se tem potom najtopleje zahvaljujem ift želim, da bi jih ljubi Bog na dobrem zdravju ohranil mnogo let, ter da bi tudi v bodoče delovali za blagor nase slavne K. S. K. Jednote in v korist naroda. Calumet, Mich., 24. decembra 1907. John R. Sterbenz, preds. K. S. K. J. — Lepe mašne kakor tudi poučne in zabavne knjige raznih vrst in cen je dobiti v knjigarni Amerikanskega Slovenca. iicoijwfcH fia-oM., . ^dU^Cajlii«''« lab. Mi«. U« M, pn«um«n!>. CrouP. mskv« »»J«11«-__ ......Ui/rtni** - H gk * r.mnu« kor se sliši to tudi iz drugih držav. Polovico delavcev je brez dela. Posebno je to hudo sedaj v mrzlem zimskem času. Sliši se, da se smemo, še slabejših časov "troštat". Nadalje naznanjamo o nagli smrti našega rojaka Mihaela Kuhel. Bil je siromak že precej v letih, pa vendar še zadosti trden za delo. Dne 11. t. m. je pomagal pri svojem prijatlu nekaj delati pri hiši. Popoldne ob 3,, uri se je zvrnil in padel, bil je na mestu mrtev. Zadela ga je najbrž srčna kap. Kako žalostna je tako nagla smrt! Rojak je bil nekje pri angleškem društvu. Rajnki zapušča tukaj žalujočo ženo in tri že odrasle otroke. Bodi tau lahka tuja žemljica! Rojaki pristopajte h katoliškim slovenskim društvom, ne odlagajte več. Vidite, kako nagla je smrt. Clqvek je lahko v 5 minutah zdrav, živ in mrtev. K sklepu vam voščim vsem skupaj po Združenih državah in rojakom onkraj morja vesele božične praz/iike in veselo novo leto. Posebno pa tebi, vrli list A. S., želim v prihodnjem letu obilo novih in zvestih naročnikov in predplačnikov. John Lokar. Denver, Colo., 16. dec. — Dragi mi urednik Amerik. Slovenca! Prosim, da natisnete par besed iz našega kraja v vaš priljubljeni list. Tukaj smo ustanovili društvo sv. Roka št. 113. K. S. K. J. dne 12. marca 1907. Res je, da je bilo ob ustanovitvi 17 udov, in od tistega časa je prav lepo napredovalo, sedaj že šteje 38 članov. Moram reči, da je zado-voljnost v vseh rečeh. Res je, da to mlado društvo nima še zastave, a če bo tako lepo napredovalo, mislim, da se bo v najkrajšem času napravilo vse. Pa tudi druga društva v našem mestu lepo napredujejo, kakor društvo sv. Jožefa št. 21. J. S. K. J. in društvo sv. Jakoba št. 12. N. H. Z. Zato moram izreči čast našim društvom in rojakom, ker tako lepo skrbijo za napredek vseh podpornih društev. Kar se tiče dela tukaj, je še precej, ali vendaf je dosti ljudi br<.z dela. Zatorej ne svetujem rojakom semkaj hoditi. Sedaj pozdravljam vse rojake po šir-nej Ameriki, in članom K. S. K. J. in tebi Amer. Slov. pa mnogo uspeha. Ivan Klun. Nasveti o rabi dobitena zahtevo našem zdravniškem oddelku zastonj. Butte City, Mont., 22. dec. — Že dolugo se pripravljam poslati kak dopis iz našega mesta pa se vedti'o odmika. Ker pa ravno sedaj pošiljam naročnino na list, zato tudi lahko malo omenim o tukajšnjem življenju. Meseca marca so zopet mislili štraj-kati vsi rudarji pa se je vse pomirilo rta lep, način, Plačo ;'šo povišali $4.00 na dan, tako da oni, ki cMajo 1»;-Irko zasMiija lejj'tfcnar, -! Meseca so pripovedovali, da je delo stalno "še za šest let, a že. meseca septembra so začeli rudniki zatvarjati in delavcem odtegniti po SOc na dan od plače. Sedaj se čuje, da je okoli 15 do 25 tisoč mož brez dela. To kaže, da so zelo slabi časi za delavca. Iz rudnikov so pobrali vse orodje; tudi osle in mule, ki že več let niso vidle solnca so prišle na površje zemlje. Prodajalne v mestu so vedno prazne a ceste pa vse polne ljudstva. Živež je tu veliko dražji nego pO drugih krajih. Košta na mesec stane navadno po $30 na mesec. Toraj rojakom ni svetovati, da bi sem prišli za delom. Montana je zdrava dežela; svež zrak in dobro podnebje delujeta, da ljudje v obče bolj zdravi izgledajo, tudi v bolnišnicah ni toliko bolnikov, kot se jih nahaja po drugih deželah. Montana je tudi znana po svojih visokih gorah; posebno je zanimiva vožnja od Helene do Butte City, ko človek vidi na obeh straneh proge visoke gore, da bi skoro pozabil, da je V Ameriki, ter si mislil na; krasne Alpe. Še moram omeniti, da je tu dobro za "žejne bratce", saloni so odprti noč in dan, za to pa so tudi hodniki ob cestah skoro vedno preozki tistim, ki pregloboko pogledajo v kozarec. K sklepu pozdravljam vse rojake širom velike republike ter jim želim vsem veselo in srečno Novo leto. K. U. Riggs, Ia., 22. dec. — Drn eden je bil celo precej mrtev in |e eden pa tudi ne bo živel, ker je prem?" Ojibway, Mich., 20. dec. — Camp Ojibway, med postajama Mohawk in Cliff "Keweenaw Central železnice", je znan še-le eno leto, toda v kratkem času se uvrsti morda med najbogatejše bakrene rudnike, ki so pa sedaj še dobro zašancani. Do zdaj namreč so v prvem rovy še le do kamena pri-rili, v drugem pt> še ne, a vrtati hočejo še na štirih krajih. Družba hiti z gradbo potrebnih poslopij okoli rovov in v delavski naselbini. Hiš za stanovanja delavcev in uradnikov bo do-gotovljenih 24 še pred novim letom, kar bo zadostovalo za eno leto, a drugo leto se jih zgradi seveda še več. Zdaj še oskrbuje družba 103 može s hrano in stanovanjem. Slovanov je tu kakih 20, večinoma Hrvatov. Calumet, Mich., 20. dec. — Za slovensko cerkev sv. Jožefa je bila te dni naročena nova prižnica. Dar za nakup nove prižnice so darovale slovenske zene, kar je ostalo še od svote, namenjene za nakup stranskega altarja. •t Cerkvi vrl° naPreduje- Slikanje kakor postavljanje parne peči za gretje je vsakdan bližje dopolnitve. Veliki altar je tudi vže v cerkvi (seveda v zabojih) vse kaže, da se bodemo kmalu lahko preselili iz pritličja. Hrvatska zadružna trgovina' se je preselila te dni v svoje novo poslopje na vogalu Elm in sedme ceste. Pretekli torek odslovljenih je bilo okrog 35 delavcev iz rova št. 21. C- & H. družbe. Omenjeno število je skupno Število delavcev v omenjenem rovu. Sliši se, da se je preneha o v imenovanem rovu le začasno z delom: kolikor je na tem resnice, pokazala bode bodočnost. — Dne 10. t. m. zvečer ob 11. uri je umrl rojak Matija Rogina. Pokojnik je trpel vze okrog 2 leti na nadležni bolezni, sušici. Prehladil se je bil ob času podzemskega požara v rudniku družbe Tamarack štev. 5. Kljub svo- je bolezni služil si je vsakdanji kruh z trudom svojih rok, dokler ga ni slednjič bolezen primorala pretečenega meseca Aprila, opustiti delo. Pokojnik je član društva sv. Petra K. S. K. J. in društva sv. Cirila in Metoda J. S. K. J. tukaj zapušča vdovo in eno sestro. V starem kraju je bil doma z Nerajca fara Dragatuš/na Dolenjskem. — V noči od 27. na 28. nov. sta se pri delu v rovu smrtno ponesrečila rojaka Matija Čikada, doma nekje od Unca na Notranjskem in poročen šele šest mesecev ter Jožef Pašič. _ Po vseh rudnikih in topilnicah Bigelowega sindikata zmanjšane so plače delavcem z početkom meseca Decembra za 5 odstotkov. Rudniki Isle Royale, Tamarack, Osceola, Ah-meek kakor tudi k njim spadajoči mlini za stopanje rude in pristanišča za izkladanje premoga, nadalje Lake Superior Smelting Works spadajo pod omfenjeni sindikat. Z zmanjšanjem plače je prizadetih nad 5,000 delavcev. Gl. Grabrijana. Pozdravljam Matevža Zelko in njegovo soprogo Ano in Jožeta Štuklja in njegovo soprogo Marijo in vse darovalce in farmane in rojake, ki So kaj darovali za kapelo v Calumetu in okolici. Koliko je nabrano in kdo je daroval, boste izvedeli od prečastitega gospoda župnika iz Adlešič. Se enkrat se srčno zahvaljujemVam, preljubi darovalci, sini in hčere Marijine, Bog Vam stoterokrat povernil Brezmadežno Spočetje Vam bodi pomoč v tej dolini solz, posebno pa pri Vaši poslednji uri! Calumet, Mich., 9. dec. 1907. Nabiralec Nikolaj Gerdun. Ottawa, 111., 23. dec. — Vsled slučajne eksplozije dinamita je bilo tukaj več nego dvanajst hiš deloma razdejanih. Stvarna škoda znaša najmanj $50,000. Več oseb je bilo ranjenih. Razstrelivo so rabili pri kopanju ne-cega smradotoka. (Nadaljevanje na 8. strani.) Zahvala. Srčno zahvalo izrekam vsem rojakom, kateri so kaj podarili za Dolenjsko Kapelo v čast Mariji Pomagaj, in so tudi mene in moje tovariše povsod prijazno in ljubeznivo sprejeli. Prvič pozdravljam mojega nabiralnega pomočnika Jureta Vranešič iz Mohawka. Pozdravljam Jožefa Rožiča, Ivana Butala in vse moje farmane in rojake in Madjare na Mohawku. Drugič pozdravljam zaveznega brata kapele Antona Jurkoviča na Hami ku in vse, ki so kaj darovali na Hami-ku. Tretjič pozdravljam mojega nabiralnega pomočnika Nikolaja Kralja na Balticu in njegovo soprogo Marijo in se jim zahvaljujem za ugodno in prijateljsko postrežbo. Pozdravljam Ivana Kralja, Martina Bukovca, Jureta Ulašiča, Mihaela Muhviča, vse naše farmane rojake in darovalce Marijine na Balticu. Četrtič pozdravljam mojega nabiralnega pomočnika Ivana Bahoriča na Repetanu in vse darovalce Marijine na Repetanu in Oseola. Petič pozdravljam prečastitega gospoda župnika Luka Klopčiča, našega dušnega pastirja, in mojega nabiralnega pomočnika, ki mi je pomagal na Hamiku, Temarku in Calumetu, Jožeta X MALI OGLASI. | •«'»«> ♦0040»+0»C PRODALA SE BODE HIŠA S 12 sobami onemu, ki bode največ obljubil za njo na dražbeni razprodaji dne 28. dec. ob 10. uri zjutraj na južrii strani sodišča (court house). Hiša stoji na 514 N. Broadway. Poleg hiše se proda tudi lota 70x132. NA PRODAJ POGREBNIŠKI ZA-vod zraven prodajalnice s pohištvom. Izvenredna prilika za Slovenca z i nekoliko kapitalom. Več_ se izve pfi Matevžu Ogrin, 1427 Sheridan Road, Waukegan, 111. KJE JE FRANC LEGAN, IZ POD-gozda št. 21. pri Žužemberku. Kdor rojakov ve za njegov naslov naj ga naznani njegovi sestri, ki mu ima nekaj važnega sporočiti. Marija Le-gan, 64 Pine St., N. Olean, N. Y. POTREBUJEM DVA SLOVENSKA fanta za kmetijsko delo; tudi eno dekle za kuhanje. Več pove: J. M. Nemanich, R. F. D. 1, Tower City, N. D. NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, III- POTREBUJEMO 50 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo nekaj ljudi za otvoritev dela. Plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti pri delu. Pridite prec. Wenona Coal Co., Wenona, 111. 17-2 — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Ds. Struzinsky. N. Chicago St. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 26. dec. — Krasno petje smo imeli na letošnji Božič v naši cerkvi sv. Jožefa. Nastopilo je dvanajst članov pevskega društva Sokol in izvrstno pripomoglo, da se je naj-slovesneje obhajal največji praznik krščanstva. Sodelovali so naši pevci pri prvi" sv." maši ob 5. uri in pri tretji ob 10. uri. Obakrat je bila prostrana cerkev nabito polna vernikov. Soglasna sodba je bila, da tacega moškega zbora ni bilo že davno slišati v naši cerkvi. Čast pevcem in njihovemu pevovodji, g. Malovrhu, ki je v tako kratkem času dosegel tako lep uspeh s svojim poukom. — Kakor lani, tako so letos imeli bratje Hrvatje svojo polnočnico, a letos vprvič v svoji novi cerkvi, ki je bila o tej priliki skoro premajhna. Udeležilo se je polnočnice tudi mnogo Slovencev. — G- John Mauser, član znane salu-narske tvrdke, je moral V bolnišnico sv. Jožefa, ker je hudo obolel na pljučnici. Želimo mu skorajšnjega zdravja! — Tukajšnjo jeklarno Illinois Steel-kompanije so zaprli v soboto zvečer, a z dnem 1. januarja jo bodo zopet odprli v vseh departmentih. To je vesela novica. Kajti razširjala se je trdovratno dolgo govorica, da jeklarno zapro čez celo zimo. No, po praznikih bo spet "ronala" na vse kriplje, pravi glavni superintendent Mathias, kojemti lahko verjamemo. — Kdaj je bil letos najkrajši dan? Zadnjo nedeljo. Sedaj se lahko zopet zibljemo v nadi na daljše in lepše dni, dasi nas čaka šele prava zima. — V noči pred Božičem je izdah-nila svojo nedolžno dušo Pavlinca Jerman, stara šele pet let in nekaj dni. Užaloščenim staršem in sorodnikom izrekamo naše sočutje, a dobri Pav-linci želimo večnega veselja med an-gelci v nebeških višavah. — Pojdite k zdravniku, kamor vsi zahajajo. In to je? Dr. Ivec, 711 N. Chicago st. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 1102. Mount Olive, 111., 23. dec. — Cenjeni urednik! Ker se berejo sedaj v zadnjem času zanimivi dopisi za naše rojake v A. Š., prosim, da tudi ta moj dopis natisnete. Vzbudilo me je, ker se nekateri dopisniki res zanimajo za blagor naših amerikanskih Slovencev in za boljšo prihodnjost naših rojakov. Vse, kar nam manjka, je "sloga". Ako bi bili složni, bi lahko postavili si vogelni kamen, na katerega bi se zidala naša bodočnost. Ako pomislimo, kaj smo mi Slovenci tu v Ameriki po poklicu in kakšno je naše stališče? To vse je samo od danes do jutri. Smo kakor grmovje ob deroči reki, ki raste nekaj časa in stoji na svojem mestu, pa reka ga spodjeda in požre v svoje brezdno, ali ga pa nese in zopet izplavi na kakem oddaljenem obrežju, kjer se zopet ozeleni in poskuša zrasti, da bode drevo; toda malo kateri grm zraste do drevesa. Tako so tudi naši rojaki, ki večinoma delajo po tovarnah, rudnikih, šumah in železnicah. Oni se trudijo in namesto da bi si pridobili trajno stališče, da bi na starost lahko z veseljem gledali sad svojega truda, zginjajo jim moči in deroči tok kapitala jim spodjeda njih zdravje in življenje! Kfikor se vidi sedaj ob tej mali krizi, koliko delavcev je bilo odpuščenih in so izgubili svoj kruh: kaj jim pomaga, ako imajo nekateri že svoje hiše, ker so pa le odvisni od' delodajalcev in pustiti morajo svoje imetje in podati se drugam s tre,buhom za kruhom! Akoravno smo potniki v tej dolini solz, pa vendar bi si lahko privoščili malo počitka in se vkvarjali in delali za se in za svoje otroke, ne pa za druge Bogatine. To bi pa po moljem mnenju bilo najboljše, ako bi se '"naši rojaki bolj brigali za kmetije, ker na milijone akrov je še prazne zem-, lje v Združenih Državah, ih čakajo pridnih rok, in te pa imajo tudi Slovenci. Ako bi se slovenske naselbine ustanovile na deželi in tvorile dobre farmarje, ne bi li bil to vogelni kamen naše boljše bodočnosti? Ker eden kmet (farmar) bi lahko pomagal po tem drugemu. V takih naselbinah bi se tudi lahko zidale cerkve in šole in opravljala služba v maternem jeziku. Tudi naši otroci bi si obdržali svojo narodnost in kar je še boljšega — svojo krščansko vero in dobro vzgojo, ki se pa sedaj žalibog spridijo po mestih, da ko dorastejo ne vedo, kaj so: zgubijo svbj materni jezik in svojo vero. Vstaijavljala bi se tudi naša podporna društva in Jednote bi se širile in ne bi jim bilo treba toliko smrtnih slučajev izplačati kot sedaj, ker bi naši ro jaki ne postavljali več svoje življenje v takšno nevarnost kot sedaj. Ne bi se trebalo bati krize, ker farmar ima živeža dosti doma in denar si lahko napravi v boljših časih. Lahko bi naši rojaki tu živeli s celo ^vojo družino in ne bi bilo treba očetu hoditi po tujih boardinghousih in ženi in otrokom v starem kraju žalovati za njim. Pravilno bi bilo, da bi se ustanovil en slovenski kmetovalski list; morda se hoče naš Amerikanski Slovenec potruditi in ga izdajati, našli bi se že tudi rojaki, da bi pošiljali svoje izku- šnje v gospodarstvu na uredništvo, tako da bi ta list imel za ysak letni čas dobre nauke za naše' farmarje. In kar bi bilo še bolj potrebno, spravljal bi rojake v posebno dobre kraje, da bi si skupno napravili svoje domačije in tako lažje pomagali eden drugemu, in vsi skupno bi delovali za blagor našega naroda. Sedaj se moram pa še jaz opravičiti, da ne bo kateri mislil, da sem kakšen agent. Jaz imam svojo lahko službo in tudi dobivam mojo plačo od kapitalistov, pa dokler gre, ostanem pri tem, kar sem; za bodočnost imam pa že tudi farmo preskrbljeno. Jaz čutim, da vsak človek naj stori po svoji moči za blagor svojega naroda in naše sv. vere, kolikor more: zato se pa tudi jaz trudim, in ker imam čas, čitam in pišem veliko v več jezikih le za kratek čas, kakor se pravi "Delaj in moli, da v skušnjavo ne padeš". Sedaj bo pa kateri rojak rekel: "To bi že bilo dobro, pa kako bom jaz, ko sem siromak, prišel do farme?" Da se temu opomore, sem tudi poizvedel za vse slučaje, da lahko tisti, ki že imajo nekaj denarja, kupijo že na pol ali popolnoma obdelane farme, ki so na prodaj povsod in še poceni. V Colo-radi, kjer je najboljše podnebje (klima) v Združenih državah, se dobi od $15 do $25, z umetnim vodovodom, s lisas xCs a.. 37—f zas SHRSS V South Missouri prodaja naš rojak Frank Gram, 576 W. 21 St., Chicago, 111., farme" od $10 do $20. Za tiste, ki pa nimajo denarja, je pa v Oregonu še 17 miljonov akrov državne zemlje. U. S. Land Office so v; Burns La grande, Lakeview, Portland, Rose-burg in The Dalles,\Oregon. Treba je pisati tja in v prvem pismu priložiti $1.00, potem še zopet stane par dolarjev in kmetija (zemljišče) je njegovo. Seveda se mora gor naseliti in ga obdelati. Potem je 10 milijonov akrov državnih zemljišč v Texasu v 38 coun-tijih, ki se prodajo od $1 do $5 in še nj treba na zemljišču stanovati. Plača se $12 za 160 akrov po $3 in ostanek od $468 je čas plačati 40 let ali $48 za 640 akrov in ostanek $1872 čez 40 let z obrestmi po 5 odstotkov, ako se pa gor naseli, pa s 3 odstot. obresti. Tudi vsak lahko zbere zemljo v katerem countyju hoče. Seveda' prošnja na U. S. Land Office stane tudi okoli $20, ker jo mora narediti notar. Dosti farm je še na prodaj na jugozapadu Louisiana (Reis eontri), potem v Oklahomi, v Californiji, Montahi, So. in North Dak'ati, Alabami, Georgiji, Maryland, Wisconsin in posebno v Minnesota pa" te dežele so prevroče' ali premrzle in ne svetujem tja. Sedaj pa kdor ljoče še kaj več pojasnila, naj mi pošlje s pismom 2c stamps za' odgovor. Upam, da si bodo naši rojaki prevdarili in da jih morda dosti bode s korajžo začelo si delati nove domačije, in da ne bodo več svoje moči in zdrav ja prodajali kapitalistom za borno plačo. Želim tudi, da se vsi tisti Slovenci, ki že stanujejo po farmah, oglasijo v A. S. in malo popišejo svoj kraj, ker iz tega vsak lahko razvidi, kje bi bilo boljše zanj. Bodimo složni med seboj, delajmo kakor:^ Eden za vse in vsi za enega! Pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in jim voščim srečno in veselo novo leto! Tebi, Amerikanski SI venec, pa obilo vspeha. Math. Gaishek. Waukegan, 111., 23. dec. — SI. uredništvo Am. Slovenca! Vas prosim, da bi mi sprejeli par vrstic v nam priljubljeni list Am. Slovenec. Zal, da vam nimam veselih novic pisati, ali vendar da si polajšam težkoče srca, vam naznanjam tole. Moj soprog Anton Jereb je umrl 17. decembra. Pogreb se je vršil v petek zjutraj ob 9. uri dopoldan v spremstvu treh slovenskih društev in sicer društva Marije Pomagaj št. 79. K. S. K. J., društva sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J. in društva Vitezov sv. Jurija, št. 1, samostojno. Sprevod se je pričel pred hišo pokojnikovo na 10. cesti do naše slovenske cerkve Marija Pomagaj kjer je naš č. g. župnik Plevnik imel peto sv. mašo zadušnico. Od cerkve je bil zopet pokojnik spremljan od vseh treh društev na pokopališče, kjer smo pokojnika izročili materi žemljici. Rajnki je bil 38 let star in previVlen s sv. zakramenti za umirajoče. Bil je ud društva Marije Pomagaj št. 79. K. S. K. J., ki mu je kupilo razven pogreba krasen venec iz svežih cvetlic, za kar se jim srčno zahvaljujem.^ Da je bil pokojni znan in priljubljen mož, pokazalo je to, da so društva skoro polnoštevilno se udeležila sprevoda, na kar se vsem skupaj še enkrat zahvaljujem. Posebej se moram zahvaliti John Hadniku, ker je največ se potrudil in tudi umirajočemu sveče nažgal. Pokojni soprog mi je zapustil 3 ne-dorastle otroke, in v Clevelandu, O. brata. Bila mu zemlja lahka! Žalujoča soproga Ivana Jereb. Newburg, 16. dec. — Slavno uredništvo A. S., prosim, dovolite malo prostora za dopis v vašem nam priljubljenem jjstu. Hočem naznaniti rojakom po širni Ameriki, kako se imamo tukaj v Clevelandu. Seveda prav nič veselega ne morem poročati. Z delom gre 'pri nas prav slabo, ka- pa niso vštete zadruge v likvidaciji, ki so v smislu zakona še članice. Svoj pristop je prijavilo 12 članic, snuje se pa 10 novih zadrug. Pričakovati je, da bo koncem letošnjega leta štela "Za družna zveza v Ljubljani" 450 članic. IZ STARE DOMOVINE spremljalo k večnemu počitku nebroj vernikov preblagega občespoštovane-ga že 77inpol let starega očeta Janeza Leben, posestnika v Horjulju, — V smrt na vešalih je bila obsojena dne 2. dec. pred ljublj. porotnim sodiščem Marija Rozman, ki je z miš-nico zastrupila svojega 6 letnega otro- PRIMORSKO KRANJSKO — Delavska beda. Ker je v Nabre-žini mnogo delavcev odpuščenih vsled pomanjkanja dela, so mnogi poprodali vse svoje premoženje in odšli v Ameriko. — Slovenska Ljudska Stranka na Goriškem se je ustanovila 25. novembra. V Gorici se je ta dan zbralo 600 zaupnikov iz cele dežele, ki so burno pozdravljali novo organizacijo. S. L. S. na Goriškem hoče delovati na krščanskem in demokratične^ temelju za duševni in gmotni prospeli slovenskega ljudstva, zlasti kmeta, delavca, obrtnika in trgovca. — Električni tramvaj v Gorici. Neki inženir družbe "Union" meri te dni pot, po kateri bo tekel električni tramvaj. Za dva meseca bo baje že položen tir. — Neko visoko damo je naznanila goriška policija državnemu pravdni-štvu radi ponarejenega podpisa na menici, glaseči se na 1000 K. Dstma je soproga visokega vojaškega dostojanstvenika v pokoju. Kako je policija proti "visokim" osebam obzirna! Še imena ne izdajo. Proti navadnim Zemljanom se postopa vse drugače! — V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 26. novembra 87 Makedoncev, 73 Hrvatov. 35 Črnogorcev in 50 Slovencev; 27. nov. 25 Makedoncev (nazaj pa je Prišlo 20 Slovencev in 170 Hrvatov); dec. 50 Makedoncev in 22 Slovencev. — Amerikanska pisma si je prisvajal- Janez Podbevšek, 16 let star, sedaj uslužbenec pri baronu Rechbachu v Krumbergu, je bil še letošnjo pom-'ad nameščen kot provizorični pisino-noša v Hrušici. Tu so ga v oči bodla plasti tista pisma, ki so bila odposlana 'z Amerike na domačine. Tako je od-Pri pisma pod naslovom na Marijo Trškan, Ivano Bitenc, Frančiško Zupančič, Uršo Jančar, Franceta Žagar, ^arijano Anžur, Ivano Marolt, Lovrenca Habič, Marijo Gale, Jožefa Ko-c'jančič, Ivano Čeme in Frančiško Marolt. Iz zadnjih treh pisem je vzel Pošiljatev po en dolar, katere je zmetal po 4 K 80 v., denar je zase porabil, pisma pa zavrgel. Dne 16. aprila 1- sta deklici Marija Žagar in Marija Dežman med Javorjem in Zagradi-sčem blizu občinske poti našle v zem-Ijo zakopanih več odprtih pisem ter jih oddale na pristojno mesto, ker se je prišlo obdolžencu na sled. Podbevšek priznava, da je imel nalog ta Pisma strankam dostaviti, in ker je bil mnenja, da je denar v njih, jih je °dprl. Imenovani naslovljenci, razun Jožefa Kocijančiča, Ivane Černe in Frančiške Marolt potrjujejo, da v nesestavljenih pismih res ni bilo denarja. Obsojen je bil v dvamesečno ječo. — Žena pobegnila v Ameriko. Iz Ajdovca z dne 28. nov. poročajo: Pred dvema mesecema se je vrnil iz Amerike neki tukajšnji gospodar F. K. s svojo ženo in otrokom. Bival je tam nad 15 let. Pretekli teden je izginila žena z otrokom naenkrat brez ®ledu in vse povpraševanje doslej na razne kraje je bilo brez vspeha. Sumi se, da se ji je zaželelo zopet po blaženi svobodi ameriški, kamor je skrivoma odhitela, ker je baje vzela tudi seboj toliko denarja, da ji bo zadoščal za pot. Umor