Neven Borak1 Ekonomska organizacija socializma Izvleček: Razprava sooča poglede treh teoretikov, ki so bili sodob- niki in tudi možje dejanj, na ekonomsko organizacijo socializma. Lenin in Schumpeter sta verjela v zmago socializma, čeprav zaradi povsem različnih razlogov, Keynes pa je verjel v reformo in preži- vetje kapitalizma. Ključne besede: ekonomija, socializem, kapitalizem, Lenin, Keynes, Schumpeter UDK: 330.8: 330.342.14 Economic Organisation of Socialism Abstract: The paper confronts the views of three theoreticians, all of them contemporaries and men of action, on the economic organ- isation of socialism. Although from different perspectives, both Lenin and Schumpeter believed in the success of socialism, while Keynes was in favour of reform and the survival of capitalism. Key words: economy, socialism, capitalism, Lenin, Keynes, Schum- peter 0 0 0 1. Uvod Oktobrska revolucija je zapustila neizbrisen pečat. Ni treba brskati po zgodovinarskih spisih, da bi se zavedali njene trajne prisotnosti, 245 Moni tor ISH (2018), XX/1, 245–260 Pregledni znanstveni članek Review article 1 Ddr. Neven Borak je strateški svetovalec na Banki Slovenije v Ljubljani. E-naslov: neven.borak@bsi.si. Avtor ne izraža stališč Banke Slovenije. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 245 čeprav je celo v času jugoslovanskega socializma interes zanjo va- loval med vzponi in padci.2 Če ostanemo zgolj pri pisani besedi, tra- jen spomin nanjo živi tudi v literarnih delih, denimo Gorkega, Bloka, Majakovskega, Jesenina, Tolstoja, Šolohova, Iljfa in Petrova, Paster- naka, Platonova, Mandelštama, ki so jo vtkali v prozo in poezijo ra- zličnih  literarnih  struj,  od  klasičnega  realizma do  futurizma,  od intimne lirike do kaotične realnosti, od romantike do naturalizma.3 Čeprav je videti, da je zgodovina opravila s socializmom, razmi- šljanja o boljši, pravičnejši družbi ne popuščajo. Če že niso uspešna pri ponujanju obetajočih in sprejemljivih zamisli, če se izogibajo analizi dejavnikov zatona socializma, pa vsaj ohranjajo spomin in zavest o socialističnih prizadevanjih.  Oktobrska revolucija nas obkroža bolj, kot se zavedamo, tudi danes. Ozrimo se zgolj na njeno prisotnost v literarnih delih, v zgo- dovinarskih obravnavah in družboslovnih delih, ki jih tudi danes ponujajo naše domače založbe. V nadaljevanju, preden bom obrav- naval Leninovo delo Država in revolucija, bom podal koncizen pre- gled ugotovitev nekaterih del, ki obravnavajo vprašanja kapitalizma in socializma ter možnosti njegove uveljavitve, in za katera sem pre- pričan, da so njihovi avtorji spremljali prakso in teorijo sovjetske iz- kušnje. Omejil se bom na tri avtorje, katerih dela so izšla pri založbi Studia humanitatis. To so J. M. Keynes, J. Scumpeter in V. I. Lenin. Bili so sodobniki in vsi trije so zapustili neizbrisne sledi.  2. Keynes, Schumpeter in Lenin Najprej omenjam knjigo J. M. Keynesa Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja (izšla l. 1936).4 Ta knjiga, ki je v temeljih stresla Neven Borak 246 2 Prunk, 1987. 3 Brnčič, 1957/58 in 1967. 4 Keynes, 2006. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 246 zahodno ekonomsko vedo, je nastala po veliki gospodarski krizi iz tridesetih let preteklega stoletja in v času soobstoja dveh novih to- talitarnih ureditev. Bralca kaže opozoriti zlasti na 24. poglavje z na- slovom Sklepni zapisi o socialni filozofiji, h kateri utegne voditi splo- šna teorija. Tam je Keynes zapisal, da iz njegove teorije “izhaja, da je življenjsko pomembno, da se vzpostavi določeno centralno nad- ziranje nad zadevami, ki so bile doslej v glavnem prepuščene pobudi posameznikov /.../ Država bo morala odločilno vplivati na nagnje- nost k porabi, delno preko sistema obdavčevanja, delno z določitvijo obrestne mere  in delno morda na kak drugi način. Poleg  tega  je malo verjetno, da bi že sam vpliv bančne politike na obrestne mere zadoščal za določanje najugodnejše stopnje investiranja. Zato me- nim, da se bo pokazalo, da je edini način za zagotavljanje približne polne zaposlenosti dokaj obsežno podružbljanje investiranja, čeprav to ne izključuje vsakovrstnih kompromisov in oblik sodelovanja ja- vne oblasti z zasebno pobudo. Vendar za kaj več od navedenega ne obstajajo nikakršni  razlogi za sistem državnega socializma, ki bi obvladoval večino gospodarskega življenja  skupnosti. Lastništvo nad proizvodnimi sredstvi ni tisti vzvod, ki je pomemben za državo. Če država zmore določati celotni obseg virov, namenjenih večanju sredstev,  in  osnovno  velikost  nagrad  za  njihove  lastnike,  potem lahko doseže vse, kar je nujno potrebno. Poleg tega je mogoče nujne ukrepe za podružbljanje uvajati postopno in brez preloma s sploš- nimi tradicijami skupnosti.”5 Pri isti založbi je pet let pozneje izšlo delo J. A. Schumpetra Lahko kapitalizem preživi?6 Gre  za drugi del njegove knjige Capitalism, Socialism and Democracy (izšla l. 1942), ki kot celota ni bila prevedena v slovenski jezik. Zanimanje za tega avtorja je obudila finančna kriza, 247 Ekonomska organizacija socializma 5 Prav tam, 382–383. 6 Schumpeter, 2011.  12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 247 ki je izbruhnila v drugi polovici preteklega desetletja. “Lahko kapita- lizem preživi?”, se je vprašal Schumpeter in odgovoril: “Ne. Mislim, da ne more.” Pojasnilo: “Teza, ki jo bom poskušal argumentirati, je, da tako sedanje kakor prihodnje delovanje kapitalističnega sistema zanika idejo zloma tega sistema pod težo ekonomskega neuspeha, a da ravno njegova uspešnost spodjeda družbene institucije, ki ga va- rujejo in tako ‘neizogibno’ ustvarjajo razmere, v katerih ne bo mogel več živeti, in izrecno kažejo na socializem kot na njegovega zakonitega dediča. Moj končni sklep se zato ne razlikuje – ne glede na to, koliko se razlikuje moja argumentacija – od sklepov večine socialističnih piscev, in še zlasti ne od sklepov marksistov”.7 Poglejmo tudi tretji del izvirnika. “Lahko socializem deluje?”, se je v njem vprašal Schumpeter, in odgovoril: “Seveda lahko. Glede tega ni nikakršnega dvoma, če takoj predpostavimo, prvič, da je do- sežena nujna stopnja industrijskega razvoja, in drugič, da je možno razrešiti probleme prehodnega obdobja.”8 Četrti del izvirne knjige ima naslov “Socializem in demokracija”, v njem pa najdemo naslednje Schumpetrove misli: “Končno, učin- kovito vodenje socialističnega gospodarstva ne pomeni diktature proletariata, temveč diktaturo nad proletariatom v tovarni. Ljudje, ki so tu v tovarni strogo disciplinirani, bodo, razumljivo, gospodarji na volitvah. Toda prav tako kot lahko oni izrabijo svojo oblast za ublažitev discipline v tovarni, lahko tudi vlade – zlasti tiste, ki nosijo v srcu skrb za prihodnost nacije – uporabijo to disciplino za omeje- vanje njihove oblasti. /.../ socialistična demokracija se  lahko na koncu pokaže kot večja zmota, kot je kapitalistična demokracija kadar koli bila.”9 Na koncu, na zadnji strani knjige, preberemo tole: Neven Borak 248 7 Schumpeter, 1994, 61. 8 Prav tam, 167. 9 Prav tam, 302. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 248 “Marx se  je  zmotil v  svoji diagnozi načina zloma kapitalistične družbe; ni pa se zmotil v napovedi, da se bo zlom enkrat zgodil. Sta- gnacionisti so se zmotili v svoji diagnozi razlogov za stagnacijo ka- pitalističnega procesa; lahko pa, da imajo prav glede prognoz, da bo stagniral – z zadostno pomočjo javnega sektorja.”10 Schumpeter, ki je deloval v enakih družbenoekonomskih okoli- ščinah kot Keynes, se je za razliko od njega nekako resignirano po- slavljal od kapitalizma, ki naj bi ga pokopal njegov lastni uspeh, Keynes pa je s svojo teoretično konstrukcijo za ohranitev kapital- izma na pomoč poklical državo.  Zdaj se lahko obrnemo k Leninu. Z navedbami iz njegovih spisov bom predstavil njegov pogled na vlogo države in njen pomen za družbeni prevrat, ki ju je tako goreče zagovarjal, kakor tudi njegovo razdelavo nujnosti diktature proletariata. Dejstvo pa je, da diktatura proletariata in socialistična država nista obranili in ohranili socia- listične družbe. Iz prve stopnje komunizma sta jo pahnili nazaj, v kapitalistično družbo. Omejil se bom zgolj na najbolj trdo inačico tega prehoda (tranzicije), ki ga zasledimo v delu Država in revolucija (napisano avgusta in septembra 1917, izšlo l. 1918) in v istem času nastalem Leninovem spisu Grozeča katastrofa in kako naj se z njo borimo (september 1917, prvič objavljeno l. 1921)11. Ta spisa sta iz- ražala s svojim trdim stilom, neizprosnimi besedami in neusmilje- nimi ocenami, s surovim obračunavanjem s prevladujočim duhom socialdemokratske paralize delavskega internacionalizma spozna- nje, da  je odpovedala  februarska  revolucija  in da so bile najširše ljudske množice, obupane zaradi vojne in lakote, pripravljene sprejeti bojni klic takrat še ne vodilnega boljševizma k popolnemu družbe- nemu prevratu. Reforma družbe se je umaknila revoluciji. Ta inačica 249 Ekonomska organizacija socializma 10 Prav tam, 431. 11 Lenin, 1949. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 249 je najavila obdobje vojnega komunizma, prve stopnje sovjetskega načina vodenja države in gospodarstva 1918–1921.12 Še več: “Da na- zorno pojasnimo to izredno važno vprašanje (ki je v bistvu progra- matično vprašanje vsake resnično revolucionarne vlade, ki bi hotela Rusijo rešiti vojne in lakote),” je zapisal Lenin, “bomo našteli te naj- poglavitnejše kontrolne ukrepe in analizirali vsakega posebej. /.../ Ti najpoglavitnejši ukrepi so: 1. Združitev vseh bank v eno in državna kontrola nad njenimi operacijami ali nacionalizacija bank. 2. Nacionalizacija sindikatov, tj. največjih monopolističnih zvez kapitalistov (to so sladkorni, naftni, premogovni, kovinski idr. sindikati). 3. Odprava trgovske tajnosti. 4. Obvezno sindiciranje (tj. prisilna združitev v zveze) industrij- cev, trgovcev in podjetnikov sploh. 5. Obvezna združitev prebivalstva v potrošniška združenja ali po- speševanje takih združenj in kontrola nad njimi.”13 Vojni komunizem (izraz je nastal l. 1921), ki mu je Lenin tlakoval pot s svojo knjigo, po Trockem ni predstavljal zgolj odgovora na konkretne okoliščine države, ki je iz neuspešnega bojevanja v prvi svetovni vojni prehajala v državljansko vojno, temveč je bil izraz prepričanja, da vodi v uresničevanje boljše in pravičnejše družbe, pristnega komunizma. Neven Borak 250 12 Več o tem je na voljo v knjigah: Lancelot Lawton: An Economic History of Soviet Russia, Vol. 1, London: Macmillan and Co., 1927; E. H. Carr: The Bolshevik Revolution 1917–1923, Vol. 2,  London: Macmillan, 1952; Sean Mcmeekin: History’s greatest heist: the looting of Russia by the Bolsheviks, New Haven: Yale University Press, 2009. 