Slovenski jezik v javni rabi
»Dva bureka mi dejte, prosm!« »Bureka ni!« »..., kako d'ga ni?«
»Ni frišn. Od dons zjutri. Auste pol kej uzel, tuvarš?«
»Po mi pa dejte dve kranski pa dva pira«
»O. K!«
»Kok je to?«
»Cakte... petndvejst batou.«
»O. K! Je že v redu«
OPOMBA:   '
!z besedila smo vzeli samo nekaj besed, ki smo jih nadomestili z likovnim delom; čeprav so v rabi skoraj po vsej domovini, jih sedaj raje ne bi objavljali. Zapis: Celovška c, 17. decembra 1984
Pogovor je tekel v Ijubljanskem pok.-ajin-skem govoru, za katerega je značilno izpuš-čanje nenaglašenih samoglasnikov, kar je vpliv gorenjskega narečja. Veliko je tudi žar-gonskih besed, tujk in popačenk. Le-teh v da-našnjem govoru kar mrgoli.
Vplive tujega jezika smo opazili tudi v bližnji okolici, opazovali smo napise na trgovinah, okrepčevalnicah, slaščičarnah in drugih javnih prostorih.
Pa naštejmo nekaj primerov:
Mercatorjeve trgovine so na vseh reklamah vedno pisane s črko »O, se pravi MERCA-TOR.
Veliko je tudi bifejev oziroma BUFFETOV, tistih z enim ali dvema »f-jema«.
Sledi skupina okrepčevalnic, na katerih je z veliki črkami napisano HOT-DOG aii pa POMMES-FRITTES, včasih pa tudi POMFRI
Veliko je tudi RESTAURANTOV, ki pogosto nosijo tudi tuja imena, pa PIZZERIJ, kjer vam ponujajo vroče pizze, palačinke ali pancakes in druge slaščice. In zakaj tako?
Angleški jezik je postal mednarodni spo#a-zumevalni jezik, zato so v nekaterih primerih napisi pisani tako, da bi jih lahko razumel vsak tujec, ki potuje skozi našo deželo. Kljub temu pa to n\ opraviči/o, da ob napisih v tujem jeziku ni slovenskih.
Težko pa bi našli opravičila za reklame za razne softbone, mocca-deserte, duble-buble, rolly-popse in druge slaščice...
Jasno pa je eno: poglavitna krivca za tako stanje sta predvsem vpliv previsoko cenjene tujine in pomanjkanje narodnega ponosa.
Luka Kolonič
Ronald Jurovič
Damjan Korošec in
Drago Žura iz 8. a
OŠ Hinka Smrekarja