v Ravnici. Nedavno se je blizu Ravnice izvršil umor. Umorjen Je bil Avguštin Belingar, 28 let star, 12 Podpeči pri Ravnici. Na podlagi Poizvedeb je ubijalec Janez Trpin, 29 'et star, iz Ravnice, kateri je začasno Usel roki pravice in se potika gotovo po trnovskem gozdu. Belingar in Trpin sta 25. riov. pila skupaj v gostilni pri Široku do, 11. ure po noči, na kar sta skupno, dba vinjena, zapustila gostilno. V gostilni in po potu sta se skregala. Kakih sto korakov od gostilne je napadel — kakor se sumi — Trpin Belingarja z nožem in mu pre-rezal žile na levi roki blizu rame. Poskusil ga je tudi kakor se pozna na obleki — zabosti v srce, ali to se mu ni posrečilo, ker je nož zadel v vojaško knjižico, katero je imel Belinger Pri sebi, kakor vedno. Avg. Belingarja, kateri se je radi prizadetih ran onesvestil, je našla zjutraj ob 6. uri neka šivilja, ki je šla slučajno mimo. Belingar je bil še živ, nakar so ga prenesli v bližnjo hišo, kjelr pa je po preteku petih minut, kakor je sodnijska komisija spoznala, radi odtoka krvi unirl. Trpin je znan v Ravnici že Poprej kot prvi pretepač, zato so tudi imeli vsi fantje srtrah pred njim in ga častili kot malega^ kralja. — Nesreča na Savi. V soboto 30. nov, krog šeste ure zvečer peljal je eez savski most pri Sv. Jakobu Anton Černjak iz Spodnje Zadobrove št. 3 steljo domu. Na mostu zadene njegov Voz ob nekega srečajočega voznika, da 8a privzdigne in čez ograjo v strugo Save vrže štiri moške sedeče na stelji. Med njimi je bil 35 letni Alojzij Čer-njak, priden in močan mladenič, ki se Je šele pred časom povrnil iz Amerike. — Alkohol — vzrok smrti. Janez Lu kan iz Koprivnika (Nesselthal) pri Kočevju, 78 let star, se ga je v gostilni nekaj navlekel. Domov prišedši si je napalil pipo ter se vlegel na poste-Ijo ter z gorečim vivčkom zadremal. Pri tem mu je pa padel žareč pepel na tla, deske so se vnele in dim je starčka zadušil. Našli so ga drugi dan mrtvega, pred posteljo pa je bil kvadratni meter poda popolnoma izžgan. — Uboj in težka telesna poškodba, fantje Alojzij, Jožef in Martin Smer-kolj, Bernard in Jožef Zupančič, Fr. in Ljudovik Batis iz Strme njive in Hotiča so 17. nov. v mraku počakali 'z Kolovrata idočega posestnika Janeza Razpotnika in iz Petelinjaka njegovega sina Franceta Glušiča, posestnika Alojzija Podmilšaka in nekega Osolina iz Prevoj ter jih napadli s kre-Peljci. Janeza Razpotnika so ubili, Podmilšaka težko ranili, Glušič in O-solin sta tudi ranjena. Vseh sedem fantov so že zaprli in pridejo pred ljubljanske porotnike. — Pijančeva smrt. V Rudniku je izpil 28 letni kovač Jože Cimperman V jednem dušku tri četrt litra žganja tn čez jedno uro umrl. — V Horjulju p. Vrhniki je 27. nov. — Umrl je dne 26. nov. po daljšem bolehanju toda nepričakovano v Carskem Selu pri Peterburgu gospod Iv. Kos, veletržec v Peterburgu, star 60 let. Pokojnik je bil brat soproge gospoda dr. Karola viteza Bleiweisa in tast rajnega dr. Zamika. Rodom je bil Ljubljančan, sin okr. zdravnika ter je 21 let star šel v Peterburg, kjer se je s pridnostjo od navadnega knjigovodje povzdignil do uglednega trgovca. Pred meseci je bival na počitnicah v Ljubljani, kamor se je v kratkem hotel stalno preseliti. Zapušča vdovo in pet otrok. — Umrl je 29. nov. v Košani tamo-šnji župnik č. g. Janez Hladnik. Pokojnik je bil rojen leta 1842 v Križih pri Tržiču ter bil v mašnika posvečen leta 1869. Služboval je kot kaplan v Trnovem pri Ilirski Bistrici in v Cirk-nici, bil kuratni beneficijat v Lozicah ter dolgo časa kurat na Gočah, od koder je prišel leta 1899 za župnika v Košano. — Umrl je 27. nov. v Kartelevem pri Mirni peči Franc Žagar, cerkveni ključar pri tamošnji podružnici. Po njegovem prizadevanju je dobila cerkev v Kartelevem nove zvonove. — Uboj. Pri porotni obravnavi dne 28. nov. je bil na tri leta težke ječe obsojen delavec z Javornika, Janez Jerman, ker je 9. junija tako z nožem v hrbet sunil Petra Bevca, da so Bev-cu morali nož trikrat zavrteti, da so mu ga mogli vzeti iz hrbta. _ — Mrtvega so našli v Šteinbirtovi šupi na Suhi pri Škofji Loki cestarja Primoža Drobnič. Prejšnji večer si je v gostilni malo preveč žganja privoščil, — prijatelji so mu ga zastonj dali — pijan je legel v listje in tam našel žalostno smrt. — S kamnom ga je ubil. Jakob Černe, 19 let stari tovarniški delavec v Dobrunjah, je znan kot silovit človek. Dne 27. oktobra t. 1. je popival v Mi-hatovi gostilni pri Sv. Lenartu. Nahajalo se je tam tudi še več drugih pivcev, med njimi tudi Bezjakov hlapec, gluhonemi Janez Žgajnar iz Za-dvora. Pred gostilno- je v temi Žgajnar nehote Franceta Cankarja nekoliko zmočil, zato 'je slednji Žgajnarja nekoliko v stran porinil. Takoj se je oglasil navzoči Černe, češ: "Ta ga že celi dan špila" — akoravno mu ni Žgajnar ničesar storil. Okoli pol 7. ure zvečer je Žgajnar zapustil Miha-tovo gostilno ter šel proti Kovačevi krčmi in cerkvi. Isto pot za njim so šli Černe in njegova tovariša France Zupančič in Jakob Pivk. Pred Kovačevo gostilno sta bili sestri Frančiška in Marija Galič, katero slednjo je Zgaj nar, ki je poleg njega stala, nekoliko za ramo prijel. Ravno takrat so prišli preje omenjeni fantje ter so takoj v Žgajnarja skočili. Jeli so ga obkladati z zaušnicami. Konečno se jim je Žgajnar umaknil proti Jagrovi hiši ter pesek pobiral in ga nazaj metal proti nasprotnikom, ki so za njim tiščali. Zupančiča in Pivka so zadrževale sestre Galič, Žgajnar je stekel po cesti proti cerkvi, za njim je pa letel Černe. Kmalu so videli ležati Žgajnarja na cesti in pri njem je stal Černe. Vrgel mu je kamen s tako silo v glavo, da je postal takoj nezavesten in je drugo jutro vsled otrpnjenja možganov, ki je nastopilo vsled preloma lobanjske kosti, umrl. Obdolženec sam priznava, da je prav blizo in sicer iz daljave par korakov zagnal kamen v Žgajnarja, ter pripomnil, da je precej počilo, nakar se je Žgajnar takoj nezavesten zgrudil. Da se je Černe svojega dejanja takoj zavedal, sledi iz tega, da je rekel Zupančiču in Mariji Galič naj gresta naprej in naj molčita. Proti Pivku in Frančiški Galič je pa pripomnil: "Sedaj sem pa naredil, kar sem naredil". Kmalu potem je Zupančiču dejal, da se ne bodeta morebiti več videla. Tudi svoji sestričini Ivani Zaje je še tisti večer priznal, da je enega s kamnom po glavi udaril. Žgajnar je bil obsojen v dveletno težko ječo. — Velikanski požar. V nedeljo 1. dec. popoldne ob 1. uri je nastal veli-kansk ogenj v Gorenji vasi pri Logatcu. Hipoma je plamen objel vso vas in pogorela je skoro do tal. 16 poslppij je popolnoma uničenih. Za-žgah-vso otroci — kakor pripovedujejo — ko so kadili cigarete. Najprej se je vnel Sla/cev kozolec in odtod je hitel požar navkreber, da je bilo zelo težko kaj rešiti. Nujna pomoč je potrebna. Že dosedaj je škoda cenjena na 70,000 kron. — Velikanski napredek slovenskega zadružništva. "Zadružna zveza v Ljubljani" je ob koncu leta 1906 štela 341 včlanjenih zadrug. Tekom letošnjega leta jih je pristopilo, oziroma prirastlo 87, tako da šteje danes "Zadružna zveza" efektivno 428 članic, pri katerih Pošilja najhitreje in najceneje PF* denarje v -staro domovino. Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje In prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnev<\ vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. ŠTAJARSKO — Ženi z doto ušel. Celje, 1. dec. Pred tremi tedni se je v Štoreh pri Celju poročil neki Fric Tavornik z dekletom, ki je imelo 1200 K prihranka. Te dni je mlada žena izročila možu hranilno knjižico, da vzdigne nekoliko denarja, mož je pa vzdignil vseh 1200 K in pobegnil v Ameriko v družbi svoje prejšnje ljubimke. — Iz Slovenskih Goric. Res lepe so Slovenske Gorice. Tu se pridela precej zrnja, še mnogo več vina, ako nas obvaruje ljubi Bog vremenskih nezgod in podeli svoj blagoslov. Letos so Slovenske Gorice res srečne, ker se je pridelalo vsega precej obilo, le sadja žali bože nič. Največje veselje vlada ob času branja. Sicer ni ravno veliko, ker je trpel trs vsled hude zime, a izvrstna kapljica. — Brežice, 30. novembra. Vpokojeni župnik zatomašnik Jožef Horvat je umrl. — Mariborsko porotno sodišče je obsodilo 251etnega delavca Tacarja iz Drenskega rebra zavoljo ropa k desetletni ječi in 201etnega zidarskega pomočnika iz Maribora, Froescherja, k šestletni ječi. — Svojo ženo ustrelil. Dne 27. septembra je v prepiru ustrelil 491etni Jurij Dounik v Spodnjih Kočah svojo ženo. Pred mariborskimi porotniki je dobil za to devet let težke ječe. — Samoumor ali zločin. Pri Vojniku so našli nezavestnega Martina Korena, ki ima prestreljena prsa. Ali se je zgodil samoumor ali zločin, bo dognala preiskava. — Brežice, 29. novembra. Naša policija ovekovečila se je zopet s krvjo. Včeraj je znani redar Žerjav brez vsega vzroka s sabljo sunil v prsa fanta Ureka iz Globokega in ga skoraj smrtno ranil. Ranjenca so spravili v bolnišnico. — Pogorela je v Šoštanju hiša gospe Helene Brinšek. Ogenj se je tako hitro razširil, da so se prebivalci hiše le s težavo rešili. — Aretirali so v Gradcu Angelo Breznik, ki je bila policijsko zasledovana. — Umrl je v Podgorju pri Letušu abiturijent Rado Žibert. J---"----------------.-- koroško. j W---'--------------- —Ljubljančan obsiojeh v Celovcu, Pred celovškimi porotniki je bil linški trgovec z južnim sadjem, Albin Ga-sparič, ,rodom Ljubljančan, obsojen radi raznih sleparij v osemmesečno težko ječo. — Pokopali so v Velikovcu bivšega župana Janeža Pinteriča, ki je umrl v 80. letu svoje starosti. — Župnijo Timenico je dobil č. g. župnik Stefan Sakelšek. — Za celovškega častnega občana je izvoljen Tomaž Koschat. ---------,„ hrvatsko. -----—■—---- — Strossmayerjeva zapuščina. Dne 27. nov. je bila v Oseku zaključena razprava v zapuščini biskupa Stro«s-mayerja. Zapuščina znaša 1,385,000 K ter se razdeli na tri dele: zakladu djakovske katedrale, za dijaško semenišče v Oseku ter za ustanovitev dveh kanonikatov v Djakovu. — Propala tvrdka v Brodu. Rafael Merkadič, ki se je ustrelil, je ponc redil menic za 90,000 kron. za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob'" originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varičino in denarji vedno varni. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča Prva in edina slovenska tvrdka v Amer. Henrik H. & Menno H. Sobe 201 ln 202 Barber Bldg. JOLIKT, ILLINOIS. JAVNI & NOTAR C* VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN. John N. Gosar Co. 719 High St., West Hoboken, N. J. Se priporoča Preč. duhovSčim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d. Slavnim Slovenskim Društvom Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na dežeK. Zavaruje hiše in pohištvu proti ognju, nevihti ali drugi po-ikodbi. Zavaruje tudi življenje proti n< tam in boleznim. lje vsakovrstna v notarsko ko spadajoča pisanja. v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t d. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOBAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim. Podružnica: 4824 Blackberry Street, Piittsburg, Pa. _ Gov nemško in angleško. ANA VOGBIN, 603 Bluff St., Joliet, N. W. tel. 1737. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) i iporočam Slovenkam, Hrvaticam, POZOR, ROJAKI! Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče: smodke. Prodajam premog. Rojaki Dobrodošli 1 ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, I1L Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. < —- Če boš kupoval od nas, ti bomo v*«-lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa« Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, desk« in šingtae vsake vrste. 