DOMOVINA american in spirit foreign in language only AMERICAN HOME neodvisen časopis za slovenski narod v ameriki NO. 65. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, JUNE 3rd, 1929. LETO XXX!. — VOL. XXXI. Varnostne naprave, so POPOLNOMA POGREŠALI NA KLINIKI, KJER JE NASTALA RAZTRELBA Pred tremi mesci je državni inšpektor J. H. Green pregledal poslopje clev. klinike, kjer je nastala 15. maja tako strašna eksplozija, ki je zahtevala 122 žrtev. Inšpektor je pretekli petek pričai tekom obravnave in preiskave, ki jo vodi koroner dr. Pearse. Green se je izjavil, da uradniki klinike mu tedaj niso povedali, da imajo spravljene filme v kleti. V tej kleti se je nahajalo 7000 funtov filmov, ki so se 15. maja vneli in zaceli širiti strupene pline, ki so zahtevali 122 človeških žrtev. Ralph Griffiths je tedaj povedal inšpektorju, da imajo \ kleti samo stare zapisnike, toda ni omenil ničesar o fil-m'h. Inšpektor si je ogleda) Prostor, kjer imajo X-žarki stroje. Priporočil je nekaj sprememb glede varnosti. Tudi dr. Nichols, ki je načelnik X-žarki oddelka ni omenil ničesar o filmih. V skladišču je videl velike kuverte v lesenih predalih, toda ker mu niso Povedali, da se nahajajo v ko-vertah filmi, ni naredil nobenega posebnega priporočila. ^red mestno preiskovalno komisijo je pa ob istem času Pričal načelnik inspekcijske-J?a urada W. Shaw. Izjavil Se je, da klinika ni imela standard naprav za hranjenje filmov. Vrata, ki so vodila Jo prostora, kjer so h rani j i Jjjme, so bila pomanjkljiva. Elektrika je bila jako površno napeljana v prostoru za filme Nobenega pravega ventilacij-skgea sistema niso imeli. Cevi. potom katerih prihaja pa-'"a v poslopje, niso bile zaprte- Po teh ceveh so prihajali strupeni plini iz pritličja in se sjirili po vsem poslopju. Pričevanje Greena in Shawa je skrajne važnosti, ker iz izjav teh dveh inšpektorjev se skle-Pa, da v bolnici niso sploh lrneli nobenih varnostnih na Prav za enake slučaje. 'Koli j ?r so dosedaj mogle pre-st Ve dognati, se skoro vsi . r'njajo s tem, da je eksplo-/A}° Povzročila električna žar-r'Ca> ki je prišla preblizu niniov, katere je razgrela, da 0 se fiinii vneli in eksplodirali, nakar so začeli razširjati strupene pline. Preiskava Pred koronerjem je sedaj kon-£ana. in koroner bo v krat podal izjavo glede nesre e, kdo jo je zakrivil. Prebava pred posebno mestno komisijo se še nadaljuje, pa 0 najbrž tudi ta preiskava na teden končana. Nad 300 °Seb, je bilo zaslišanih pri Preiskavah. O Dne 1. julija, letos, mora !A> na električni stol James jNevms, ki se nahaja v zapo-'.n v Columbusu. Nevins je '' spoznan krivim, da je lan- lainH V zaP°rih v Cleve-K. du ubil nekega sojetnika, 'mu je zapustil $500 zavaro vainine. Bil je spoznan kri-"n umora prve vrste. V so-H,,0 Je Nevins pisal ravnate-SJ" ZaP°rov, da se bo raje u i ubil, in da ravnatelj ne »o ciobj] prilike videti ga na e|ektricnem stolu. Strašna povoden]. SEDEM OSEB JE UTONILO V HOUSTON, TEX., KI JE BREZ PITNE VODE Houston Texas, 31. maja. Največja povodenj v zgodovini mesta je danes zadela mesto Houston. Dosedaj poročajo, da je že sedem oseb utonilo. Pet oseb je našlo smrt, ko je reka Buffalo Bayou, ki teče skozi msto. naenkrat prestopila svoje bregove in preplavila bližnje hiše. Neki brzojavni sel se je peljal z bicikljem po eni izmed cest, ko je mahoma pridrvela voda, ga vrgla z bicik-lja v vodo, kjer je vtonil. Neki gledalec se je pri tem tako prestrašil, da je zgubil ravnotežje in padel v vodo, kjer je utonil. Pri vsej tej povodnji pa preti nevarnost, da bo zmanjkalo mestu pitne vode. Tri vodovodne naprave, odkoder dobivajo prebivalci mesta pitno vodo, so že iz reda in ne morejo več poslovati. Uradi in trgovine v mestu so morali že zapreti, ko je zmanjkalo pitne vode. Zdravstvena oblast je dala svarilo, da ljudje prekuhajo vso vodo, predno je vživajo. Po mestnih ulicah teče voda en čevelj visoko. Mnogo stotin hiš se nahaja v vodi. Povodenj je nastala, ko so na-rastle reke radi silnega deževja, ki je padajo ■ na zemljo skoro en teden. Tisoče drii' žin je že sedaj brez strehe Med ljudmi se je pojavila mrzlica, in zdravstvena oblast je poslala po večje množine seruma. Iz mesta Lynchburg, ki je dvajset milj od Houstona oddaljeno, se poroča, da je mesto popolnoma pod vodo. 2000 prebivalcev se je rešilo na bližnji hrib, odkoder opazujejo, kako San Jacinto River, ki teče skozi mesto, narašča vsako uro in poplavlja vse pred seboj. Povodenj je v mestu Houston povzročila že več milijonov dolarjev škode, in ni videti, da bi se voda umaknila, ker Dolagoma še vedno pada dež. Štiriletni Orville Wright je bil ugrizen od kače klopotače, ko je capljal po vodi pred svojo hišo. Njegovo stanje je zelo nevarno. Vse zveze z mesti in vasi v okolišu 50 milj so pretrgane. V Brazo? Buttoms, kjer se nahaja državna jetnišnica, so morali jetnike prepeljati iz poslopja na drugo mesto, ker je voda preplavila poslopje. -o- MR. JOS. A. SVETE GRADUIRA. Poroča se nam, da je gra-duiral na University of Notre Dame, Notre Dame, Indiana, Mr. Jos. A. Svete, najstarejši sin dobro poznanega in odličnega Slovenca v Lorainu. Ohio, Mr. Sveteta. Mladi Mr. Svete je izvršil farno šolo v Lorainu, kjer je obiskoval tudi višjo šolo, nakar je zadnja štiri leta študiral na Notre Dame University, kjer je skončal študije z odličnim uspehom. V jeseni se pa poda na Western Reserve University v Clevelandu, kjer bo dokončal svoje študije. Mlademu Mr. Svetetu naše iskrene čestitke in polno uspeha v življenju! Angleške volitve. DELAVSKA STRANKA JE ZMAGALA IN BO NAJBRŽ DOBILA VLADO London, 31. maja. Glasovi odani pri volitvah 30. maja so sedaj skoro vsi prešteti, in dočim se je prvotno mislilo, da bo imela stranka labori-tev, to je, delavcev, večino v parlamentu, pa manjka stranki nekaj glasov do te večine Vsega skupaj je bilo oddanih 8.292.204 za laboritske kandidate, in s tem so dobili labo-riti 288 sedežev v parlamentu. Vseh poslancev je 615, in imeti bi morali 308 sedežev, da dobijo večino v parlament. Za stransko kon servativcev je bilo odadnih 8.506.224 glasov, torej približno 200.000 glasov več kot za laborite, toda kljub temu so konservativci izvolili le 250 svojih kandidatov. Tako je stranka konservativcev, ki je bila pet let na krmilu vlade, sedaj ko-nečno propadla. V starem parlamentu je imela