13 Lenin, 1949, 105. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 250 Ko gre za državo, je treba omeniti tudi naslednje Leninove misli: “Govoril sem že o tem, da težko najdemo vprašanje, ki bi ga bili predstavniki buržoazne znanosti, filozofije, jurisprudence, politične ekonomije in publicistike, namenoma ali nenamenoma tako zamo- tali kakor vprašanje o državi /…/ To vprašanje je zato tako zamotano in komplicirano, ker zadeva interese gospodujočih razredov v večji meri nego katero koli drugo vprašanje (glede na to so pred njim samo osnove ekonomskih ved),” je zapisal v kratkem predavanju.14 Na podlagi omenjenih spisov se lahko vprašamo, kako si je Lenin zamišljal organizacijo socialističnega gospodarstva? To vprašanje je v resnici bilo vprašanje načina odprave blagovne produkcije. “So- cializem je uničenje razredov. Da uničimo razrede, moramo – prvič – strmoglaviti zemljiške gospode in kapitaliste. Ta del naloge smo izvršili, toda to je samo del in vrh tega ne najtežji. Da uničimo ra- zrede, moramo – drugič – odpraviti razliko med delavcem in kme- tom, napraviti iz vseh – delavce. /.../ To nalogo je mogoče rešiti samo z organizacijsko preureditvijo vsega družbenega gospodarstva, s prehodom od posamičnega, ločenega, malega blagovnega gospo- darstva k velikemu družbenemu gospodarstvu. /.../ proletariat mora ločiti, potegniti mejo med delovnim kmetom in kmetom posestni- kom, med kmetom delavcem in kmetom kramarjem, med kmetom trpinom in kmetom špekulantom. V tej ločitvi je vse bistvo socia - lizma. /.../ V epohi diktature proletariata so razredi ostali in bodo ostali. Diktatura ne bo več potrebna, ko bodo razredi izginili. Ne bodo pa izginili brez diktature proletariata. /.../ Razredni boj pod diktaturo proletariata ne  izginja,  temveč dobiva  samo drugačne oblike.” Te besede preberemo v spisu Ekonomika in politika v epohi diktature proletariata, napisanem oktobra 1919.15 Povežimo jih z na- 251 Ekonomska organizacija socializma 14 Lenin, 1947, str. 8–9.  15 Lenin, 1950a, 260–263. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 251 slednjimi trditvami iz knjige Država in revolucija: “Kapitalizem se ne more obdržati, če vsi resnično sodelujejo pri upravljanju države. Pri tem pa sam razvoj kapitalizma ustvarja pogoje za to, da lahko res- nično ‘vsi’ sodelujemo pri upravljanju države. K takim pogojem so- dita splošna pismenost, ki so jo najnaprednejše kapitalistične dežele že dosegle, nato pa tudi ‘izšolanje in discipliniranje’ milijonov delav- cev s pomočjo velikega, zapletenega, podružbljenega aparata pošte, železnic, veletrgovine, bančništva itn. ipd. Pri takih ekonomskih po- gojih je popolnoma mogoče nemudoma, z danes na jutri, preiti k temu, da strmoglavljene kapitaliste in uradnike – za potrebe nadzora nad produkcijo in razdelitvijo ter za potrebe evidence dela in dobrin – zamenjamo z oboroženimi delavci, z oboroženim ljudstvom. /.../ Evidenca in nadzor – to je najpomembnejše od vsega, kar je potrebno za ‘organizacijo’, za pravilno funkcioniranje prve faze komunistične družbe. Vsi državljani se preobrazijo v uslužbence države, ki jo pred- stavljajo oboroženi delavci. Vsi državljani postanejo uslužbenci in delavci enega vseljudskega, državnega ‘sindikata’. Gre za to, da vsi opravljajo enako mero dela in da jo opravljajo za enako plačilo. Evi- denco in nadzor tega je kapitalizem poenostavil na izjemno prepro- ste, vsakemu pismenemu človeku dostopne operacije opazovanja in registriranja, obvladovanja