1 —- Nas prostor je na Desplaines ulici bBzu novega kanala. Prodno kupiš LUMBER, oglasi st pri nas in oglej si našo zatogot Mi te bomo zadovoljili In d prthrhjfli denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. v , v TELEPHONE : 1270 RCCTOR. I FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. John Goloi Af? ff/jk N- Broadwa I II Joliet, Illinois ( IL l\ V^J lydJ -J/ Izdelujem WEp Kranjske mm harmoniki najboljše vrste in sicer. 2, 3, 4 do 5 glasne. Cena od $35 do $10< Na željo tudi popravljam in uglasi jem harmonike in orgije. t JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržita najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. k i - ' ioia N. Broadway.....JOLIET, ILL. Posoiniemodenar naposestva 'German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL, , 212 N. Bluff Street. TOLIET. ILL. Kilni pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO \ ZALOGA KILNIH ' PASOV V MESTU. 1 CENA $x.oo do 15 • o o. FLEXER & REICHMANN LEKARNARJA Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL. Pozor rojaki! Naznanjamo Slovencem, da smo ©tvorili novo lepo urejeno O-OSTIOLilsrO kjer se toči dobro pivo, whiskey in Vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasi DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois. /. Amerikanski Slovenec > Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SL0YENSK0-AM. TISKOVNA DRUŽBA, Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov. Rokopisi se ne vračajo. Dopisi brez podpisa se ne priobčijo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. iftae first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Friday." by the tLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. -Joliet, 111. Advertising rates sent on application. ^T^ApjlS) COUNCIL j> CERKVENI KOLEDAR. 29. dec. Nedelja Tomaž, škof. 30. " Pondeljek David, kralj. 31. " Torek 1. jan. Sreda 2. " Četrtek 3. " Petek 4. " Sobota Silvester, p Novo Leto. Obr. G Genovefa Dev. Tit, škof. Simeon, ČASOV TEK. Zložil Ant. Medved. O dnevi prešli, hip sedanji, zakriti v mrak bodoči čas, kako nalik minljivi sanji bežite urno mimo nas! Med vami nepregledna zveza, za vami konec negotov: bodočnost v prešlost se pogreza, sedanjost hip je zmeraj nov. Spomini se rode za vami, rodi se z vami upov žar. Nestalni in nemirni sami miru ne daste nam nikdar. Vi selite v srca globine zdaj temno žalost, zdaj radost. Vi celite nam bolečine, radost pretakate v bridkost. Ko ležemo pod hladno rušo, vaš bode tek za nas končan. Zdravil ne boste lili v dušo, a tudi sekali ne ran. OB KONCU LETA. Na koncu leta 1907. smo; samo še nekaj dni nas loči od praznika obrezo-tija Gospodovega, s katerim se začenja državljansko leto, in od milostipolnega rojstva našega Odrešenika računamo p,otem 1908. leto. Svetovna zgodovina se je za eno leto pomnožila, in tudi času našega življenja je doštetih 365 dni. Zopet se je torej leto s tokom časa pogreznilo v morje večnosti. O-toinega srca gledamo na ločitev leta; kajti seboj jemlje del našega življenja. Od prežitih dni se nijeden ne povrne; samo v našem spominu so še in pri Bogu v knjigi povračila. Sedaj stopamo v novo leto in ne vemo, kaj «am shranja temno krilo bodočnosti. Letna premena je torej resen, važen dogodek, in nas opominja k razmišljanju; poziva nas, da se ozremo na pro-šlo leto in pogledamo v bodoče, ter tako po krščansko sklenemo staro leto in začnemo novo. Prva dolžnost kristjanova ob let-/ nem sklepu je zahvaliti Boga za vse dobrote, prejete v prošlem letu. Leto je štelo v'eč nego pol milijona minut; ampak dobrote Predobrotljivega, ki so nam bile v istem podeljene, presegajo to število. V s 51k hip nam je njegov nebeški blagoslov obogatil; kajti roka Vsemogočnega, ki nas je ustvarila je morala vsak hip takorekoč obnoviti stvaritev s tem, da nas je božja Pre vidnost občuvala pri življenju. Spomnimo se vsega dobrega, kar nam je Bog naklonil vsak dan, da, vsako uro, tako v redu natore, kakor v redu milosti; spomnimo se tudi vsega zlega, katerega nas je njegova dobrota občuvala. "Kajti," tako se obrača sv. Avguštin na Preusmiljenega, "Tvoji milosti se imam zahvaliti za vsa ona zla, katerih nisem storil"; in njegovi prizanesljivosti se imamo zahvaliti tudi za one usodne udarce, ki nas niso zadeli. In če smo utrpeli stisk in nadlog, se je tudi to zgodilo v našo srečo. O gotovo, če imamo v,sak dan vzroka dovolj, na poziv sv. cerkve dvigati svoja srca hvaležno, do nebes, potem je tembolj prav in pravično, da ob let- nem obratu izpolnimo svojo dolžnost hvaležnosti do Boga. Na koncu leta imamo opraviti še eno obveznost. Izprašati se namreč imamo, kako smo staro leto preživeli, kako smo svojo dolžnost izpolnjevali, in kako smo rabili milosti in dobrote, ki nam jih je Gospod podeljeval. Ob letnem sklepu pregleduje trgovec svoje računske knjige, kako je z njegovimi podjetji in njegovim poslovanjem. Tako je tudi nam pregledati tajne liste v računski knjigi naše vesti, kako je z najvažnejšim, jedino potrebnim opravilom našega dušnega zveličanja. Izprašati se moramo resno, da li smo napredovali ali morda nazadovali; da li sjno izgubili ali pridobili na dobrih delih, v kreposti in zaslugah za nebesa. In po tem pregledu moramo svoje dejanje in neha-nje urediti in uravnati za bodočnost, proseč Boga odpuščenja in dobrih sklepov. Poslavljajoče se leto nas tudi resno uči: spominja nas bežnosti časa, krat-kosti življenja. Kako hitro kal^or veter je letelo mimo 365 dni prošlega leta! I11 tako odriva ura uro; sledi dan za dnem in leto za letom, dokler ne bije zadnja ura življenja. Če se ozira 80 leten starec na svoje takozvano dolgo življenje, pride komaj do prepričanja, da je živel, tako hitro in brez pre-stanka so hiteli v večnost njegovi dnevi. Če je pa čas tako kratek in tako bežen, je pa vendar tako dragocen. Bog nam podeljuje časa v dosego blažene večnosti; čas je potemtakem cena, za katero lahko kupimo večno srečo. O-pominja nas torej poplavljajoče se leto čas visoko ceniti in prav rabiti. Delati nam je, dokler še traja dan našega življenja, predno napoči noč, ko ne moremo več delati. Dokler utegnemo, hočemo delati dobro. S tem sklepom moramo vstopiti v novo leto. Začeti nam je leto z dobrim namenom, rabiti isto v čas božjo in v svoje zveličanje. Samo v to svrho so nam podeljena 'eta našega življenja. K temu cilju bodi namerjeno naše dejanje in nehanje tudi v bodočem letu. Ne odlašajmo potemtakem na poznejša leta, kar smo vedno dolžni storiti. Samo sedanjost je v naši moči, čez bodočnost ne moremo razpolagati. Vsak hip nas lahko Bog odpokliče na odgovor; torej ne vemo, ali ne bo prihodnje leto zadnje za nas. Jstotako malo nam je znano, kaj nam donese prihodnje leto: da li vesele ali žalostne dni, da li jasne ali mračne ure, da li radostnih presenečenj ali bridkih razočaranj, da li zdravje in blagostanje, ali bolezen in stisko. Kar pa pride, vemo, pride iz božje roke. Brez božje odredbe ali dopustitve se ne zgodi nič, in tistim, ki se Boga boje, je vse v srečo. Zato nam je stopiti v novo leto z velikim zaupanjem v Boga v trdnem prepričanju, da Bog vse obrne v našo korist, če bomo zvesti svoji dolžnosti. Če v teh krščanskih mislih začnemo leto 1908, potem bo zares blagovito, S r eč n o Novo Leto! klobuki so prave trofeje njenegja oku- Viljemina, nizozemska kraljica, vlada od svoje mladosti svojemu narodu in drži s čvrstimi rokami za državno krmilo. Posvetila je vse svoje življenje vladanju. Zgodaj zjutraj vstane, zajutrkuje krog sedme ure, nato pa takoj odide v svojo delavnico, kjer je čakajo težki državni posli. Ona ne reši ni jedne prošnje, ne podpiše ni jednega akta, dokler ne pozna stvari do pičice. Popoldne sprejema ministre in ž njimi konferira, nato ji pa ostane nekaj prostega časa. Tudi nizozemska kraljica ima izdelomilovalo starega .Kaizerja, ki je bil nenavadno delaven P0?', n^.dai tudi med ustanovniki 'ptujske Čitalnice, sin pa je žalibog bil ^ud nemškutar. Naznanilo l , Jaz spodaj podpisani naznanjam, da hbdem sprejemal tudi novi jolietski de %r in čeke korporacij, kot plačilo za prodane lote. Ček, nov denar ali pa cisto zlato je pri nas enako cenjeno. C. E. Robinson, Auditorium Building, Joliet, 111. fE® JE®! @{S!E!E!S(M!E0 ZEMANOVO "GRENKO VINO", je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega^ gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. B. ZEMAN, 777 Alport St. CHICAGO, ILL. PHUUUUMMIUljUi!!® Pozor Slovenci! Rojaki, ki žele kupiti farmo ali zemljišča v Minnesoti; North Dakoti, Montani, Canadi in Texas-u isto lahko store z mojem posredovanjem, ker sem zastopnik raznih družb, ki se ba-vijo s trgovino zemljišč. Cena obdelanih zemljišč je od $10 do $50 aker. Da je vse v redu se lahko prepričamo na sodiščih okraja v katerem je zemljišče. Ni se bati, da bo kdo opeharjen. Za resničnost in točnost mojega poslovanja garantirajo družbe, katerim sem podal varščino za veliko vsoto denarja. Izposlujem posojilo na zemljišča. Jaz sem bil sam na farmah nad 14 let in sem izprevidel, da bib ilo veliko bolje, ako bi se rojaki naselili na farmah nego v bližini fabrik, ker farmar je sam svoj gospod, in na farmi se ni bati, da ne bo kaj jesti ali piti, ako zastane delo v fabrikah. Pomislite, da žito raste in premoženje kmetov se množi, ko farmer najslajše spi. Kdor želi pozvedeti več podrobnosti o kupovanju farm naj piše na: Mike Pesdirtz, 34 W. 22 Place, Chicago, 111. POZOR! POZOR! Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedtio pri roki. In to je gotovo slovenski pop ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob Medel jah N. W.344. Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista drul-ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-poroči.a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: SVOJI K SVOJIM! Kje je najbolj varno naložen denar? Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron. sRezerrnega zaklada je: 800,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejii denarni zavod te vrste po vsem ŠlGvenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država ■ posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poa jilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. FRANK SA K S E K. S. K. JEDNOTA ?*0»0*0*0>0+ Dr. št. 43 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 11980 Janez Gorišek, 11983 Janez To-mec, 10317 Štefan Špehar, 16. dec. 1907. Dr. št. 123 članov. Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 8875 Janez Kavčič, 16. dec. 1907. Dr. št. 100 članov. Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 11614 Franc Ilovar, 21. dec. 1907. « Dr. št. 57 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3489 Marija Šivic, roj 1889, 3490 Jerca Leben, roj 1889, 3491 Ana Skubic, roj 1885, 3492 Ivana Terček, roj 1885, 3493 Frančiška Gerčman, roj 1885, 3494 Ivana Rebernik, roj 1885, 3495 Marija Miklavčič, roj 1881, 3496 Ivana Beljan, roj 1879, spr. 26. dec. 1907. Dr. št. 106 članic. R društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 3497 Marija Škrajnar, roj 1886, spi^. 26. dec. 1907. Dr. št. 110 članic. K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 3498 Cecilija Sagadin, roj 1879, 3498 Katarina Robar, roj 1868, spr. 26. edc. 1907. Dr. št. 9 članic. K društvu Marije Čistega Spoč. 104, Pueblo, Colo., 3500 Uršula Barkar, roj 1888, 3501 Terezija Zakrajšek, roj 1888, 3502 Katarina Knapp, roj 1882, 3503 Frančiška Stražiščar, roj 1878, spr. 26. dec. 1907. Dr. št. 37 članic. ^ društvu Marije Mil. Pol. 114, Steelton, Pa., 3504 Marija Butala, roj 1875, spr. 26. dec. 1907. _ Dr. št. 16 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, III, 502 Jožefa Cimerman, 16. dec. 1907. Dr. št. 30 članic. Od društva Marije Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 2955 Katarina Švegelj, 21. dec. 1907. Dr. št. 33 članic. Od društva Marije Mil. Polne 114, Steelton, Pa., 3261 Katarina Lončar, 3162 Katarina Dolinar, 18. dec. 1907. Dr. št. 15 članic. JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote. Joliet, 111., 23. dec.