stranka 185 glasov večine, in je lahko delala, kar je hotela. Tretja stranka v Angliji je liberalna stranka, kateri načeljuje poznani David Lloyd George. Ta stranka je pridobila nekaj novih sedežev, toda ni močna dovolj, da bi imela kak odločilen upljiv v parlamentu. Konečni rezultat je sledeč: nobena stranka nima absolutne večine v parlamentu, da bi lahko vodila vlado. Mogoče je, da se bo konservativna stranka zvezala z liberalno, ali pa da se bodo laboriti združili z liberalci, da tako dobijo večino. Če pa to ne bo mogoče, tedaj bo kralj najbrž v jeseni parlament razpustil in razpisal nove volitve. Kralj bo skoro gotovo najprvo poklical delavskega voditelja Ramsay MacDonalda, kateremu bo poveril nalogo, da ustanovi novo vlado. MacDonald bo to mnogo laglje lahko storil sedaj kot leta 1924, ko je imel za seboj samo 185 poslancev, dočim jih ima danes 288. MacDonald se je danes izjavil: sedanja vlada je zgubila zaupanje naroda kot kažejo volitve. Narod želi, da delavska stranka prevzame vlado. Zahvaliti se moramo največ ženskam, ki želijo, da se naredi red in mir doma in v tujini. Sicer tudi sedaj ne bo vse rožnato in pisano, vendar se bomo trudili po najboljši volji, da. damo narodu vlado, ki bo koristna zanj. Pri volivni borbi zadnji četrtek so konservativci, ki so imeli doslej večino v parlamentu, zgubili 140 glasov, laboriti so pridobili 126 glasov, liberalci pa dobili 33 novih glasov. Izvoljen je tudi en komunist in dva neodvisna. Pri teh volitvah so prvič v zgodovini volile ženske, ki so stare med 21. in 30. letom. Ghicago, 31. maja. Tu je bilo izdano povelje za generalni štrajk vseh delavcev, ki delajo pri mostovih in pri poslopjih, ki so grajena iz jekli in železa. V Chicagi je trenutno $220.000.000 vrednosti takih del v teku, kar bo vse ustavljeno. 2200 unijskih delavcev te vrste se nahaja v Chicago. Dekla morilka. TEKOM PREPIRA JE DEKLA POGRABILA NOŽ IN UBILA GOSPODINJO V okrajnih zaporih se nahaja Mrs. Ana Szeman, ki je bila zaposljena kot dekla \ družini Mrs. Dorothy Marsh Snyder. Družina stanuje na 15357 Euclid Ave. Mož je prominenten odvetnik, dočim njegova žena uživa najboljše ime v odličnih krogih. Kot je dekla zvečer pripovedovala v zaporih, ste se skregali z gospodinjo, in tekom prepira je dekla grozila, da bo priobčila v javnosti gotove stvari, tako da bo Mrs. Snyder doletela velika sramota. Kot je pripovedovala Mrs. Szeman v ječi, je ubila svojo gospodinjo v samoobrambi. Mrs. Snyder jo je baje napadla z nožem. Takoj po umoru je policija v East Clevelandu aretirala morilko in jo poslala v ječo v Cleveland Heights, ker v zaporih v East Clevelandu nimajo celic za ženske. Mrs. Szeman bo opirala svojo obrambo na dejstvo, da je bila napadena od svoje gospodinje. In v resnici ima Mrs. Szeman nekaj ran prizadjanih od noža, dočim je držala Mrs. Snyder, ko so jo mrtvo našli v stanovanju, nož v rokah. Prepir med deklo in gospodinjo fee je začel radi plače kot trdi Mrs. Szeman. Ko so Mrs. Szemari pripeljali v zapore, se je takoj začelo zasliševanje. Toda ženska, ki je 43 let stara, je neprestano ponavljala eno zgodbo, da je bila namreč napadena od svoje gospodinje, in da se je morala braniti. Pozno ponoči zadnji petek so peljali detektivi žensko v stanovanje Mrs. Snyder, kjer je morala natančno vse ponoviti, kako je prišlo do prepira in umora. Mrs. Szeman je pripovedala: Mrs. Snyder je plačala za mene neki hotelski račun, katerega sem imela za poravnati, ko sem pred nedavnim pustila delo pri Sny-derjevih, nakar sem se zopet vrnila k družini. Mrs. Snyder mi je rekla, da bo poravnava hotelskega računa na račun moje plače, toda delala sem dalj časa pri Mrs. Snyder, in sem imela še od nje dobiti denar, dočim je Mrs. Snyder rekla, da ničesar ne dolguje. Tako sva se začeli prepirati, in tekom tega prepira sem zagrozila, da bom dala v javnost nekaj nečednih stvari, katere je Mrs. Snydet baje Zakrivila. Prepir se je začel kmalu po 8. uri zjutraj v petek, takoj potem ko je odvetnik Snyder odšel v svoj urad, in edini sin družine pa v šolo. Zjutraj sem opravila svoje delo, nakar sem začela spravljati skupaj svoje stvari, ker sem hotela zapustiti službo. Vzrok prepiru je pa bil, ker je Mrs. Snyder na Spominski dan rekla dekli, da naj pripravi kosilo ob 4. uri popoldne, ker so pričakovali več gostov. Mrs. Szeman je pa izjavila, da bi bila rada prosta v četrtek popoldne, in konečno je bil odvetnik Snyder prisiljen svoje goste peljati v klub na kosilo. Dekla je zopet prosila za denar, toda Mrs. Snyder ni hotela niče- Pijani norec. JE UBIL DVA DETEKTIVA IN NEKEGA CIVILISTA, ŠTIRI PA RANIL Chicago, 31. maja. Ferdinand Preuss, 38 let star, nekdaj najboljši strelec v mestu, je danes tekom nekega prepira s svojo ženo naenkrat postal blazen in je začel kot divji streljati okoli sebe. Ubita sta bila dva detektiva in neki civilist, dočim sta dva nadaij-na detektiva in dva druga civilista dobila teške rane. Mrtvi so: John Conley, sar-žent detektiv, George Hag-berg detektiv, John Horazek civilist, 37 let, sosed Preussa, ki je skušal žensko in moža ustaviti v prepiru. Preuss je bil znan kot eden najboljših strelcev in lovcev. Sosedje pripovedujejo, da je že dva dni neprestano pil. Njegova žena je pripovedovala, da kmalu popoldne danes je začel divjati po hiši. Skušala mu je vzeti steklenico z žganjem iz rok, nakar jo je napadel. Vrgel jo je na tla v sobi. Trije otroci družine so začeli jokati, nakar je Preuss hitel po svojo puško in pri tem kričal, da bo pobil vse, kar pride blizu. John Horazek je korakal mimo hiše, kc je slišal vpitje in kričanje žene in otrok. Stopil je k vra-tem, in ko je odpri vrata so be, je bil takoj ustreljen. Nekaj sekund pozneje se je ustavil pred hišo oddelek detektivov. Detektiv Conley se je približal hiši od strani Skušal je odpreti stransko okno, in ko je pogledal Conley v sobo, je že padel strel, ki je detektiva na mestu ubil. Medtem je pa dospel detektiv Jaros v hišo na pročelju, toda tudi njega je Preuss nemudoma ustrelil, ko se je prikazal. Potem je pa Preuss skočil skozi okno in pri tem neprestano streljal. Tri osebe so ubite in štiri ranjene. Pozneje se je posrečilo norca prijeti. Žena in otroci se nahajajo v bolnišnici na živčni bolezni, ki se je lotila žene in otrok ob strašnem prizoru. sar slišati o tem. Konečno je gospodinja