štirih osnovnih računskih operacij in iz- dajanja ustreznih potrdil. /.../ Vsa družba bo en nadzor in ena tovarna z enakostjo v delu in plačilu. /.../ Od trenutka, ko se bodo vsi člani ali vsaj velikanska večina družbe sami naučili upravljati državo /.../ – od tistega trenutka naprej bo začela izginjati tudi potreba po sle- hernem vladanju. Popolnejša ko je demokracija, bolj se bliža trenutek njene odvečnosti. /.../ In tedaj se bodo na stežaj odprla vrata prehoda iz prve faze komunistične družbe v višjo fazo, v tem procesu pa bo popolnoma odmrla tudi država.”16 Neven Borak 252 16 Lenin, 2017, 141–143. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 252 Kako si je zamislil zamenjavo starega državnega ustroja z novim? “Kapitalistična kultura je ustvarila veliko industrijo, tovarne, že- leznice,  pošto,  telefonijo  in  tako  naprej  in  na tej podlagi  se  je ogromna večina funkcij stare ‘državne oblasti’ tako poenostavila in jih je mogoče zvesti na tako enostavne operacije registriranja, knji- ženja in preverjanja, da lahko te funkcije opravljajo prav vsi pismeni ljudje za ‘navadno delavsko mezdo’, tj. da je mogoče (in nujno) te službe izčistiti vsakršnih privilegijev, se pravi vsega ‘oblastniškega’. /…/ Ogromna večina kmetstva v sleherni kapitalistični državi, ki kmetstvo ima (in takih kapitalističnih držav je večina), je zatirana od svoje vlade in jo želi zamenjati s ‘ceneno’ vlado. To pa lahko ures- niči samo proletariat, ki hkrati s tem napravi tudi korak k sociali- stični preobrazbi države.”17 Leninova zamisel organizacije gospodarstva pa je bila enostavna: “Neki bistroumen nemški socialdemokrat je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pokazal na pošto kot zgled socialističnega go- spodarstva. Prav je imel. Danes je pošta podjetje, ki je organizirano kot  tip  državno-kapitalističnega monopola.  Imperializem posto- poma pretvarja vse truste v organizacije podobnega tipa. Nad ‘pre- prostimi’ delovnimi ljudmi /…/ stoji prav ta buržoazna birokracija. Kljub temu pa imamo tu opravka z že izoblikovanim mehanizmom družbenega upravljanja. Treba je samo strmoglaviti kapitaliste, /…/, streti birokratski stroj sodobne države, pa bomo imeli visoko razvit tehnični mehanizem /…/, ki ga bodo lahko spravili v pogon združeni delavci  sami  z  najetimi  tehniki,  nadzorniki,  knjigovodji,  ki  bodo vsi, kakor na splošno vsi ‘državni’ uradniki, plačani v višini delavske mezde. /.../ Organizirati celotno narodno gospodarstvo kot pošto, tako da bodo tehniki, nadzorniki, knjigovodje pa tudi vse uradne osebe prejemale dohodke, ki ne bodo višji od ‘delavske mezde’ in 253 Ekonomska organizacija socializma 17 Prav tam, 76–77. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 253 ki bodo pod nadzorom oboroženega proletariata – to je naš nepo- sredni cilj. Prav tako državo in prav tako ekonomsko osnovo potre- bujemo. Prav to bo uničilo parlamentarizem in ohranilo predstav- niška  telesa,  prav  to  bo  osvobodilo  delovne  razrede  od predstavniških teles, v katerih se prostituira buržoazija.”18 Med  ukrepi,  ki  so  uvajali  prej  navedene  napovedane  spre- membe, sodijo npr. Osnutek uredbe o delavski kontroli, Osnutek de- klaracije o pravicah delovnega in izkoriščanega ljudstva, Osnutek odločbe o razpustu ustavodajne skupščine, Osnutek odločbe o socia- lizaciji narodnega gospodarstva. A vendar je bil kmalu vojni ali vo- jaški komunizem opuščen. “Da smo prestali na ekonomski fronti zelo hud ekonomski poraz, o tem ne more biti za komuniste nobe- nega dvoma, brž ko si