—Društvo sv. Antona Pad. 87. K. S. K. Jednote je imelo svojo letno sejo dne 8. dec. 1907 in pri tej seji je bila volitev novih uradnikov za leto 1908 in so bili izvoljeni v odbor sledeči člani: Math Judnič, predsednik; Frank Okorn, podpredsednik; Math Golobič, I. tajnik; Jožef Vidmar, II. tajnik; Matevž Lavrič, zastopnik; Anton Šraj, blagajnik; Liberša John, Hrvat Jožef, Anton Bajuk; nadzorniki in pregledovalci knjig, Math Lavrič, vratar, Zdaj naznanjam uradnikom tistim, ki so bili izvoljeni za 1. 1908, da bi na prihodnjo sejo vsi prišli, in stari uradniki se morajo udeležiti te seje. In kateri imajo "bance", jih morajo s sabo prinesti. Dalje se naznanja, da si je društvo naročilo regalije ali znamke, in da se bodo delile na tej seji. Te znamke bodo prav lepe in poceni, in dolžnost je vsakega uda društva sv. Antona Pad., da si bo vzel eno regalijo. Cena je nizka, samo petdeset centov. Zdaj k sklepu pa želim, da bi napredovali z novim odborom, kakor smo od začetka ustanovljenega društva. Društvo prav lepo napreduje in naša blagajna je tudi narastla. In od celoletnega poročila bomo naznanili prihodnji mesec. Zdaj pa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in vam voščim veselo in srečno novo leto. Tebi pa, Amerikanski Slovenec, želim, da bi prinašal še tisoč let najboljše novice in želim dosti naročnikov in plačnikov Če mi ne bomo podpirali Amerikan-skega Slovenca, ne more tudi on nas podpirati. Z Bogom! Anton Šraj, predsednik. Waukegan, 111., 23. dec. — Društvo sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J. je imelo svojo mesečno in glavno sejo dne 15. dec., pri katerej seji je bil izvoljen sledeči društveni odbor za leto 1908: Predsednik John Umek, podpredsednik Franc Šibenik, tajnik Johtn Dobrovolc, zapisnikar Karol Herauer, blagajnik Franc Jereb, zastopnik Franc Opeka, nadzorniki: Franc Barle, Josip Dra-šler, John Osenek, reditelj Franc Sedej, bolniški odbor Franc Petkovšek, Josip Brence, zastavonosca John Bartelj, Anton Zdešar, voditelj k zdravniku Josip Polanšek, vratar Jakob Brenčič. Dalje opozarjam vse člane omenjenega društva, da se gotovo udeleže veselice, katero priredi društvo v korist društveni blagajni v soboto 11. januvarja 1908 v Franc Opekovi dvorani na lOti cesti. Pozor! Kdor se pa te veselice ne udeleži brez posebnega vzroka, plača kazen kakor je bilo sklenjeno na zadnji mesečni seji. K sklepu pozdrav na vse člane in članice K. S. K. J. in jim voščim dobro in srečno novo leto 1908. Ameri-kanskemu Slovencu pa obilo božjega blagoslova. J. Dobrovolc. Cleveland, O., 18. dec. — Društvo Vitezov sv. Lovrenca št. 63. K. S. K. J. je imelo svojo redno in obenem letno sejo dne 8. t. m., pri kateri so bili izvoljeni tudi uradniki za leto 1908, kateri nastopijo svoj posel dne 12! januarja 1908. Izvoljeni so bili sledeči uradniki: Predsednik Anton Marinčič podpredsednik Domin. Globokar, I. tajnik John Šušteršič, II. tajnik Mihael Auguštin, pomožni tajnik Franc Gliha,' blagajnik Andrej Slak, zastopnik Andrej Potisek nadzorniki Anton Globokar, John Lokar, John Perko, načelnik za uniformo Andrej Slak, njegova namestnika Franc Maver in Anton Zabukovc, načelnik za neuniformirance Anton Gliha, pomočnik John Bradač, zastavonoši Ignac Gliha in Mihael Marinčič, banderonoša Jožef Felician, spremljevalca Alojz Adler in Franc Škuf-ca, vratar Franc Zupančič. Doslej je društvo prav dobro napredovalo, upam, da bode tudi zanaprej, da bode novi odbor ..deloval kot je stari, kar se mora reči, da je dobro deloval za društvo, za kar mu lepa hvala. Voščim vsem Slovencem po širni Ameriki vesele praznike in veselo novo leto. Tebi A. S. pa želim obilo naročnikov v prihodnjem letu. John Šušteršič, I." tajnik. Indianapolis, Ind., 21. dec. — Društvo sv. Alojzija št. 52. K. S. K. J. v Indianapolisu je na svoji letni in glavni seji dne 1. dec. izvolilo sledeči odbor za leto 1900: Predsednik- Matija Jug, podpredsednik Frank Gabršček, I. tajnik Louis Fon, II. tajnik John Matelič, blagajnik Blaž Strgar,' delegat Louis Fon, nadzorniki Radež Jos, Mišer Alojzij, Štefan Jug, bolniški obiskovalec Frank Gazboda, vratar Martin Urajner poslanec Jernej Jug. Vsa pisma tičoča se društvenih za- dev naj se pošiljajo na I. taj. Alojzija Fon,' 723 Warman Ave. Srečno in veselo novo leto želi vsem članom in članicam K. S. K. J. Louis Fon. Mohawk, Mich., 17. dec. — Slavno uredništvo Amerikanskega Slovenca, tu vam pošiljam 1. dec. izvoljeni odbor za leto 1908 društva sv. Alojzija št. 88. K. S. K. J. Izvoljeni so sledeči: Jožef Butala, predsednik, Anton Murn, podpredsednik, John Hauptman, 1. tajnik, Stefan Lamut, II. tajnik, George Vranesich, blagajnik, John Butala, zastopnik, George Hribljan, Ferdinand Požag, Anton Kocjan, odborniki, Math. Grdesich, bolniški obiskovalec za Ahmcek, Peter Križan za Mohawk, Nikolaj Vranešich, maršal, Peter Mihelich, zastavonoša. Zdaj še člane društva sv. Alojzija opozarjam, da se pridno udeležujejo seje vsako prvo nedeljo v mesecu, ter naj pristopajo pridno delavci v naše društvo v Keewinavy okolici, ker društvo sv. Alojzija št. 88. K. S. IC. J. je prvo in edino društvo v našej oko-•ici ter tudi stoji na dobri stopinji, ako ravno je majhno število članov. Pristop je samo pet tolarjev. Zatorej Slovenci, pristopite k dr. sv. Alojzija Pozdrav Slovencem širom Amerike ter jim voščim srečno novo leto. Jožef Butala, bivši tajnik. Denver, Colo., 16. dec. — Društvo sv. Roka št. 113. K. S. K. J. si je na seji dne 12. dec. izvolilo sledeči odbor: Predsednik Alojzij Andoljšek, Podpredsednik Jožef Prijatelj, I. tajnik Ivan Klun, II. tajnik Štefan Pielesnik, zastopnik Franc Andoljšek, blagajnik Ivan Baudek, nadzorniki Ivan Turk, Franc Skubic, Jožef Lavrič, bolniški odbor Ludevik Andoljšek, !van Arko, vratarji Ivan Tanko, Franc Tanko. Vsi v Denveru, Colo. Ivan Klun, tajnik. Pueblo, Colo., 20. dec. — Naznanjam vsem članom in članicam K. S. K. J. da je imelo društvo sv. Jožefa št. 7. K. S. K. J. svojo letno sejo dne 15. decembra 1907 in obenem tudi volitev novih uradnikov za leto 1908., in so bili izvoljeni sledeči bratje: Predsednik John Oražem, podpredsednikom Anton Prelesnik, I. tajnikom Math. Novak, II. tajnikom Peter Čulig, zastopnikom Nik. Badovinac, blagajnikom John Snedec, nadzorniki Andrej Pajnič, Kozman Škufca, Martin Simčič, ravnatelja John Rus, Anton Videtič, vratar Math. Krstinc, maršala Jožef Purkat, John Stazin-ski, zastavonoši Ignac Zupančič, Frank Kocinlja. Društveni zdravnik je J. J. McDo-niell. Vsi dopisi se naj pošiljajo na I tajnika Math. Math Novaka, 432 So. Santa Fe Ave. Pozdravljam vse rojake po širnej Ameriki, posebno vse člane in članice K. S. K. Jednote in voščim vsem skupaj veselo in srečno novo leto in kli čem vsem srečno novo leto 1908. Math. Novak. Chisholm, Minn., 9. dec. — Naznanjam vsem bratom društva sv. Srca Jezusovega št. 54. K. S. K. J., da smo imeli glavno zborovanje dne 1. dec. 1907, na katerem se je volil novi odbor za leto 1908. Voljeni so sobratje Predsednik Martin Zalar, podpredsednik Anton Repež, tajnik Frank First, blagajnik Frank Funtek, zastopnik Frank Kreps, maršal Anton Funtek, Podtajnik Frank First, ml., pregledovalca Charlie Zgonc in Pavel Leustik, bolniški odbor za Chisholm Anton Hretl, za Glin Gregor Rose, za Monro John Repeš, za Hibbing Martin Ger meker, za Šinango John Janežič, zastavonoša Matija Preuc. In opominjam, da vsaki ud, kateri je oddaljen od mesta, da plačuje redno svoj mesečni donesek; kateri zaostane, se mora po pravilih suspendovati tako dolgo, da ne poravna svojega dolga. Zato pa prosim tukaj v Amerikanskem Slovencu, da bo vedel vsak sobrat te* ga_ društva se ravnati. Seje se bodo vršile vsako prvo nedeljo v mesecu po prvi sv. maši v dvorani Kovača Lorenca. Ne pozabite tega, kar vas opominjam, da vas kaka nesreča ne zadene, da se ne boste prepozno kesali. Zdaj pa voščim vsem članom in članicam K. S. K. Jednote srečno novo leto. Frank First, tajnik, Box 147. Pittsburg, Pa., 23. dec. — Častito uredništvo Amer. Slovenca, prosim natisnite nekaj važnih novic iz Pitts burga morebiti bi služilo Slovencem, posebno tu v Pittsburgh Tu pri fari St. Kieran's katoliški irski cerkvi je umrl Rcv. ICunz, pomožni kaplan Father Doyla na 54. St. Ta derkev je poznana vsem bližnjim Slovencem. Tu še pripomnim, da delajo novo cerkev ravno na istem bloku, in bode jako lepa in velika; stara cerkev bode služila vsa za šolo, ker jim primanjkuje prostora. Zdaj bodo lahko tukajšnji Irci ponosni na svoje farno podjetje, cel blok jim bode služil v to, od 54 st. bode velika šola, na 53 st. bode lepa cerkev a na sredi je dvoje lepo z ciglom zi dano stanovanje, eno pri strani nove cerkve za duhovne, drugo od strani stare cerkve je lično stanovanje za sestre. Kedaj bodemo mi Slovenci v Pitts burgu druge katoliške narode posne mali? ker smo sicer dobri katoličani in darežljivi. I11 je lahek odgovor: Takrat kadar bodemo imeli pravično katoliško trdno, podbujo, ne pa nasilno potuho in zanemarjenost, kakor se to godi zdaj med nami. Društveni bratje, in sestre K. S. K. T zdaj o novem letu imamo večina volitve, bi bilo dobro, da si izvolimo pametne delegate za konvencijo prihodnjega oktobra meseca v Pittsbur-gu, da nas ne bode sram ko ne bi naš zastopnik imel nobene besedice v prid društva v zapisniku, kakor da nimamo sposobnega moža za to v celem društvu; kajti to je najvažnejša volitev delegata. On zastopa celo društvo, in mora biti sposoben, da postane član glavnega urada za celo Jednoto. Torej volite po lastnem prepričanju dobre pametne može, ne vsiljivcev, ki bodo razumeli vse dobro ukreniti v prid in v prospeh celi veliki Jednoti. K sklepu pozdravljam čitatelje A. S. in člane K. S. K. Jednote in želim vsem skupaj vesele in srečne božične praznike in novo leto. John Vrbiščar. Allegheny, Pa., 18. dec. — Naznanjam, da je naše društvo Marije 7 Žalosti št. 50. K. S. K. Jednote imelo svoje glavno zborovanje dne 8. dec. 1907 in obenem volitev uradnikov za leto 1908. Izvoljeni so sledeči uradniki : Mihael Husič, predsednik, Nikolaj Prokšelj, podpredsednik, John Mravinc, I. tajnik, Frank Malič, II. tajnik, Frank Trempus, zapisnikar, Anton Kambič, blagajnik, Marko Ostronič, zastopnik, Jožef Dalmovič, Jožef Šneler, Jožef Miroslavič, nadzorniki, Matija Perušič, Jožef Pupič, maršala Matija Peršič, Jurij Starešinič, zastavonosca, Jurij Mravinc, Frank Mravinc, pregledovalca knjig, Upamo, da bodejo novoizvoljeni u-radniki delovali v procvit društva in Jednote in v čast "Mariji Sedem Žalosti." Z bratskim pozdravom na vse člane in članice K. S. K. Jednote. John Mravinc, tajnik. Allegheny, Pa., 20. dec. — Društvo sv. Roka št. 15. K. S. K. Jednote je imelo letno zborovanje in obenem volitev društvenega odbora za leto 1908 dne 15. decembra t. 1. Izvoljeni so bili sledeči sobrati: Jurij Flajnik-Kralj, predsednik, Matija Klarič, podpredsednik, Nikolaj Klepec, I. tajnik, Jurij Vouk, II. tajnik, Andrej Hodnik, blagajnik, Vilhem Tomec, zastopnik, Matija Cetinski, Franc Simčič in Jurij Šveb, nadzorniki. Peter Puhek, poslanec in vratar, Jurij fcortun in Marko