nehala s prepirom in je prosila deklo, naj ji pokaže, kako se prezervirajo lupine od melone. Dekla je dobila nož in začela rezati lupine in pri tem zopet prosila gospodinjo naj ji da denar, in ko je gospodinja zanikala, je dekla rekla, da bo povedala vse, kar ve o svoji gospodinji. Mrs. Snyder je bila baje vsa zelena od jeze, kot je dekla pripovedovala. Mrs. Snyder je zagrabila nož in ga zavihtela nad Mrs. Szeman, toda slednja se je umaknila pod sink v kuhinji. Mrs. Snyder je ponovnd napadla deklo, toda slednja je gospodinjo podrla na tla, ji izvila nož iz rok in zabodla gospodinjo v srce. Potem je šla Mrs. Szeman v svojo sobo, kjer si (je umila roke, nakar je poklicala policijo. Danes bo Mrs. Szeman, ki je poročena, toda ne živi skupaj z možem, prepeljana pred veliko poroto, kjer bo najbrž obtožena umora prve vrste. V Budimpešti ima Mrs. Szeman enega sina, ki je star 19 let. Obup farmarjev. PSSNICA JE GLOBOKO PADLA V CENI, KER JE PREVEČ PRIDELANE Washington, 31. maja. Ne samo, da kongres neče spre jeti postave, ki določuje od-pomoč farmarjem, kakor to želi predsednik Hoover, pač pa so dobili farmarji sedaj še enega nasprotnika, in ta je — pšenica. Ta pšenica tvori problem, ki je eden najtežjih v zgodovini ameriškega far-marstva, in proti kateremu m nobene takojšne odpomoči. Pšenica se danes prodaja na svetovnih tržiščih tako poceni, da se farmarjem sploh ne izplača pridelovati pšenico. Tekom zadnjih 16 let nPbila cena pšenici tako majhna kot je danes. Prodaja se cenejše kot $1.00 za bušel. Kot nekateri trdijo je pšenice preveč na svetovnem trgu, in to je vzrok, da cene padajo. Pše niča se prodaja od 94 do 98 centov bušel, ceneje kot sploh kdaj v zadnjih 16 letih. Normalna cena pšenici je $1.45 za bušel. Ameriški farmar, kateremu že itak ni postlano z rožami, stoji sedaj pred novim problemom, in ravno tako predsednik Hoover, ki je bil voljen od farmarjev največ radi dane obljube, da bo v slučaju izvolitve pomagal farmarjem. Vlada bo predlagala farmarjem sledeče: farmarji naj preskrbijo dovolj skladišč, kjer se spravi pšenica tako, da ostane lahko v dobrem stanju. Drugič, farmarji naj sedaj, ko je cena pšenici tako mala, krmijo « pšenico kokoši, živino in prasce. Cena slednjim je da-. nes precej visoka. Tretjič. | vsak farmar bi moral letos; pridelati 30 procentov manj i pšenice, in cene se bodo ne-: mudoma dvignile. Bankir in roparji STAR PREDSEDNIK BANKE POGNAL SAM V BEG TRI ROPARJE Okoli osme ure v soboto zvečer so prišli trije roparji v podružnico banke Zitiello Banking Co., ki se nahaja na 3102 Fulton Rd. V banki ni bilo nikogar kot 64 letni Joseph Zitiello, ki je predsednik banke. Delal je pri svojem oknu, ko so roparji z revolverji stopili k njemu in zahtevali denar. Stari predsednik banke se je takoj skril za svojo mizo na tleh, zaloputnil blagajno na svoji levici in potegnil revolver, planil kvišku in začel streljati na roparje, ki so takoj tudi prijeli za revolverje in odgovarjali s streli. Dočim so roparji bežali proti vratom, so neprestano streljali, in stari bankir je bil dvakrat zadet, toda ni prej odnehal streljati, dokler se ni radi zgube krvi zgrudil na tla. Roparji so pobegnili v velikem Hudson avtomobilu. V banki so vsa okna razstre-ljena. Bankir se nahaja v bolnici, bo najbrž okreval, toda rešil je bančni denar. O V sredo zvečer odpotujejo v New York dr. Wm. J. Lans^he, JosephineXauscne-Welf in Mary Udovich. Naredili bodo za Columbia družbo štiri nove slovenske plošče. Dr. Lausche ne bo ordi-niral kot zobozdravnik v četrtek, petek in soboto. O V sredo 5. junija se vrši v cerkvi sv. Vida poroka Miss Alice Hrovat, 6731 Edna Ave. in Mr. Ray Holicky. Miss Hrovat je hčerka dobro neznanega Mr. Jos. Hrovata. Prav iskrene čestitke mlademu paru! 'jtf »s^MespKV »I Pred krat/cim je zagledal beli dan prvi "časopis," za katerega pišejo šolski otroci fare sv. Vida. Pred seboj na sliki vidimo "urednike in urednice" ter drugo osobje časopisa. V prvi vrsti, od leve na desno so: Mary Kasunic in Bertha Marinko, urednici, in Jennie Križnik, slikarica. V drugi vrsti: Matthew Češnovar, glavni urednik, J os. Satiric, upravnik, Marko Slak, slikar, in Fred Meisetz, ravnatelj. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) _ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY_ NAROČNINA: Za Ameriko........$4.00 | Za Cleveland po pošti.,.$5. Za Evropo.........$5.50 \ Posamezna Številka . . .3c. Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 0628 JAMES DEBEVEC, Publisher LOUIS J. P IRC, Editor Read by 35,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in apirit—foreign In language only. Entered as second class matter January 5th, 1000, at the post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1870. 88 No. 65. Mon. June 3rd, 1929. Predsednikova komisija. Posebna komisija, katero je imenoval predsednik Hoover z namenom, da dožene, kje Amerikance žuli čevelj glede postav in zločinov, se je te dni podala na delo. Kakšno moč ima komisija, in kako bo vršila svoje delo, o tem prevladujejo najbolj različna mnenja. V komisiji se nahaja 10 moških in ena ženska, in dočim sta dva komisarja odločno proti prohibiciji, in dva absolutno za njo, se pa o ostalih komisarjih ne more reči kakšnega naziranja so glede prohibicije. Newton D. Baker, ki je bil pod predsednikom Wilsonom vojni tajnik in še prej župan v Clevelandu, ni prijatelj prohibicije. Toda naloga komisije, katero je imenoval predsednik Hoover, ni nasvetovati zboljšanja in spremembe k ustavi, katere en del je tudi 18. amendment, pač pa je naloga te komisije dognati, kako se spolnujejo postave, ki so bi- ■ le sprejete v zvezi s prohibicijo, pronajti pota, kako bi se' te postave bolj uspešno spolnovale. Toda ljudje naj nikar ne pričakujejo, da bo ta komisija mogoče nasvetovala, da se prohibicija oblaži ali pa, da bo nasvetovala, da se vrne ljudem vino in pivo. Kdor to misli bo bridko razočaran. Komisija ima svoje definitivno delo m nalogo, ima gotove meje, v katerih se more gibati. Njena naloga je zboljšati, oziroma nasvetovati, kako bi se postave dale zboljšati. Gotovo se bodo posvetovanja in raziskovanja komisiji vlekla zelo dolgo, kajti večina komisarjev je odvetnikov, in v Zedinjenih državah ga ni odvetnika, ki ne bi rad vsaj desetkrat govoril k vsakemu predmetu. Skoro gotovo