zavestno zastavljajo vprašanje o novi eko- nomski politiki. /…/ Na ekonomski fronti smo s poskusom preiti h komunizmu, doživeli na pomlad l. 1921 resnejši poraz, kakor je bil kateri koli poraz, ki nam ga je zadal Kolčak, Denikin ali Pilsudski, veliko resnejši, veliko bistvenejši in nevarnejši poraz. /…/ Obvezna oddaja na vasi, ta neposredni komunistični način, s katerim smo se lotili nalog graditve v mestu, je ovirala polet proizvajalnih sil in je bila osnovni vzrok globoke ekonomske in politične krize, v katero smo zabredli spomladi 1921. Zato je bilo potrebno tisto, kar s stališča naše linije, naše politike ne moremo imenovati drugače, kakor silno velik poraz in umik. /…/ umik /.../ se je izvršil /…/ v dovolj velikem in celo prevelikem neredu.”19 Nastopil je prehod k mirni prenovi narodnega gospodarstva, v njem pa so se sprostili elementi osovraženega kapitalizma. To je bilo obdobje nove ekonomske politike, ki predstavlja drugo stopnjo razvoja sovjetske družbe. “Nova ekonomska politika pomeni zame- Neven Borak 254 18 Lenin, 2017, 83. 19 Lenin, 1947, 210–211. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 254 njavo obvezne oddaje z davkom, pomeni prehod k obnovi kapita - lizma v znatni meri. /…/ Kmetje tvorijo ogromno večino prebival- stva in vse ekonomike in zato mora na osnovi te svobodne trgovine rasti kapitalizem,”20 je zapisal Lenin in nadaljeval takole: “Nova eko- nomska politika vnaša vrsto bistvenih sprememb v položaj prole- tariata  in  torej  tudi  sindikatov.  Pretežna množina proizvajalnih sredstev na področju industrije in prometa je še vedno v rokah pro- letarske države. Ta okolnost dokazuje obenem z nacionalizacijo zemlje, da nova ekonomska politika ne spreminja bistva delavske države, pač pa bistveno spreminja metode in oblike socialistične graditve, ker dopušča gospodarsko tekmovanje med socializmom, ki se gradi, in kapitalizmom, ki se skuša obnoviti, na podlagi zado- voljitve več milijonov kmetov preko prostega trga. Spreminjanje oblik socialistične graditve povzroča okolnost, da v vsej politiki pre- hoda od kapitalizma k socializmu komunistična partija in sovjetska oblast /…/ se umikata, da bi bolje pripravljeni spet prešli v ofenzivo proti kapitalizmu. Tako sta na primer dopuščena in se smeta razvi- jati svobodna trgovina in kapitalizem, ki sta podrejena državnemu uravnavanju, na drugi strani pa se socializirana državna podjetja preusmerjajo na tako imenovano gospodarsko rentabilnost, tj. na trgovska načela. /…/ Proletarska država lahko dopusti svobodno trgovino in razvoj kapitalizma, ne da bi pri tem spremenila svoje bi- stvo, samo do neke mere in s pogojem, da država uravnava (nadzira, kontrolira, določa oblike, ureditev  itd.) privatne trgovine  in pri- vatno-gospodarski kapitalizem (po Leninu je to državni kapitali- zem, op. N. B.).”21 Glede upravljanja podjetij je povedal naslednje: “/…/ da se vsa oblast brezpogojno osredotoči v rokah tovarniških uprav. Te uprave, ki so praviloma sestavljene po načelu individual- 255 Ekonomska organizacija socializma 20 Prav tam, 211. 21 Lenin, 1950b, 574–575. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 255 nega vodstva, morajo samostojno odločati /…/ Imeti morajo naj- večjo svobodo dejavnosti /.../ Vsakršno neposredno vmešavanje sindikatov v upravljanje podjetij v teh pogojih je treba brezpogojno obsoditi kot škodljivo in nedopustno.”22 Leninova mešana družbenoekonomska formacija je tako vsebo- vala naslednje elemente: “1. patriarhalno, tj. v znatni meri naturalno, kmečko gospodarstvo; 2. mala blagovna proizvodnja (sèm sodi večina tistih kmetov, ki prodajajo žito); 3. privatno-gospodarski kapitalizem; 4. državni kapitalizem;  5. socializem.”23 Ocenil je tudi, da “v deželi malih kmetov prevladuje maloburžoa- zni element /…/ večina, in sicer velikanska večina kmetov so mali blagovni proizvajalci. Lupino državnega kapitalizma (žitni monopol, kontrolirani podjetniki in trgovci, buržoazni zadružniki) prebijajo pri nas zdaj tu, zdaj tam špekulanti in glavni predmet špekulacije je žito. /…/ mala buržoazija plus privatno-gospodarski kapitalizem se borita skupaj, složno tako proti državnemu kapitalizmu kakor proti socializmu. /…/ Državni kapitalizem je ekonomsko neprimerno višji kakor naša sedanja ekonomika, to  – prvič. Drugič pa ni za sovjetsko oblast v tem ničesar strašnega, kajti sovjetska država je država, kjer je zagotovljena oblast delavcev in revnih kmetov.”24 Nova ekonomska politika se je običajno razlagala kot posledica potrebe po urejanju odnosa med industrijo in kmetijstvom, zato je uvedba živilskega davka štela za njen prvi in glavni instrument. Neven Borak 256 22 Prav tam, 579. 23 Lenin, 1950c, 493. 24 Prav tam, 493–496. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 256 Toda nova politika je bila hkrati posledica konflikta, izzvanega s poskusi  ekstremne  centralizacije  in  etatizacije.  Za  razumevanje nove politike je pomembna tudi razprava o vlogi sindikatov, bi- stvena značilnost politike pa je bilo iskanje razmerja med državno in privatno industrijo. Ovire, ki jih je bilo treba odpraviti, so pred- stavljali trije glavni sovražniki: “prvi sovražnik – komunistična na- dutost, drugi – nepismenost, in tretji – podkupovanje”.25 Na tem mestu se vrnimo nazaj h Keynesu. Keynes nikakor ni bil neveden, ko je šlo za Rusijo. Bila je ena od osrednjih točk njego- vega  prizadevanja  za  smiselno  obnovo Evrope  po  prvi  svetovni vojni, ki bi zagotovila dolgoročni mir. Njegova prizadevanja niso bila akademska, saj  je bil kot ekspert angleške vlade priča politi- čnega  prekrajanja Evrope  po  razpadu  treh  cesarstev  in  urejanja medzavezniški  dolgov,  povezanih  s  financiranjem prve  svetovne vojne, kjer je bila Anglija daleč največja upnica Rusije. Spremljal je in dobro poznal ruske razmere. “Ko je l. 1917 izbruhnila revolucija,” je zapisal, “so tri sile hitro prevzele oblast – kmetje so zasegli zemljo, komunistični zanesenjaki, ki so verjeli revolucionarnemu mitu, in fanatiki destrukcije, ki so sovražili stari režim bolj, kot so imeli radi novega, in tisti, katerih najgloblji motiv je bil ‘écrasez l’infâme’. Ne verjamem, da so se politični voditelji, Lenin in njegovi pomočniki tako ali drugače veliko zanimali za ekonomiko komunizma. Revo- lucionarni komunizem je bil instrument prevrata, s katerim so raz- polagali. /.../ Voditelji, v Rusiji in drugje, so bili politiki in ne eko- nomisti, in ker so jemali svojo ekonomiko iz atmosfere, so bili enako dovzetni za novo ekonomiko, ki je prihajala iz nove atmosfere. Tretja kategorija oseb, ki so zasegle dejansko oblast in politično kontrolo nad zadevami, so bili visoko intelektualno kompetentni. /.../ Toda druga kategorija oseb, komunistični doktrinarji /.../ so bili strahotno 257 Ekonomska organizacija socializma 25 Lenin, 1947, 221. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 257 drugorazredni.”26 Tako se je z oceno vojnega komunizma približal Leninovi oceni in dodal, da je z dokončno odpravo starega režima Lenin opravil svoje delo. 3. Kdo je imel prav? Ali smo dobili dokončen odgovor? Odgovora na vprašanje, ki ga je zastavil, “Kdo bo zmagal – kapitalist ali sovjetska oblast?”,27 Lenin ni dočakal. Podobno vprašanje je v članku “A Short View of Russia” leta 1925 postavil tudi Keynes.28 Čeprav je odgovor prepustil času, pa je ocenil, da ruski komunizem ne prispeva prav nobenega intelektualnega in znanstvenega pri- spevka k razreševanju ekonomskih problemov, nobene ekonomske tehnike, ki je ne bi mogli uporabiti, “če bi jo izbrali, z enakim ali celo večjim uspehom v družbi, ki bi ohranila vse značilnosti, ne bom rekel individualističnega kapitalizma devetnajstega stoletja, temveč britanskega meščanskega ideala. Teoretično, ne verjamem, da ob- staja kakršno koli gospodarsko izboljšanje, za katerega je potrebna revolucija. Dopustil pa je možnost, da komunizem do neke mere uspe, toda le kot vera.” Grajal je pretiravanje glede ekonomske neu- činkovitosti komunizma in podcenjevanje ideje komunizma.29 Odgovore na Leninova, Keynesova in Schumpetrova vpraša- nja smo dobili sodobniki. Vseeno pa se lahko vprašamo, ali so ti odgovori dokončni? Vprašamo se lahko tudi, ali bo obveljala trdi- tev Rastka Močnika: “Prihodnost človeštva bo socializem ali pa je ne bo.”30 Neven Borak 258 26 Keynes, 1977, 436–437. 27 Lenin, 1947, 212. 28 Keynes, 1972, 253–271. 29 Prav tam, 266–268. 30 Močnik, 2016, 5. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 258 Bibliografija BRNČIČ, V. (1957/58): “Ruska književnost ob oktobrski revoluciji”, Jezik in slovstvo, 3/1, 1–4.  BRNČIČ, V. (1967): “Ruska poezija ob oktobrski revoluciji”, Jezik in slovstvo, 12/7,197–205.  KEYNES, J. M.  (1972),  “A Short view of Russia”, v: The Collected Writings of John Maynard Keynes, Vol.  IX, Essays in Persuasion, London, Basingstoke, The Macmillan Press Ltd., 253–271. KEYNES, J. M. (2006): Splošna teorija zaposlenosti, obresti in de- narja, Ljubljana, Studia humanitatis. KEYNES,  J. M.  (1977),  The Collected Writings of John Maynard Keynes, Vol. XVII, Activities 1920–1922, ed. Elisabeth Johnston, Lon- don, Basingstoke, The Macmillan Press Ltd.  LENIN, V. I. (2017): Država in revolucija in drugi spisi iz leta 1917, Ljubljana, Studia humanitatis. LENIN, V. I. (1950a), “Ekonomika in politika v epohi diktature pro- letariata”, v: Lenin, V. I., Izbrana dela. IV. zvezek, Ljubljana, Cankar- jeva založba, 255–265. LENIN, V. I. (1949): “Grozeča katastrofa in kako naj se z njo borimo”, v: Lenin, V. I., Izbrana dela. III. zvezek, Ljubljana, Cankarjeva zalo- žba, 94–147. LENIN, V. I. (1947): Nova ekonomska politika in socialistična gradi- tev, Ljubljana, Cankarjeva založba. LENIN, V. I. (1947): O državi, Ljubljana, Cankarjeva založba. LENIN, V.  I.  (1950b):  “O vlogi  in nalogah sindikatov v  razmerah nove ekonomske politike” v: Lenin, V. I., Izbrana dela, IV. zvezek, Ljubljana, Cankarjeva založba, 574–568. LENIN, V.I.  (1950c):  “O živilskem davku”, v: Lenin, V.  I.,  Izbrana dela, IV. zvezek, Ljubljana, Cankarjeva založba, 471–531. 259 Ekonomska organizacija socializma 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 259 MOČNIK, R. (2016): “Izhod iz kapitalizma – prehod v socializem”, v: Mandel, E, Trocki L.D., Prehod v socializem, Ljubljana: Založba */cf., 5–21. PRUNK, J. (1987): “Jugoslovanska historiografija o oktobrski revo- luciji”, Prispevki za novejšo zgodovino, XXVII/1–2, 3–6. SCHUMPETER, J.  (1994): Capitalism, Socialism and Democracy, London and New York, Routledge. SCHUMPETER, J. (2011): Lahko kapitalizem preživi, Ljubljana, Stu- dia humanitatis Neven Borak 260 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 260