Frankovič, dr. reditelja, Jos, Vlahovič, banderonosec, John Flajnik, Nikolaj Prokšelj in Anton Vidmar, zastavonosci. Tem potom se odbor zahvaljuje vsem članom, ker se je zborovanje in volitev v najlepšem redu vršila. In tem potom se imamo vsi člani zahva liti društvenemu predsedniku Juriju Flajnik, ker nam v lepem redu vodi društvo in z lepo besedo opominja člane, da se držijo verskih in društvenih postav, in tudi njegov opomin ni brez uspeha, ker ga vsak član posluša. In takole društvo napreduje najlepši slogi. Jurij Flajnik je ustanovitelj dr. sv. Roka št. 15. K. S. K. J. in neumorno deluje za društvo. Bil je večletni dr. blagajnik in zastopnik, in zdaj je že tri leta predsednik. In pri teh volitvah 15. decembra t. I. je bil Jurij Flajnik enoglasno izvoljen predsednikom za leto 1908. Kot uzornemu predsedniku za njegovo neumorno delovanje pri društvu mu je društvo do ločilo dar, kakšnega si izvoli, naj velja kar hoče. Takole brati, po takem članu se ravnajte, potem bodemo dosegli višjo stopinjo. Vsi dopisi naj se pošiljajo na I. tajnika Nikolaja Klepec, 858 E. Ohio St., Allegheny, Pa. In vsi bolni člani naj se oglasijo pri II. tajniku Juriju Vouk, 34 Villa St., Allegheny, Pa. K sklepu želim srečno novo leto vsem članom in članicam K. S. K. J. A mer. Slovencu želim obilo uspeha, našemu zavetniku in branitelju katoliške vere. Nikolaj Klepec, I. tajnik. Steelton, Pa., 8. dec. — Društvo sv. Alojzija št. 42. K. S. K. J. je imelo 24. nov. volitev novih odbornikov za leto 1908. in odborniki so voljeni: Predsednik Marko Kofalt, podpredsednik Martin Zugel, tajnik L. Y. Verbos, zapisnikar Matija Flanjek, blagajnik John Petrašič, delegat (zastopnik) Frank Plut, poslanec John Novak, reditelj društva Jožef Kambič, bolniški odbor Miko Kozjan na dolenjo stran, Jure Geršič na gorenjo stran, Martin Simčič za gorenjo str&u. Vsi stanujejo v Steelton, Pa. Društvenih udov 79. Vsi udi društva so naprošeni, da plačajo svoje mesečne dohodke, kajti kateri bo dolžan več ko 2 meseca, bo suspendan po pravilih društva in pa Jednote. Redovita seja dr. sv. Alojzija se obdržava vsaki tretji četrtek v mesecu. Člani, kateri grejo na druge plese, so naprošeni se oglasiti pri tajniku ali predsedniku, če ne bo suspendan, kateri ne pove. Z bratskim pozdravom vaš sobrat in prijatelj Laurence Y. Verbos, _tajnik, Box 333. Cumberland, Wyo., 15. dec. — Društvo sv. Marija Zdravje Bolnikov št. 94 K. S. K. Jednote je imelo svojo letno sejo dne 8. decembra 1907, pri kateri so bili izvoljeni društveni odborniki za leto 1908, ki so sledeči: John Kočevar, predsednik, John Konšak, podpredsednik, Frank Kramer, II. tajnik, Gregor Port, zapisnikar, John Pagon, blagajnik, Jakob Rose, zastopnik in I. tajnik, Frank Kramer in John Petro, pregledovalca knjig; John Prcpadnik, maršal, Joer Kunmprej, zastavonoša, Silvester Rebernak, reditelj, Alojz Oresnik in Joe Kumprej, bolniška obiskovalca za CumberlanJ, Marko Fajgel za Glencoll. Mislim, da bodejo naši novoizvoljeni uradniki tudi delali s pomočjo naše društvene patrone Marije Zdravje Bolnikov v korist društva in K. S. K. Jednote. Pozdravljam vse člane in članice Jakob Rose, tajnik, Box 163. Vabilo. Slovensko podporno društvo sv. Petra št. 50 J. S. K. J. v Brooklynu, N. Y., priredi tretjo letno veselico v soboto dne 4. januarja 1908 v Lieder-kraz Hali, Manhattan Ave. cor. Mese-role Street. Tem potom prijazno vabimo vse v Brooklynu in okoli bivajoče Slavjane, posebno pa naša slavna sosedna slovenska društva, da bi nas pri tej veselici se svojim obiskom mnogoštevilno počastiti blagovolili. Odbor bode skrbel za to, da bode vsaki pojedini gost imel prijetno zabavo in dobro postrežbo. Pri tej priliki izžrebana bode zlata ura, vredna $35. V ugodnem upanju pričakujemo mnogoštevilnega obiska ter kličemo na zdravo in veselo svidenje 4. januarja 1908! Z odličnim spoštovanjem in slovenskim pozdravom beležimo Odbor. Zahvala. Jaz spodaj podpisani član društva Srca Jezusovega št. 70. K. S. K. Jednote se iskreno zahvaljujem uradnikom in vsem sobratom Kranjsko-Slo-venske Katoliške Jednote za svoto, ki jo sem prejel zavoljo izgube levega očesa. Z bratskim pozdravom na vse člane in članice K. S. K. Jednote. St. Louis, Mo., 1907. Nikola Fabič. Sharpsburg, Pa., 23. dec. — Društvo Jezus Dober Pastir št. 49, K. S. K. Jednote je imelo svojo glavno letno sejo dne 22. dec. in obenem volitev novega odbora za prihodnje leto 1908. V odbor so izvoljeni sledeči sobratje: Rudolf Požek, predsednik in zastopnik, Nikolaj Klepec, podpredsednik, George Weselič, I. tajnik, Josip Bahorič, II. tajnik, Nikolaj Weselič, blagajnik, Josip Frankovič, Janez Frankovič in Franc Rogina, odborniki, Josip Jakofčič, maršal, Nikolaj Cvitkovič in Rudolf Hotu-jec, zastavonosca, Marko Kroteč, vratar, Nikolaj Jankovič, predsednik bolniškega odseka, John Halovanovič, bolnikov ogledo-valec za Rankiti, Pa., Matija Mušič, bolnikov ogledovalec za Ambridge, Pa. Srečno in veselo novo leto vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, posebno delegatom in uradnikom. Na veselo svidenje v našem železnem mestu Pittsburgu prihodnjega oktobra! "A. S." pa veliko naročnikov. Geo. Veselič, tajnik. Forest City, Pa., 20. dec. — Društvo Marije Vnebovzete št. 77 K. S. K'. J. je imelo svojo mesečno in glavno sejo dne 8. dec. pri kateri je bil izvoljen novi društveni odbor za leto 1908. Predsednik Kancijan Majhen, podpredsednik Martin Gerčman, I. tajnik John Osolin, II. tajnik Ignac Bevc, blagajnik Primož Matos, zastopnik Anton Bokal, pregledovalci knjig John Mars,xAn- ton Trelc, Franc Krušnik, reditelja Jakob Mevšek in John Ju-vančič, pobiralca denarja Martin Rokavec in Franc Pavlič, poslanca Franc Trelc in Anton Žitnik, maršal Franc Majhen, društvena zdravnika Dr. T. G. Mc-Guire, Dr. F. L. Grender. Nadalje so prošeni vsi oddaljeni člani, da društvfcne prispevke pravočasno pošiljajo in da vsakdo pošlje svoj natančni naslov na I. tajnika, da se kateremu ne prigodi neljuba pomota ali še celo izključenje. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, John Osolin, I. tajnik. Box 492 Nekaj o kopanju. Znano je že, da ako se hočemo ohraniti zdrave, da se moramo čistiti. Treba je pa vedeti kakšno milo moramo rabiti pri kopanju. Kdor rabi pri kopanju Severovo zdravilno Milo se ne bo motil, ker isto je izdelano iz najbolj se tvarine v kateri ni znaka škodljivosti. Čisti kožo; jo, zdravi ter celi rane. To milo je dobro za. vsakogar bodisi za otroka, ženo ali moža. Cena 25c v vseh lekarnah. Po prejetju poštnih znamk (2c) pošljemo uzorec tega zdravila. Naslov: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. revnim šolar- ANTON NEMANICH 305-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrelmiški ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone »273. ; Northwestern Phone 418. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih ^ kot krstih, porokah, pogrehih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344. e.porter brewing company ppm Silvestrov večer. Češki spisal Vaclav Kosmak.—Preložil Jožef Gruden. ffešs^ ^si^ ZA SIROTE. m: v\Cen slu * V. iO&TPB TBISnSJVA V' . DP rtER v/l 1EC.lSTE.RlI> Ko kdo y rodovini oboli je treba prec pomisliti kaj je storiti, v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da . ^ Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa. Ko se vam pripeti, da izgubite okus se utrudite imate glavobol izgubite upanje / se izpremeni obrazna barva takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um. Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti. V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346. Čistost garantirana. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje! , IJUI4. stenski papir za prihodnjih 10 dnlj po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev In fLrnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih oenah Alexander Haras*'? Chicago telet. 2794 KJ telel.K 63 T.. POZOR, ROJAKINJE! prišla od društvenega večera ter sladko zaspala, je vzela mati svečo, šla po j prstih k postelji ter ju gledala' z blaženim očesom, kako spi nocoj doma tudi Matija ob pravem času. Pomočila je prste v blagoslovljeno vodo ter ju poškropila. Sleherna mati je tudi svečenik *— — V tovarni Arona Rosenfelda je za-/ pel zvonec. Delavci so nehali delati 1-er se drcnali k blagajni. Drugi za drugim je prejel plačo in odšel. Med zadnjimi je bil Srakar. Stlačil je denar v telovnik kakor kakšne cunje ter sc ustavil takoj pri kantinerju na dvorišču. Naglo je vlil vse dve merici jeruša, prižgal si smoil-,%o ter odšel z dvorišča. Bil je dokaj krepak mož in njegova »okončna hoja je pričala, da je nosil svoje dni vojaško čepico. Pred vrati ga je čakala žena. Ko jo je Srakar zagledal, si je navihal brke pa nekaj jabrenčal. "Kje si bil tako dolgo?" "I, kje neki! Pri blagajni. Čemu stojiš tu, če ti jc bilo tako dolgo? Otroci te čakajp doma." "Saj tudi tebe." "Kaj bi name čakali, in bi? Danes fojdem v mesto. Človek dela ves teden kakor črna živina, čemu bi se malo ne razvedril." "Držim jaz križem roki^ kali?" "Ti imaš otroke doma!" "Ali jih ti nimaš? Lepo te prosim, ljubi mož, kaj vendar misliš? Denar okolo zapravljaš, Francek je pa bos, Že v šolo ne more, Rezka je skoraj naga, a novo leto bo jutri. Na vse stra-ai sem dolžna, ti pa popivaš meni nič dan za dnem." "Popivaš, popivaš," jo je oponašal anož. "Dovolj mi je tvojega javkanja doma." "Če bi bil skrben oče, pa bi ti ne tožila. Kaj naj počneta otroka, ko ju mučita mraz in glad, a ti prihajaš do-siov pijan. Jože, lepo te prosim, pojdi dont^V." ^ Srakar je molčal, žena plakala. Tvornica je stala skoraj tri četrt are iz mesta, s katerim jo je vezala Široka cesta. Na pol poti je bil postavljen križ in tik njega je držala druga cesta v vas, kjer je stanoval Srakar. Srakar in žena sta dospela k temu znamenju. Bilo je že precej mračno. Žena je prijela Srakarja za roko ter ga jjela milo prositi: "Kakor se sam Bog prosi, te prosim, pojdi z menoj domov!" — "Ne jezi me ti pravim", je kričal Srakar, pa se ji je hotel iztrgati. Ona je pa pala na kolena ter ga rotila: "Za pet krvavih Kristusovih san, za njegovo sveto kri te prosim, obrni se k meni, pa usmili se nas. Na lokah te bomo nosili!" Zdaj je bilo slišati korake. Mesto odgovora je sunil Srakar ženo, da je telebnila na tla ter obležala ob znamenju, Objela, je ta sveti les ter se bridko zjokala. Kaj bi se ne? Nosila je težji križ od tega, ki ga je objemala. Srakar je hitel v mesto. Po ulicah je že gorel plin in povsod je bilo polno ljudi. Takoj je krenil v gostilno. Temno je bilo v gostilni in pa polno dima, da prišedši noter ni človek skoraj ničesar razločil. Srakar se je pa tam dobro spoznal. Stopil je v kot k mizi, kjer je sedelo več moških, njegovih znancev. Obesil je čepico na kljuko, a mesto pozdrava je vteknil dva prsta v usta pa zažvižgal, da je ŠJo skozi ušesa. Tovariši so se mu smejali, natakarica je pritekla ter mu prinesla v kositarjevem vrčku piva. Navadnih vrčkov zato ni maral, ker jih je preveč pobil. Nastavil je vrček k ustom ter pil v dolgih požirkih, potem udaril ž njim ob mizo, rekoč: 'Trimojruha, danes si ga moram privoščiti". — Prav praviš, saj je Silvestrov večer! — Kje je pa Lukec nocoj? — Koga bo, baba! je zagodrnjal v kotu obrastel mož ter mogočno plju- I mil. Bežal je k vajam rokodelskih pomočnikov. Sv. Tri kralje bodo predstavljali. — Naj gre kamor hoče zaradi mene, še h kapucinom za fratra, če ga veseli, je pripomnil drugi. Jaz sem vedno trdil, da je tercijal. Rajši se spustim v pogovor nevem s kom, kakor s tako puščobo. — Vi govorite kakor olikan človek, je pristavil krčmar, ki je prišel med tem k mizi ter mu jc potolkel po rami. — Kakor izobraženo, zakaj bi pa ne? Da imam 'denar, bi1 bil gospod kakor vsak drugi. — E, kaj denar! je zavpil Srakar.