je, da komisija ne bo prej končala svojega dela kot v enem letu, da bo namreč pripravljena podati svoje poročilo. In vse časopisje, zlasti ono v Washingtonu, svari ljudi, da naj nikar ne pričakujejo, da bo ta komisija prohibicijo" odpravila ali jo pa vsaj skušala odpraviti. Med člani komisije, katerih je vseh skupaj enajst, je eden moker, eden je nekoliko moker, štirje člani sploh nimajo nobenega mnenja o prohibiciji, oziroma se za njih mnenje tozadevno sploh ne ve, dočim jih je pet absolutno in fanatično suhih, in je torej gotovo, da se bo glede prohibicije mnogo debatiralo, naredilo se pa ne bo nič. AmpaK eno dobro delo bo komisija le naredila. Narod bo zvedel čisto resnico o prohibiciji, kajti značaj članov komisije je čist in lahko zaupamo komisiji, da vedoma in namenoma ne bo zapeljavala ljudi na napačna pota. Eno prvih vprašanj, ki bo moralo biti rešeno po tej komisiji, je vprašanje glede pravic posameznih držav in glede pravic, ki jih ima zvezna vlada. Je tisoče prominentnih Amerikancev, ki so prohibicijonisti, toda trdijo, da zvezna vlada ne bi smela nikdar upeljati prohibicije, pač pa je to dolžnost posameznih držav. Zvezna vlada ne bi smela imeti policijske oblasti, ker tega v ustavi ni nikjer omenjenega, a prohibicija, ako se hoče spolnovati, mora na vsak način rabiti policijsko moč. Prohibicijo, oziroma prohibicijsko postavo je dvakrat vetiral predsednik Wilson, toda ne i? vzroka, ker je bil menda prepričan, da je prohibicija za nič, pač pa iz vzroka, ker je bil prepričan, da kongres nima pravice upeljati prohibicije, pač pa pristoji ta pravica posameznim državam. Pretekli torek je predsednik poklical vseh enajst članov te komisije k sebi v Belo hišo, kjer se je vršilo prvo posvetovanje. Tu so dobili člani komisije prva navodila, in so se pozneje podali na delo. Od časa do časa bomo slišali od te komisije, toda konečni rezultat bo isti kot je danes: spremenilo se ne bo nič, prohibicija bo ostala, dokler je narod sam ne bo obsodil postavnim potom. Leonardi 165 Legan 162 Marn 163 Močilnikar 160 Mlakar 165 Paulich 172 Pevec 153 Prince 170 Prišel 109 Plevnik 163 Prijatelj 175 Praprotnik 105 Pižmoht 154 Rošel 151 Satkovich 146 Šepic 177 šober 155 Štrukelj 154 Svetek 143 Telich 147 Turšič 173 Zabukovec 144 Zalokar 133 VERA IN KULTURA. EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. Piše Jaka, 1 1 Zadnji torek smo uradno in oziru. Pet sti*elcev bo streljalo kakor se spodobi, zaključili na- na enkrat, stroj, ki meče golobe še streljanje znotraj. Imeli smo v zrak, pa je skrit za neprebit- malo zabavo, ki se je bila razteg- no ograjo. nila za nekatere precej dolgo. Kdor le more, naj se udeleži Povabljene so bile naše boljše tega streljanja v sredo — bo polovice, katerim smo pogrnili dosti špasa. mize posebej, kakor do bi jih Zadnji torek se je tako stre- sploh m; poznali, radičesar bi Ijalo: bila kmalu prišla huda zamera. Baraga 153 Popravili smo to pozneje, ko Uebevec 190 se je začel ples. Dolenc 165 Ta večer so se razdelile na- Gole 180 grade štirim, ki so imeli najvi- Grdina 101 šje število točk v streljanju za Hoffart 184 vso sezono. To so bili: Jim še- Janževich 128 pic 3676, Louis Hoffart 3527, Jerič 130 . Frank Šober 3385, Joseph Mla- Jerman 136 kar 3301. Kaušek Joe 168 , Prihodnjo sredo se vrši stre- Kaušek Leo 166 ljanje na Surtzovi farmi. Zače- Kaušek John 149 tek ob 2. popoldne. Naši fantje: Klaus 168 Kpželj, Prijatelj, Mlakar, in Kmet 125 Šober so napravili lepo, novo Koželj 171 strelišče, ki je prve vrste v tem Laušin 166 Sodobna vzgojna vprašanja Na kongresu Združenja za krščanski zakon, ki se je pravkar vršil v Parizu, je bilo v prvi vrsti na dnevnem redu vprašanje seksualne vzgoje mladine. Tu se je pokazalo, da tudi v katoliških vrstah vedno bolj prodira prepričanje, da je ob danih razmerah potrebno mladini zgodaj pojasniti dejstva spolnega živ ljenja, da tega ne store nepo klicani. Tako se je izjavil kanonik Verdier, predstoj nik karmelitanskega semenišča, proti molku v spolnih stvareh nasproti dečkom. Previden, resen pouk roditeljev v tem pogledu je morda edina obramba proti nevarnostim slabe družbe, ki se ji danes mladina skoraj ne more izogniti. — V istem zmislu se je izjavila glede deklic gospa Verine. — Kongres s je pečal tudi z vprašanjem dvojne morale in se odločno postavil na stališče, da je krščanska morala samo ena za moškega in žensko^, P. Violi let je v svojem tostvarnem predavanju obžaloval, da je v tem pogledu tudi med katoličani še mnogo napačnega umevanja. Zakon pa mor« biti v resnici srečen in blago slovljen le tedaj, ako ohranita čistost pred zakonom tako ! moški kakor ženska. Lepotne tekme v pravi luči. Meseca junija letos pripravljajo v Galvestonu, država Texas v Ameriki, nove lepotne tekme, ki so postale običaj, odkar so si v javnem življenju kulturnih narodov osvojili gospodujoče mesto vojni in povojni dobičkarji in razni pustolovci. Na galve-stonskih tekmah naj bi se izvolila "kraljica vesoljnega | sveta." Te neskončne beda-! rije naj bi se udeležilo 12 dr-|žav, med temi tudi Irska. Neki irski katoliški list je odločno nastopil proti tej ude 1 ležbi in označil lepotne tekme i kot nedostojne in poniževal ! ne. Galvestonski škof msgr. i Byrne se je brzojavno pridružil tej kritiki in izjavil, da je galvestonski sejm za lepotice I sramotna, surova reklama, kjer se morajo tekmovalke kazati surovi množici napo nage; za žensko, ki še ni izgubila spoštovanja do sebe, j udeležba na galvestonskih tekmah nemogoča. Ta brzojavka je vzbudlia na Irskem veliko pozornost in kmalu nato je bila objavljena izjava, da se Irska lepotnih tekem v Galvestonu ne udeleži. "The Univers" pripominja k temu "Irska je dala tu nauk, ki na bi si ga vzel k srcu ves izobra ženi svet! Lepotne tekme kakor jih opisuje škof Byrne so sramota za moške, ki jih organizirajo in žalitev za ce lokupno ženstvo." Avto in letalo v službi misijonstva. Prijateljo misijonstva so povsodi na delu, da oskrbe misijone z avtomobili ali pa celo letali. Kakšna blagodat so dejansko ravno za misijo- ne moderna prometna sredstva, predočuje naslednje poročilo, ki ga priobčuje Kato-iška korespondenca: Misijon Kansu v Centralni Aziji se more ponašati, da ima najstarejšo in najznamenitejšo karavansko pot, ki je pozna svetovna zgodovina. Že 3000 let pred