— Jaz sem tukaj tudi gospod! Koga boš! Vrata so se odprla. Dve ženski, moški in deček so vstopili. Dami sta imeli krog pasa pjjelel trak in-oguljeno obleko, ki .srce z žalostjo napolnjuje kakor pogled rta uvelo cvetko. Lasje jima niso bili počesani, a lice lepoti-čerio. Prva je nosila fiarpo, druga pa kitaro, starec z zabuhlim obrazom je imel gosli, in dfceek flavto. Posedli so za mizo in zaigrali in zapeli. Gostje so se. zmeraj bolj razgrevati in čimbolj so bili razuzdani, tem nesramnej-še so bile pesmi škripačev. Naposled sta nastopila starec in mlajša dama ter zapela dvoglasno — zapela v besedah in mimiki tako nesramno pesem, kakršne jc videti in slišati le od dunajskih javnih pevcev (Volkssaenger) v središču novomodne kulture. Poslu-šavci so se smejali, ploskali ter ponavljali refren s pevcema vred. Ko sta nehala kričati, je vzela mlajša note ter šla . pobirat, okolo miz. Srakar ji je vrgel dvajset vinarjev. Ko se mu je za to posebno prijazno nasmehnila, jo jo objel krog pasu ter ji pritisnil na barvano lice poljub, a---doma je sedela njegova žena z dvema otrokoma vred za mizo. Otroka sta jedla golo juho, mati pa je plakala. — Mati, jejte no, je rekel deček, — Zlati moj, le jej, le jej, jaz nimam nič slasti. — Kdaj pa pridejo oče? je vprašala deklica. — Bo že prišel, le priden bodi! Na-ta vsak eno jabolko, da bosta vedela, da je zadnji dan v letu. Brž pojejta, molita, da pojdeta spat. Zebe vaju, a drva so draga. Moramo varčevati. Otroka sta prosila, naj jima pove kakšno povest ali pa pravljico o zlatem gradu. Bom že, le molita in ležita spat. V postelji vama bo gorkeje. Otroka sta slušala. Mati je ž njima vred pokleknila, kadar pa so odmo-lili, je dejala: — Molimo š(i en očenaš, da bi nas Bog rešil težkega križa. Revčka nista umela teh materinih besed, pa goreče molila v svoji nedolžnosti. Nato sta legla. Mati je priscdla k njima. Gladila jima je lice ter pripovedovala pravljico o zakletem gradu. K:.dar pa sta zaspala, je sedla za mizo ter ob majhni svetilki šivala s premrlo roko dečku raztrgane hlače. Odbila je deseta, enajsta, polnočna ura. Uboga žena se je zdrsnila, snela s stene sv. razpelo, kakor bi se hotela utešiti, ter ga poljubila. Bilo je ena po polnoči. Pred vrati je nekaj padlo. Prestrašena žena je odprla vrata, a mož je prikolovratil noter ter vpil s hripavim glasom: — Kaj me gledaš, hudič? Tako te bom... pa je omahnil na klop. Glava mu je padla na mizo — pa je omamljen zaspal. Žena je upihnila svetilko ter legla spat. Otroka sta se vzbudila, a od strahu si še dihati nista upala, stiskala sta se drugi k drugemu. Tako so slavili Silvestrov večer pri Srakarjevih. II. Iz Rosenfeldove tvornice sta prišla črez kakšnih deset minut za Srakar-jem stari Lukec in sin. Lukec je bil tvorniški ključavničar, a sin mu je pomagal. Krenila sta na ono cesto mimo križa, koder je podila strast Srakarja. Dolgo sta šla molče; kadar pa sta dospela h križu, sta tam zagledala klečečo Srakarco. Reva je bila tako v bolest vtopljena, da ni čula prihajajočih korakov. — Dober večer, Srakarca! jo je pozdravil stari Lukec — i kaj pa delate tukaj? Ozrla se je, a toliko da je mogla odgovoriti od sramu: — V mestno cerkev mi je predaleč, pa opravljam tu svojo pobožnost. Povsod je Bog. — Povsod! No, Bog Vam daj srečnejše novo leto, kakor je bilo letošnje za Vas! — Bog daj! je vzdihnila žena, si otr-la solzo pa vstala. Lukec ji je dal roko in odšli so vsak svojo pot. — Matija, si videl, kako je bila ob-jokana? je spregovoril črez nekaj časa Lukec. — O, videl, videl. — Menda ga spet ni domov. Kar črez teden zasluži, zapije v soboto in nedeljo. Kakšen križ! Uboga žena, uboga otroka! — Kako so nesrečni! Ko bi bil že sam — a lak! O, da se oženjen človek tako malo zmeni za družino! — Viž, Matija, česar se navadi fa*t, tega ne opusti kot mož in oče. Sam priznavaš, da je to od Srakarja jako grdo — a vendar zahajaš v njegovo družbo! — Nič več ne pojdem, oče. — Tudi nocoj ne? — Ne! Obljbil sem Andreju, da pojdem nocoj na društveni večer. Rad bi se vpisal v to društvo. — A res? —- Res, zakaj bi se pa ne! Stari Lukec je pospešil korak raz-veseljenega srca. In spet sta moke stopala naprej. Kadar pa sta prišla v mesto, sta zaslišala iz nasprotne cerkve petje in orgljanje. Bil je "Te Deum" pozneje, da bi se tudi delavci lahko zahvalili Bogu na koncu starega leta. Pred cerkvijo se je ustavil sta ri: — Matija, pojva zahvaljevat Boga! Vstopila sta. V senci pod korom sta stala. Kadar pa je bil blagoslov in je' spev utihnil, je Matija slišal, da oče jokajo. To ga je pa tako presunilo, da je i njemu zaigrala solza v očeh. Ko je pobožnOst minila, je prijel oče Matija za roko, pa sta hitela domov Še nikdar ni storil tega. Matiju je bilo pri tem tako milo in sladko, kakor še nikoli v razuzdanih družbah, kc^der jc poprej iskal sreče. Doma ju je mati že pričakovala. Ko sta vstopila, je objel Lukec ženo ter jo vroče poljubil v lice. Ona pa ga je začudeno gledala pa ga smehljaje vprašala: — Kaj pa ti je nocoj? — Viž, mati, Matija se bo vpisal v društvo rokodelskih pomočnikov pa nič več ne pojde v krčmo! Prav tedaj pa je deklamiral mlajši Matijev brat ~ ljubljenec staršev — igro Sv. trije kralji: Slava Bogu na višavah In mir na zemlji ljudem! I11 bilo je veselje, radovanje in mir! Kadar pa sta brata zvečer domov (Spisal Iv. Baloli.) Bližali so se lepi božični prazniki. Po premožnih hišah so že teden dnij pripravljali za božično drevesce najlepših reči, da bi zveselili svoje otroke, ljubljenčke svojega srca. V zaprti sobi je bilo skritih na stotine slaščic in v predalih igrač, ki se polože pod drevesce, da vsaj za nekaj časa razvesele in iznenadijo koprneča srca gosposkih otrok, ki imajo itak vsega v obilnosti. Ni se pa tako godilo revnim otrokom. Ti so se zbirali v kotu domače koče in pripravljali pastirce za jaslice. V prijaznih, domačih, svetih pogovorih minul jim je marsikateri večer. Spomin na polnočnico, 11a lepe božične pesmi jim je krajšal dolge večere, beli, pomazani kruh, ki so ga mati spekli za božične praznike, jim je 0-sladil vsako jed. A v trgu T. se je mladina — zlasti revna — vselej veselila božičnih praznikov, ker je vedela, da je vsako leto čaka ob teh praznikih izvanredno veselje, nenadna sreča. Gospa sodnikova je namreč vsako leto priredila s pomočjo več dobrotnikov jem lepo božičnico. Tako je bilo tudi lani. Mrzla _______ je brila čez ravan in na kupe snega je ležalo po ozkih ulicah samotnega trga, ko je gospa sodnikova šla prosit prispevkov za revne šolarje od hiše do hiše. Njene osebne prijateljice in njeni častilci, uradniki in drugi gospodje so itak vedeli, ko so v svojih stanovanjih zagledali gospo sodnikovo, kak je namen njenega obiska. "Že zopet pobira," ta glas je natihoma marsikomu ušel iz ust, ko jc zagledal skozi okno gospo sodnikovo. In gospa sodnikova ni bila boječa, ni bila strahopetna, kadar je pobirala, saj ni nabirala zase, ampak — za sirote. Najprej jo je vodila pot h gospej notarjevi njeni najboljši prijateljici. Gospod notar je bil premožen mož, ki ni gledal na par kron. Bila sta oba sama, brez otrok, zato sta lahko kaj dala — za sirote. Gorko je stisnila roko gospa notarjeva svoji prijateljici ter jo povedla v salon. Namen prihoda gospe sodnikove ji je bil itak znan. Gospod notar je sedel v svojem naslonjaču in prijazno pozdravil gospo sodnikovo. "Ah, Olga," tako je bilo sodnikovi gospej ime, "koliko se trudiš za to nehvaležno ljudstvo," je rekla gospa notarjeva. "Res je, Ema, da ljudje ne spoznajo naše požrtvovalnosti in je nikdar ne bodo, saj kmet nima srca, ali meni se smilijo ti ubogi otroci, ki v trdi, mrzli, zimi pohajajo šolo brez gorske obleke, brez obutev." "O saj ti bodo otroci tudi vekomaj hvaležni, ker se toliko trudiš za nje. Jaz ne bi šla za nobeno ceno prosit od hiše do hiše," rekla je krepko gospa notarjeva. "Če dovolite, gospa sodnikova," je vmes posegel gospod notar, "ali bi ne bilo umestno, ko bi tudi enkrat nabirali za kak naroden namen, za naso šolsko družbo, ali kaj tacega?" "Oh, gospod notar," je takoj odgovorila gospa sodnikova, "koliko sem se trudila že v tem oziru. Vam, oprostite, niso še razmere natančno znane, ker niste še dolgo v našem trgu. šla sem že in pobirala za narodne namene, pa našla sem vedno le mrzla srca. Vsak je imel kakšen izgovor. Naposled sem vse skupaj pri miru pustila Najbolj me še veseli sedaj, ako napravim ubogim šolarjem kako veselje." "Res je tako," je pritrdil gospod notar. Gospod notar je vzel kuverto, dal vanjo desetak in ponudil gospej sodnikovi. "Tukaj, prosim, gospa sodnikova, od naju skromen prispevek." "Hvala vam stotera, otroci vam bodo iskreno hvaležni," odgovorila je gospa sodnikova. Po par običajnih prijaznih in slad kih besedah so se poslovili. Gospa sodnikova je odšla. "Ah, koliko se Olga trudi," je potožila gospa notarjeva svojemu soprogu "in še za to neumno in nehvaležno ljudstvo. Jaz bi se že nikdar ne." "Ah, kaj tistih dvajset kron; 111 vredno, da bi se človek prepiral. Zdaj bo za eno leto mir," to so bile zadnje besede gospoda notarja v tem oziru. Gospa sodnikova je šla po trgu naprej do gospe davkarjeve. Nista bili baš posebni prijateljici. Ampak 8°~ spod davkar je dobil to mesto po posebni protekciji gospoda sodnika; za to uslugo mu je bil vedno hvaležen. Ko je prišla gospa sodnikova, je bil gospod davkar v pisarni. Gospa davkarjeva je gospo sodnikovo najprijazneje vsprejela. Po prijaznih pozdravih in sladkih nasmehih je gospa davkarjeva 'povedla gospo sodnikovo v sprejenino šobo. Vršili so se običajni pogovori o vremenu, 0 zdravju, in naposled je gospa davkarjeva sama olajšala nalogo gospej sodnikovi: "Oh, gospa, saj itak vem, Kaj pomeni vaš poset. Vi ste res blagega srca. Midva s soprogom sva že včeraj o tem govorila, da* so otroci res potrebni in da je vsacega dolžnost, da to plemenito stvar podpira." (Nadaljevanje na 7. strani.) Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda "Hill Girt Vineyard" Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50o galon, ries-ling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik In fino slivovko. Fino muškatel vino po 50o galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, _ , -Box 11— Crockett, Contra Costa Co.,CaI S. HONET, KROJAČ 918 North Chicago St, Joliet, III S1 v a m, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici FRANK MEDOSH 0478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cef kve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar.- Izdeluje vsa v notar ska d?la, prodaja šif' karte ter pošilja den»f v staro domovino ves'' __no In zanesljivega. Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago EAGLE BREWERY izdelovalci SOUTH BLUFF STREET. PALE ALE IN LONDON PORTES Posebnost je Pale Wiener Bier. Joseph Stalni avstr natopalft JOLIET, ILl* se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najoku3nejše mesa Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone i"3 vovalnost in naklonjenost gospe sod- ffl nikove do šolske mladine. Ginjeri hva- m ležnosti, prevzet tolike ljubezni do u- 9 bogih sirot se je vsem dobrotnikom H zahvalil javno najtoplejše. Minulo je par dni. Gospa sodniko- I va je sedela v svojem naslonjaču in S brala časopis. Brala je tudi dopis iz R T. in čitala ga še enkrat. Mehko ji 1 je bilo pri srcu. Odložila je list in tg polglasno rekla: "In s tem sern poplačana!" Brali so ta dopis tudi drugodi in re- I kli: "O srečni ljudje, ki imajo take H dobrotnike!" Več o cesarskem pomiloščenju. Po ljubljanskem "Slovencu" "z dne 9 26. nov. t. 1. navajamo sledečo brzo- h javko: Dunaj, 26. nov. — "Naredbeni list h za armado" razglaša danes Najvišje I pomiloščenje povodom 60-letnega ju- ■ bileja cesarjevega in sicer amnestijo — za vse one, ki so se odtegnili vojaškim naborom ali pa zamudili vojaške dolžnosti. Najvišji odlok je datiran dne 26. nov. 1907 in se glasi: 1. Vsem onim vojakom armade in vojne mornarice, ki se nahajajo v zaporu zaradi tega, ker se niso odzvali poklicu v vojno službo ali ker so se ji odtegnili z de- . zertijo, opusti se dne 2. decembra 1907 vsaka nadaljna, ozjroma ostala kazen. 