Kristusom so potovale kitajske nefritske karavane po te mpotu. Arabci, Perzij,-ci, Grki, Rimljani in mnogi misijonski pionirji so tje do konca srednjega veka po tej poti prodali v Kitajsko. Ko so odkrili morsko pot, je ta prastara prometna žila zastala in se opustila; njeno smer kažejo le še umazana prenočišča ter poginoli konji in kamele. V približni dolžini Pe-trograd—Madrid teče ta cesta po našem misijonskem ozemlju. Edino znamenje modernega napredka je tenka brzojavna žica, ki veže med seboj Vzhod in Zapad. Tako je prav za prav bilo; zadnjih par let je postalo drugače. Kljub meščanski voj ni, slabim letinam, naravnim katastrofam in zmedam se Kitajska hitreje modernizira nego si kdo misli. Brezobzirno, z železno energijo se grade ceste in železnice. Od Ho-nana do Siuhova so v malo letih zgradili 1500 km dolgo avtomobilsko cesto, ki teče po dolgem preko našega misi jonskega ozemlja. Večji kra ji imajo svoje avtomobile in zaloge bencina; v Siuhovu so odkrili lastne petrolejske vire. Toda vse to je v rokah in služi samo vojaštvu. Misijonarji pa smo še vedno navezani zgolj na stara prometna sredstva. Leta 1924-25 je rabila naša karavana za pot v misijon polnih devet mesecev. Docela zdelani po naporih in mnogih pustolovstvih smo dospeli na svoje mesto. Od zadnjih transportov je mnogo najbolje pripravljenih misijonarjev kmalu po prihodu leglo v grob, predvsem zaradi prenaporne poti. Misijonarji prebijemo pač polovico svojega življenja na potovanju, to je na konjskem hrbtu. Poletna vročina in zimski mraz nas grudita in izčrpam prihajamo na določene postaje. Darovi, ki nam jih pošiljajo prijatelji iz domovine, prihajajo v naše roke šele čez eno do dve leti. Z zavistjo gledamo na zapad, kjer postajata čas in prostor samo še prazna pojma." Današnje gledišče in žena. Dr. Hermann Dimmler razpravlja v tedniku "Schonere Zukunft" o bodočnosti gledišča in osvetljuje globoki padec glediške umetnosti v današnjih dneh. Med drugim pravi: "Zakaj so izključno ženske, ki jih v dolgih verigah razvrščajo po odru, da tamkaj kakor čreda opic skačejo in opletajo s svojimi pavjimi repovi? Ali imajo moški preveč čuto za svoje človeško dostojanstvo, da bi hoteli služiti taki kupčiji? Ali pa se misli, da so oblačila zato tu. da krase ženske, ono drugo pa, česar ne pokrijejo, je pripravno, da moškim na najenostavnejši način izmami denar iz žepa? Vedno je bilo znamenje propada, ako je "gospodar stvarstva" potisnil in ponižal žensko na stopnjo živalstva. Kaj naj si mislimo o tebi, spoštovano občinstvo, če vidimo, kako z lačnimi, krutimi očmi siliš ta uboga, brezbrambna bitja, da za par grošev prodajajo pno, česar bi ti samo za celo premoženje ne hotelo prodati? Ali ne bi bil čin vse zravnujoče pravičnosti, ako bi vas, ve velespo-štovane, elegantno oblečene gospe, v enakem oblačilu vodili po javnih cestah? Ali vas ni strah, da se vrnejo pogledi, ki silijo na oder, k vam samim? Živimo v času prevrata; doživeli smo, da so se na našem velikem svetov- nem gledišču zamenjale ulo-ge, ki so bile stoletja v varni posesti." « Ali je ruska duša krščanska? Ruski jezuitski pater Ivan Kologrivov objavlja v 7. letošnjem zvezku "Stimmen der Zeit" zanimivo razpravo o "Mistiki ruskih božjih izvoljencev" (katerih sekti je pripadal tudi Rasputin). Kot en vzrok, da se Rusi vdajajo taki mverskim blodnjam, navaja žalostni notranji položaj, \ katerega je bila zašla ruska cerkev in tako postala nesposobna, da zadovolji verski zmisel ruskega naroda. Potem pa zaključuje: S tem pa še ni rečeno, da bi bil verski zmisel Rusov pravo krščansko mišljenje. Nasprotno mislim, da moram to zanikati. Nekateri Evrazijci hoče jo.vse izvajati iz indijskih in iranskih virov, drugi pa so mnenja, da so vmes tudi krščanski vplivi. Na vsak način je gotovo, kar naglaša Brian-Šaninov na več mestih v svoji "Moskovski tragediji," da je bil Rus še ob koncu 19. stoletja samo napol krščanski. Drugo polovico njegove duše je obvladovalo staropo-gansko čuvstvo, katerega si lovitost je mnogokrat mejila na besnost. Rasputinov slučaj je zelo značilen in nikakor ne izjema. — Če vzame versko čuvstvo preprostega ruskega človeka, bomo v njem komaj našli resnično krščanstovo. O vplivu vere na nravno življenje nima nobenega pojma in udeležba pri zunanjih verskih vajah njegovega predkrščanskega praznoverja ne more porušiti. Po mnogih krajih še danes časte razna poljska božan stva. Berdjajev pravi v svojem delu (Berlin, 1927-, da je dalo starorusko poganstvo ruskemu krščanstvu posebno barvo, nekak dionizijski značaj, ki ga Bizanc ni poznal. Tu je točka, kjer najdemo stik z vero "božjih izvoljencev," pri katerih se meša krščanstvo na čuden in celo grozen način s staroslovenskim poganstvom. To naziranje se popolnoma sklada z bistvom evrazijske duše ruskega človeka. Nekateri so mnenja, da pomenja ta evrazijska du- ša nevarnost za zapadno kulturo, ki jo zamenjujejo s krščansko kulturo sploh. Drugi pa nasprotno pričakujejo od evrazijske duše zagotovitev svetovnega miru in začetek srečne bodočnosti. EVROPSKE LEPOTICE ŽRTVE AMERIKANCEV. Letošnja lepotna tekma pariškega "Journala," na kateri je bila izbrana Miss Evropa v osebi Madžarke Simonove, je težko kompromitirana. Kakor poroča italijanski "Tempo," so nekatere lepotice nasedle ameriškemu špekulantu agentu Jamesu Carrierju, k> je prepeljal Miss Francijo, Miss Rusijo, Miss Nemčijo, Miss Poljsko in Miss Danske v Ameriko ter jih tam pusti! na cedilu. Ena sama se je rešila nesigurne prihodnosti — Miss Nemčija, kateri je priskočil na pomoč nemški konzul ter ji kupil povratno vozovnico za Evropo. Miss Pojska je izginila brez sledu. Baje so jo prodali v neko južnoameriško javno hišo. Žalostno reč je doživela Miss Rusija, ki sedi pod ključem, ker ne more poplačati svojih dolgov. Vendar jo skušajo osvoboditi neprijetnega položaja ruski emigranti, ki se trudijo da. bi zbrali med rojaki v Ameriki vsoto, ki je potrebna za odkupnino. Usoda Miss Francije in Miss Danske je popolnoma neznana. James Carrier, kateremu so lepotice nasedle, je predlagal označeni petorici pogodbo, na podlagi katere so pristale na prevoz v Ameriko. Tam je sestavil revijsko skupino, ki je štela štirideset deklet, jazz orkester iz črncev in nekaj statistov. Carrier si je od trupe obetal bogate dohodke, ki pa so izostali. Podjetje je propadlo takoj v začetku in "revija" se je razbila, posamezne lepotice pa so morale nastopiti v varijetejih in kabaretih sumljive vrste, da ni so sploh umrle od gladu. Pariški "Journal," ki je organiziral veliki dobrodelni ples pa se za lepotice nič več n/ brigal, ker se je njegova akcija zaključila z omenjeno prireditvijo. FLYING BOOTS! DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. uspešno deluje in preskrb-ljuje našo slovensko publiko s svojimi "prima kvalitetnimi mehkimi pijačami" žc 21 LLT. V tej dobi smo si pridobili skušnjo in povzdignili naše mehke pijače do najvišje kakovosti tako v okusu, svežosti, pristnosti in čistosti. Danes se lahko dobi DOUBLE EAGLE PIJAČE skoro v vsaki prodajalni in slaščičarni v mestu, in kdor pije enkrat naše pijače bo zahteval vedno in povsod le naše, ki so dobile od zdravstvenih oblasti najvišjo specifikacijo čistoče. NAŠI ROJAKI VEDNO IN NAJRAJŠI-: RIJO DOUBLE EAGLE PIJAČO, KER VEDO KAJ-PIJO, DA SO ČISTE IN OKREPČILNE. Sedaj, ko bo nastopila doba izletov, piknikov in drugih zabav na prostem, ne pozabite DOUBLE EAGLE mehkih pijač. Društvom se priporočamo za naročila. Postrežba, kot vam jc znano, je prvovrstna, pijača pa najboljša. Predvsem pa priporočamo rojakom najfinejšo, najbolj zdravo pijačo, kar jih je danes na trgu. Ta pijača je sestava medu, ginger korenine in drugih želišč, ki so zdravilne, in to je široko znani GINGER BEER ki je ena naših lastnih produktov, ki je zdravstveno priznana kot najbolj osvežujoča hladilna pijača. Poskusite ga! VARUJTE SE POTVORB! DOUBLE EAGLE BOTTLING GO. 6517 ST. CLAIR AVE. CLVELAND, OHIO RAndolph 4629 JOHN POTOKAR, lastnik. Kakor vidimo, so bile še najsrečnejše tiste kraljice le- -pote, ki so se iz Pariza vrnile domov. Miss Jugoslavija je bila med temi opreznimi in srečnimi lepoticami, kakor tudi Miss Avstria in Miss Italija. Zanimiva je izjava, ki jo podaja spričo vesti o žalostni usodi svojih lepotnih tova-rišic Miss Avstrija, gdč. Gol-darbeiterjeva, ki pravi: Vest, da je doletela petori-co lepotic z letošnje lepotne tekme v Parizu žalostna usoda, potem ko so nastopale z večjo revijsko skupino v Ohio, Pennsylvaniji in Ken-tuckyju, je vsega obžalovanja vredna. Ne morem si misliti, kako so bile dame tako neprevidne, da so nasedle ameriškemu agentu, ki jih je spravil tako daleč, da so morale .zastaviti in prodati vse, kar so imele — dragulje in obleko. Miss Poljska je baje postala žrtev nekega navideznega plantažnega trgovca, ki pa je v resnici trgovec z ženski* mi sužnjami. Če je res vse, kar se piše, so vsega obžalovanja vredne. Nemka Elizabeta Yveta Rodzvnova, modistka, ki se je pripeljala v Pariz v spremstvu nekega berlinskega novinarja. Poljakinja Vladisla-va Kostakova, po poklicu bančna uradnica, je bila v Parizu s svojim zaročencem in materjo. Rusinja Irena Le-vickaja je po poklicu slikar:-ca. Njeni roditelji žive v Parizu. Miss Danska se piše Willeke-Mogensen ter je prišla na lepotno tekmo v Pariz s svojim zaročencem, ki je znan danski kolesar. Vse imenovane dame so ljubka dekleta in težko se je sprijazniti z mislijo, da jih je po pariškem tekmovanju doletela takšna sramota. i This is the Brownie store And we're always ready to show you how to use this simplest real camera" and extend you thefinest service in developing and finishing the prints. F. BRAUNLICH LEKARNA VOG 55. ST. CLAIIt AVE. JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers BIdg. Main 4136 Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1694 GRDINA'S SHOPPE Popolna zaloga oblek in vse opreme xa neva-Hte in družic« Beauty Parlor Vedno najmodertjeJSi žanaki klobuki. Trgovin« »prta ▼•■ko sredo pop. ■kozi celo leto. 6111 ST. CLAIR AVE. Telefone: Randolph 3030. 1929 JUNE 1929 1 um n 180 Ml 12 13 (201® 14 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV VABILO na PIKNIK KATEREGA PRIREDI junij 9. — Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ., piknik na Močilnikarjevi farmi. ^ 9. — Dr. sv. Jožefa št. 169, KSKJ. piknik na Štrumbljevih farmah. 16. — Dr. Slovenec št. 1, S. Z., piknik na špelkotovih Prostorih. 16. — Dr. Clev. Slovenci št. 14 SDZ., piknik na štrumbljevih farmah. 16. — Dr. Jutranja Zvezda št- 137 JSKJ piknik v Slovenskem društ. domu, Euclid, O. 16. Slovenski Dom, Holmes Ave., piknik na Močilnikarjevi farmi. 23. — Dr. Cleveland, št. 126 SNPJ. piknik na špelkotovih Prostorih. 23. — Društvo Složne Sestre št- 120 SSPZ. piknik na Pin-tarjevi farmi. 23. — Dr. Bled št. 20 SDZ. PJknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 23- -— Ženski klub Slov. Do-ma na Holmes Ave., velik piknik pri Kočevarju. ■— Klub S. D. Dvorane iz Newburga, piknik na Joseph Silkovi farmi, Dunham Rd. „ 23- — Dr. Sv. Antona Pad., J- 138 C.K.of O. piknik na Štrumbljevih farmah. 23. -— Dr. Abraševič, piknik Močilnikarjevi farmi. 29. .— Delavci Slovenske tovarne "Euclid Foundry", pilc-mk na špelkotovih farmah. 30. — Klub Slov. Žena S. D. velik piknik pri Železničarju na Jennings Rd. 30. — Skupna društva S. D. . eze PIKNIK na Močilnikar-Jevih farmah. 30. — Društvo Kras št. 8 S. • 2., piknik na špelkotovih Prostorih. julij 4- — Skupna društva S. S. P. •» Piknik na Močilnikarjevi farmi. .7- — Klub društev S. N. D. plknik na Pintarjevi farmi. Združena društva fare 8Y; Vida, piknik na štrumblje-Vlh farmah. . l4-~7 Dr. Blejsko jezero št. SDZ., društveni izlet v Jugoslovanski dr. Dom, Rechar Ave- Euclid, O. 14. — Klub Slovenskih vdov uik na štrumbljevih farmah o, l4' — Piknik dr. Napredne ^.9venke št. 137 SNPJ. na riljtarjevih farmah. S K Dr- Sv- Vida št< 25 K-fai'm'ah' Piknik na gI)elkotovih 14 T"\ n 7* Dr. Abraševič, piknik Močilnikarjevi farmi. D ^J- — Dr. Danica št. 11 S. štv piknik na prostorih drugega doma na Recher ave. u Dr. Orel, javna telo- farrnahin Piknik na pintar->evih 01 g, • Žensko dr. Maccabees farmah Piknik na štrumblJevih 21. Dr. Sv. Ciril in Metod 1 2glk na Močilnikarjevi farmi Y • Para cerkve Marije nebovzete, Collinwood, pik-113 Močilnikarjevi farmi. Ht.., .S1- lovsko dr. Sv. Ev-mja, piknik na štrumblje- " farmah. Ar,?'^ Dr- "Na Jutrovem" št. G 'PJi piknik P« Anton °2Rku na Green Rd. „_„, ' ~~ Fara sv. Kristine bla- K! Vljenje kipa cer- ene Patrone. avgust nil '-T Dr- št. 12 SDZ rni na Močilnikarjevi far- K 4' sv- Neže st- 139 c-vih Piknik na šrumblje- 4- — Slov. Ženskt Zveza št. 14, blagoslovljenje in razvitje zastave. 