2. Vsem pripadnikom armade in vojne 1 mornarice, ki so v preiskavi zaradi o-menjene krivde, ki so jo zakrivili pred J" 2. decembrom 1907. dalje oni, katere le se kazenski zasleduje, oziroma, ki šele pričakujejo kazenskega postopanja ali pa tudi disciplinarne kazni, opusti se vsako nadaljno postopanje in vse kaz- n< ni, in sicer onim, ki še niso v preiska- z< vi pod tem pogojen), da se v teku dobe od 2. decembra 1907 do 1. decembra j" 1909 javijo osebno (prostovoljno) ka- ,n terikoli bodisi politični ali pa voja- P ški oblasti avstrijske države. 3. Vsem * onim pripadnikom armade in vojne ® mornarice, ki morajo radi hudodelstva 91 dezercije na podlagi sodnega izreka S1 vsled podaljšanja aktivne službe slu- n žiti čez postavno službeno dobo, odpusti se obveznost podaljšanja službe f' z 2. decembrom 1907, in sicer onim, ki že služijo in pa onim, ki imajo šele 11 pričakovati kazni. 4. Opustitev preiska ve in kazni pa se ne nanaša na one, ki so zakrivili hudodelstvo ali prestopek po parag. 6. z dne 28. junija 1890., oziroma zak. člena XXI. iz leta 1890., _ in pa prestopek po parag zakona , za Bosno in Hercegovino rsi ki so g, bili v onem času, ko prosijo za amnestijo, kot beguni razglašeni, torej pri svojih oddelkih črtani — izgube svoje šarže, ki so jih imeli ob času dejanske £ službe. 6. Vsem, ki bodo deležni amnev stije v smislu točke 1. in 2. všteje se ona doba. med tem časom, ko so se -v evidenci vodili kot beguni, — v sluz- f| beno dobo.—Zamujeno vojaško aktiv- I no službo in ošemtedensko službo morajo pa nadomestiti v teku splošne službene dobe. — Zamujenih orožnih jvaj ni treba nadomestiti. 7. Če pridejo v stik z delikti, ki pridejo v poštev pri amnestiji, še druga kaznjiva dejanja, i — ne izključuje to kaznjivih oseb od amnestije, če se obsodba še ni izvr- -j šila. — Vendar pa ostanejo odgovorni za druga kaznjiva dejanja, ki pri amnestiji ne pridejo v poštev. 1 POZOR, ROJAKI! Kako pride vaš denar najvarneje v ' stari kraj? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111, On je v zvezi z g. Sakserjefn v New Yorku. | Nadalje ako želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svoj.h S0i -dnikov ali prijateljev v ' Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo ^ najnižjih cenah. MOHOR MLADIČ, 1 617 S. Center Ave., Chicago, 111. ! , . __ — Legar v Postojni je popolnoma prenehal. Zato se zopet vrše tam običajni sejmi. — Bik je pobodel posestnika Mavra iz Grobišč na Notranjskem tako hudo, da je malo upanja, da Okreva. — Cementna tovarna "Split". V Splitu se gradi velika tovarna cement- i ne družbe "Split". Zdaj se začno zidati peči. __ Blaženim bo proglašen Nikola ; priankovič iz Dalmacije. Škof dr. Ca- ' rič je v Rimu vse storil, da se razprava čimprej e dovrši. i . _ Tovarno testenin sta blizu Splita s ustanovila J. Ivaniševič in Fr. Maj- - stenič. Izdeluje do 40 vrst testenin. [ — Splitska občina najame 100,000 i K posojila, ki jih nalože na ribavnico, mesnico in Pavišičevo knjižnico. ] —Zaradi počasnoti kranjske deželne > vlade se pritožuje v "Slovencu" posla-" nec Žitnik. Kranjska vlada še namreč " dosedaj ni poslala poročila o letošnjih " ujmah na Dunaj, da bi mogle dobiti e posamezne občine podpore, e 3 — Prijet osumljenec. Orožništvo v a Postojni je aretovalo delavca Antona - Ciga'eta' kateri je sumljiv, da je zali žgal gospodarsko poslopje g. Elija a predoviča. — V Šiški je orožništvo ij prijelo hlapca Jakoba Zevnika, o ka-n terem smo poročali, da je poneveril g. e Kregarju 760 K in jih potem poslal e nazaj po pošti, Prijeli so ga v neki go-t- stilni. Naši zastopniki Denare v staro domovino pošiljamo: ............ ^ $ 10.30 .............. 50 kron, u 21 $ 20.40 .............. 100 kron, $ 40.80 ............. 200 kron, g. ia $ 101.75 .............. Soo kron, z" $ 203.50 .............. 1000 kron, *a $1016.00 .............. 5000 kron. FRANK SAKSER CO., v l09 Greenwich St., New York. : l04 St. Clair Ave., NE., Cleveland, O. ' __ Š; Vprašajte svojega mesarja za Mi flomačs Mm i 1 katere je dobiti pri vseh mesarjih. IT J. C. ADLER & CO. s: iLa Exchange St. JOLIET. ILL. z ------= g BRAY-EVA lekarna g se priporoča slovenskemu - ij? občinstvu v Jolietu.:::::: c 'elika zaloga. Nizke etne. u >•104 Jefferson St., blizu mosta..... 11 ■ s Pozor, Rojaki! J ^-Naznanjamo, da smo otvorili- GOSTILNO. k v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino. v JOHN HAHK0YEG & GO. s . 208 Jackson St. STEFANICH, MANAGER, n ---- — j, Ustanovljena 1871. d tifffflCoiMatiiiaM: Of Joliet, Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. j; ^rtiema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. k J. A. HENRY, predsednik. r '°SEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagainik. '—' h Hojakom v priporočam svojo tailno/Ki' se toči vedno sveže pivo, žganjt r ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. ■A.nt. Sk-off, , N. W. Phone 609. 1 l3> N. Hickory St., Joliet \ ____________1.. 1 . ' "■ ' ...............11 ^ Collins Street Wine and Liquor House n s t žgane, galon po $1.75. $a. $a-5°» 13. H'in $4.50. I orandies, galon po $2.50 do $5. c Vina, galon po $1 do $2. 1 Prodajamo na drobno za nizke tr- j ®0v8ke cene.. f W. KEIBER, Manager i V} „ «43 COLLINS ST. ! W. phone i)99. Chicago 3*9» * '—---1 Ant. Kirinčič j izvrstno pivo, katero " izdeluje poznana Joliet Citizens' Brewery. J&kom se toplo priporočam. otin Stefanič «a voglu Scott & Ohio cesti. $L Joliet, 111. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter pro-V„ ^a3o priietno dišeče smodk«. ^hwestern Phone 348. JOLIET ^ozor, Rojaki j Ko pridete v Rockdale je najbolje ]a Se oglasite pri meni, ker na razpoki0 imam vedno sveže in mrzlo pivo, ^f*or tudi druge pijače in dišeče »mo-Moja gostilna je v sredini mesto (J? se imenuje fiie Oentreil Oj»kom se priporočam v obilen poset Ignac ^Verl>ieb. ŽIMoen Ave. Rockdale, in. ^ozoT rojaki! Kupite si farme v North Dakoti 'n Montani potem bodete neod-*j»ni v par letih. Pfidite k nam, da ae pomenim«. i^t. JB. Schuster j Young Building .......JOLIET, ILLINOIS........ Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki so sledeči: Za Chicago, 111.: Fr. Banich, Za Waukegan, 111.: Math. Stalcer. Za Springfield, III.: John Peternell. Za La Salle, 111.: Ig, Jordan. Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Pd(.!vas!iik. Za Moon Run, Pa.: Fr. Machek. Za Forest City, I'a.: Alois Miklau-cich. Za Etna, Pa.: John Skoff. Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik. Za Pennsylvania: John Verbiščar. Za Cleveland, O.: John Russ. Za Cleveland, East Side: J. Lokar. Za Barberton, O.: Joseph Podpeč-nik. Za državo Utah: Anton Palčič. SjdroPainExpellerjera Dr. Goldstein, 134 I, 109 GREENWICH ST., 1778 ST. CL. NEW YORK, N. Y. CLEVELA Rodovitna zemljišča v državi Michigan, Ogemaw County po $7.50, v Missouri od $7.50, v Texas od $15 naprej aker. Obdelana in neodelana zemljišča v vseh državah Amerike. Vozne listje (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja, na vse kraje, izterjevanje zapuš čnine ni vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi. John J. Pollak, 534-ra W. 18th St. Cbica? Rojaki, o priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se v.am priporoča. 123 Pine Street, Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN, TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše "Tbe D. s." lOc. in "MeerscHanm" 5c, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. |rušt\S Ijožh Isi 53. 3a Oktobi mUKEal B ILL. \ FRANCOSKA PROGA. . " Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in'f — Hrvatsko. .'""Um LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. • • LA TOURAINE 15,000 H. P. • w ^ v Potniki tretjega razreda dobivajo - " brezplačno hrano na parnikih družbe. < | Snažne postelje, vino, dobro hrano in JB \ razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na ig State Street, NewYork Maurice Kozminski, glavni zastoplT^i*^.'.'^^ . ,i ^ nik za zapad, 7» Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, III A. C. Jankovich, agent, 9127 Arc her Ave., Chicago. Ill Paul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo. Einil Bachman 580 South Centre Avenue. Chicago, 111. Slovanski tvorničar društvenih oft »nakov! (badges), regalij, kap, baadei in zast,av. Velika zaloga vseh po trebščin za druitva. Obrnite se name kadar potrebuje kaj za druitvo. Pišite slovensko. Ka tolog na zahtevanje zastonj. (Nadaljevanje s 6. strani.) Smehljaje je vzela to laskavo pohvalo svojega dela gospa sodnikova na znanj 6. Gospa davkarjeva je vzela iz svoje šatulje petak in ga smehljajočim obrazom podala gospej sodnikovi. "To le malenkost prosim." "Hvala iskrena," bil jc kratek odgovor gospe sodnikove. Poslovili sta se in se ločili. Gospa davkarjeva je stopila k svoji šatulji in štela, koliko je bilo še denarja v njej. "Treba bo plačati stanovanje, prvega bo kmalu, hrano otrokoma; škoda je bilo deset kron, pa kaj hočemo, mora biti. Pri gospej sodnikovi ne smemo v nemilost priti," to so bile zadnje besede, ki so donele po sobi gospe davkarjeve. Gospa sodnikova je šla naprej do gospe na pošti. Bila je sama, vdova, žena ozkega obzorja,, toda lastnica pre cejšnjega premoženja. Zato so jo vsi upoštevali, tudi taki, ki je niso radi imeli. Ni čuda, če se je tudi gospa sodnikova ponižala do gospe na pošti ter jo poprosila -rispevkov za sirote. To se je pa gospej na pošti dobro Zdelo. Prijazno je vsprejela gospo sodnikovo. "Oh, gospa, vi ste res občudovanja vredni. Toliko se trudite in trudite za te otroke, in to storite vsako leto, o-troci so pa tako poredni." "Kaj to," je odgovorila gospa sodnikova, "otroci so otroci; glavna stvar je, da se jim da gorke obleke in naredi par ur veselja." "Res je tako," je pritrdila gospa na pošti, "saj kmečki otroci itak nimajo nobenega veselja." Šla je v svojo sobo in prinesla seboj trideset kron ter jih stisnila gospej sodnikovi v roki. "Pa toliko," je dejala gospa sodnikova. "Naj bo, saj so potrebni," odgovorila je sočutno dobrotnica. In razšli sta se. Gospa sodnikova je šla naprej od ' hiše do hiše, kjerkoli je slutila, da biva kako dobrohotno srce. Ognila se tudi ni lako se tukaj v Ely med nami Slovenci godi. V prvi vrsti naj omenim delo, katero še zm^ej dobro in točno daje nam vsakdanji kruh, samo tako veselega vriskanja in petja se več ne sliši, kakor prfed denarno konkurenco, kajti zdaj vsaki bolj denar tišči v žepu kakor pred, kar je pa tudi prav. Drugače nam pa rtič ne manjka, ker za pridne slovenske roke nikjer dela ne primanjkuje, posebno pa tukaj ne. Z bratskim pozdravom Jakob Muhvich, tajnik. JOUCT.ILL. Hitro potovanje. Lovro: "Da, da, če pomislimo na one čase, ko še ni bilo železnic, vidimo, kako dolgočasna je bila vožnja! Iz Celja do Trsta sem se moral voziti tri dni; a sedaj sem po železnici v štirih urah tamkaj!" Milan: "N