11. — Društvo Mir št. 142, SNPJ. in dr. Loyalites št. 590, skupni izlet. 11. — Dr. Sv. Ane, št. 4, S. D. piknik na Pintarjevih farmah. 11. — Društvo "Cvet" piknik pri Železniku v Brooklynu. 11. — Dr. Abraševič, piknik na Močilnikarjevi farmi. 18. — Društvo Presv. Srca Jezusovega piknik in obhaja-nje 30-letnice obstanka na špelkotovi farmi. 18. — Žensski Klub Slov. Doma na Holmes Ave. izlet na Močinilkarjeve fai*me. 25. — Združena društva fare sv. Vida, piknik na Štrumbljevih farmah. 25. — Desetletnica Slovenskega Doma na Holmes ave. 25. — Dr. Dvor Baraga št. 1317 C. O. F., piknik na Špelkotovih farmah. 25. — Slov. Socijalistični klub št. 27, piknik na Močilnikarjevi farmi. september 1. — Dr. Abraševič, piknik na Močilnikarjevi farmi. november 24. — Petnajstletnica, koncert S. P. P. dr. Zvon v S. N. Domu na 80th St. Samostojno dr. Doslužencev, v nedeljo, 9. jun. na Špelkotovih prostorih. Letos praznuje društvo petnajstletnico svojega obstanka, in tem povodom društvo prav prijazno vabi vse cenjene rojake in rojakinje od blizu in daleč, da se vdeležijo tega piknika. Vsi cenjeni gostje bodo prav po domače postreženi. Godba bo izvrstna, da se bo vrtelo kot na Štajerskem. Tudi kegljalo se bo za lepe dobitke. , Prvi truk odpelje izpred S. N. Doma na St. Clair Ave. ob pol eni uri popoldne, drugi truk odhaja ob eni uri popoldne. Vožnja stane samo 25 centov. Truki vozijo od St. Clair-Nottingham kare čelo popoldne. MESTNE NOVICE G Jugoslovanska banka iz Ljubljane je poslala v petek kabelgram, v katerem laskavo želijo srečen dohod potnikov, ki pridejo s skupnim potovanjem, ki ga priredi tvrd-ika Mihaljevich Bros. 4. junija s parnikom Berengaria. G V Dillon, Montana, gra-duira danes na Montana State Normal College Miss Anna Marie Mohar, hčerka dobro poznanega Mr. Jos. Moharja, ki je veleposestnik v Montani, in ki je bil naš bivši raznaša-lec lista v Clevelandu. Mlada Miss Mohar bo učiteljica. Naše iskrene čestitke mladi učiteljici in vsej Moharjevi družini. G V petek je preminula v cvetju mladosti Ana Boncha, najstarejša hčerka družine Jakob in Ana Bonča, 6105 St. Clair Ave. Družina Boncha je s tem zelo prizadeta, ker je zgubila prvo upanje ali pomoč že odrastle hčerke. Umrla je po pet tedenski bolezni na možganih. Poleg starišev zapušča tri brate, Jakoba, Leona in Daniela ter tri sestre: Gertrude, Lillian in Jennie. Pogreb se vrši v torek pod vodstvom A. Grdina & Sons. Hudo prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožalje! poravnati svojih velikih dolgov. Ni pa še dolgo, ko je igral kralj Husejn Ibn Ali veliko vlogo. Ko se je začela sve tovna vojna je bil Husejn Ibn Ali čuvar zelene prero-kove zastave. On je odločal, če se razgrne zelena zastava in proglasi sveta vojna. Turčija in Anglija sta zato skušali za vsako ceno pridobiti Husejna za sebe. Toda angleški funt je bil močnejši ko turška lira in v Arabijo se je vlil v takih množinah, da so mu Arabci dali ime "kavale-rija svetega Jurija." Tej ka-valeriji je tudi Husejn kmalu podlegel in dne 27. junija 1916 je na angleško zapoved proglasil sveto vojno proti Turkom. Tedaj se je pričela sreča Husejna. Že 16. oktobra je postal kralj Hedžaša in ko se je končala svetovna vojna z anatnte, je postal njegov sin Fejzal leat 1920 kralj Iraka, njegov sin Addelah pa kralj Transjordanije. Že pet let kasneje pa je utonila Husejnova sreča. Ibn Saud, sultan Vahabitov in zagrizen sovražnik islamskih pravoslavnih, je napadel Hedžas in leta 1925 vkorakal v Meko. Da bi rešil prestol, je Husejn odstopil v korist svojega drugega sina Alija, toda tudi njega je pregnal Ibn Saud iz Arabije. Husejn se je nato nastanil v Cipru, kjer bi mogel živeti v miru in blagostanju, da ga ni premotila želja po še večjem bogastvu. Začel je špekulirati in zašpekuliral vse svoje premoženje. Na sodišču je izpovedal, da je danes 80 let star in da živi s svojo 75-letno ženo in slugo ter služkinjo v stanovanju od štirih sob, od katerih pa sta dve že prazni, ker je moral prodajati pohištvo, da je imel za življenje. Oprema ostalih dveh sob je zadnji ostanek njegovega premoženja in še to bo prišlo sedaj na boben. Tako se je končala slava nekdaj tako bogatega kralja Husejna Ibn Alija. LISTNICA UREDNIŠTVA. Rose Planinšek, Collinwood. Vaše pismo sprejeli v petek 31. maja ob pol desetih zjutraj. Naš list je tiskan zjutraj ob 8. uri. Torej je dospelo vaše pismo prepozno. Oddali ste pismo na pošto 29. maja ob polnoči, kot kaže poštni pečat, toda pomnite, da radi praznika 30. maja sc pošta isti dan ni dostavljala. Prosimo vas in vse druge, ki nam naznanila, oglase ali novice pošiljajo po pošti, da nam iste čimprej dopošljejo, ker sicer ne moremo garantirati, da bodo sporočila ob pravem času priobčena. --o-i— KRALJ V KONKURZU. Otrok je zrastel pri tujih ljudeh, ki niso mogli nadomestiti matere in očeta. Vsem drugim pa je postala v spodtiko. Dekletce si je zaželelo dobrin, ki so jih deležni samo tisti, ki imajo denar. Pa je zlezla, ko ni bilo gospodarjevih nikogar doma, skozi okno, vzela denar in si kupova la sladčice. Neke nedelje je povabila celo družbo otrok v gostilno, kjer so se gostili. Takrat je zmanjkalo gospodarju 600 Din in je prišel na sled, da jemlje denar dekletce. Zgoraj omenjena slika je ena izmed tisočev rak-ran na telesu našega naroda. In sedaj se prašajmo: Kdo ima na vesti otroka in njegov zločin? MALI OGLASI Dve hiši naprodaj. Prva zidana, enonadstropna, dve trgovini, dvojno stanovanje, vsako 5 sob. Druga hiša je pripravna za eno trgovino, ima dvoje stanovanj in tri garaže. Se proda vse skupaj ali pa posamezno. Vzamem v zameno tudi malo farmo, ki je plačana. Proda se po jako ugodni ceni radi družinskih razmer. John Zuzeck, 7512 St. Clair Ave. (Mo. 71) Naznanilo. Prosi se vse članice Ženskega Kluba Slov. Doma na Holmes Ave., da se gotovo vdeleže prihodnje mesečne seje 3. junija, ob 7:30 zvečer v Slov. Domu na Holmes Ave. Rešiti imamo važne zadeve, tudi glede piknika, ki ga priredi Klub 23. junija pri Kočevarju. Obenem se prosi vse članice Kluba, da pripelje vsaka po eno novo članico na sejo, da se vpiše v Klub. Na pikniku bomo častno sprejele vse nove članice Kluba. Torej na svidenje 3. junija ob 7:30 zvečer v Slov. Domu. Pozdrav vsem delničarkam Slov. Doma! Odbor Ženskega Kluba Slov. Doma na Holmes Ave. Zahvala. Naša dolžnost je, da se zahvalimo dr. Janeza Krst. št. 37 JSKJ in Sam. društvo sv. Jožefa za hitro izplačano posmrt-nino za pokojnim možem John Milavec. Najlepša hvala g. A. Grdina in sinovom za lepi dar, ko so nam znižali pogrebne stroške. Bog plačaj! Priporočamo jih vsem v vsakem slučaju. Louise Milavec, soproga, Louis in Jennie, otroka. Dober piano Starck model, se proda po zelo nizki ceni. 7512 St. Clair Ave. (67) Malo stanovanje se da v najem, 3 sobe in kopališče. 5806 Prosser Ave. (67) V najem se da stanovanje, 4 sobe, podstrešje in klet. 965 Addison Rd. (67) Naprodaj je bungalow, 5 sob, cena samo $4700. Takoj 500, ostalo kot rent. Naprodaj tudi lot. Pohištvo za obednico za polovično ceno. 100 komadov posode za polo. ceno. Vprašajte po 7. uri zvečer na 19681 Tyronne Ave. (Mo. 71) Dve sobi se oddasti v najem za fante ali peč-larje. 1271 E. 58th St._(65) Stavbeni les naprodaj. Les za zgradbo garaže za en avto dobite za $25.00, les za dvojno garažo za $47.00. Les za kurjavo $2.00 en load. Oglasite se pri Perko & Nobels, podiralci hiš, 1443 Superioi Ave. Tel. Cherry 7293. (65) Soba se da v najem za enega fanta. Kopališče na razpolago. 1188 Norwood Rd. zgorej, št. 2. (65) V najem se odda stanovanje obstoječe iz 6 sob. Vse nanovo opremljeno. Zglasite se na 1258 E. 61st St. (66) ZA ORODJE Plumberske potrebščine, peči, steklo barve, avtomobilske potrebščine, za vse to se gotovo ved'no obrnite na Zavasky 6011-6013 St. Clair Ave. kjer boste vedno pošteno postreženi po jako nizkih cenah (m) DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK «131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North Američan banko Vhod lamo iz 62. ceste Govorimo slovensko. tO let u St. Clair Ava. Naznanilo. Naznanjam članom dr. Doslužencev, da sem sprejel tajniški posel od sobrata Louis Eckert. Tem potom opozarjam vse člane, da plačujejo svoj asesment ob pravem času. Ravnal se bom strogo po pravilih. Ako bo kdo izmed članov suspendiran, bo to njegova krivda. Z bratskim pozdravom, JOHN J. KIKOL, tajnik društva Doslužencev, 5345 Spencer Ave. _(65) Soba se da v najem poštenemu fantu ali dekletu. Prost vhod in kopališče. 1079 E. 76th St._(66) Po nizki ceni se proda hiša, 8 sob, vse moderne naprave, v najboljšem stanju. Kupite direktno od lastnika. Nekaj malega plačate takoj, drugo vam jaz financiram po 6 procentov. Oglejte si to hišo, vam ne bo žal. Vprašajte na 1017 E. 72nd Place. (66) Lot naprodaj ali se zamenja za malo hišo. Nahaja se na 105. cesti in Sandusky Ave. Posebna lepa prilika za Newburžane. Lazar Krist, 3870 E. 93rd St. (65) Naprodaj je hiša, 5 sob, za eno družino. Ima prvo vknjižbo. Nekaj malega plačate takoj, samo $2750.00. Ima 80 čevljev pročelja, 163 čevlžev dolg lot, garaža za dva avtomobila, ob tlakani cesti, blizu kare. Cena $6700. Nova hiša, za eno družino, vredna $8500, se mora takoj prodati za $6800. Samo $1250 takoj. Dve hiši, vsaka za 2 družini, se prodasti na javni dražbi potom banke, vsaka $1500 pod ceno. Vse v Collin-woodu. B. J. HRIBAR, 954 E. 144th St. Tel. Glenville 2500. (65) \ RAZPRODAJA JOPIČEV, ČEVLJEV HIŠNIH OBLEK OSTANKOV BLAGA RAZPRODAJA JOPIČEV. ČEVLJEV HIŠNIH OBLEK OSTANKOV BLAGA Razprodaja se vrši pri Ciprsko sodišče je proglasilo nad bivšim kraljem Hu-sejnom Ibu Aljiem od Hedžaša konkurz, ker ni mogel "Kako dobre so bile klobase" Zadnjič enkrat je bilo par malih deklic v neki vasi naše občine tako prestrašenih, da so se skrivale pred orožniki, ki so jih iskali. Končno so starši izvlekli mlade paglavke iz skrivališč in pričelo se je med jokom in trepetom zasliševanje: "No, Danica, kako je bilo ono nedeljo pri "Jožetu" na Ježici? Koliko vas je bilo? Koliko ste pojedle in popile? Kdo je plačal "ceho"?" "Pet nas je bilo. Vsaka je pojedla meseno klobaso, en kruh in popila pokalico. Oh, kako dobre so bile klobase! Računa je bilo 32 Din in vse i pošteno plačano." i "Pa je gostiteljici še kaj I denarja ostalo?" "O ja, imela je še polno pest kovačev. Oh, da bi ja.z imela ! toliko denarja!" 1 Zgodba je pa ta-le: Pri nekem posestniku je služilo 11-letno dekletce. Revica je otrok nesreče, razoranih vojnih časov, ko je bil mož v vojni, a žena sama doma. Tako je prišla deklica na svet, že ob rojstvu v spodtiko ljudem Chicago Chain Store Co. 6101 Glass Ave. vogal 61. ceste. IN SE ZAČNE V TOREK, 4. JUNIJA, OB DEVETIH ZJUTRAJ Na tej razprodaji vam nudimo blago, ki je vredno trikrat ali štirikrat več kot 75c. Nad 1000 predmetov imamo na tej razprodaji, katere vam nudimo sedaj po 75c, in ki so se prej prodajali po $3.00. In vse to blago je na tej razprodaji po 75c. Chicago Chain Store Co. 6101 Glass Ave. vogal 61. ceste. Berite sledeče vrstice in prepričajte se kaj lahko kupite za 75c v naši prodajalni. 200 ženskih ali dekličjih športnih jopičev, mešana volna, vse mere, redna cena $2.49, sedaj po 75c 100 parov ženskih in dekliških čevljev, vredni $3.95, sedaj samo .........................75c 200 novih hišnih oblek, garantirane, vse mere, sedaj samo po............................75c 50 finih single blenketov, mere 64r76, sedaj samo .................................... 75c 69c jard blago za rjuhe, 63 palcev široko, najboljše blago ,dva jarda za..................75c 49c blago za obleke, 36 palcev široko, vse barve, se dobro pere, 3 jarde za.................75c In poleg tega imamo na razprodaji še mnogo drugih predmetov, katerih ne moremo vseh oglaševati. Poleg tega pa še vedno traja naša razprodaja ženskega spodnjega perila. Vprašajte za cene, ker je v vašo korist. Chicago Chain Store Co. 6101 Glass Ave. vogal 61. ceste 1 "' -----------------i m 'm "m -i 't- ..... i i i i Mill' 1 iu j Mil 1 .m — Ste li zadovoljni, Mon-seigneur? vpraša koadjutor ja. — Da, ta človek se mi zdi j spreten in odločen. — Da, stori še več, nego je j obljubil. — No, potem pa še bolje! i In kurat odide za Planche torn, ki ga je čakal na stopnicah. Deset minut pozneje je prišel Saint-Sulpiški kurat. Ko se odpro vrata Gondy-jevega kabineta, plane grof Rochefort Gondyju nasproti. — Vi ste torej, dragi grof, pravi Gondy ter mu ponudi roko. — Torej ste vendar slednjič odločeni, Monseigneur? pravi Rochefort. — Odločen sem bil vedno, odvrne- Gondy. — Ne govoriva več o tem; vi mi to pravite, in jaz vam verjamem; napraviti hočemo Mazarinu bal? — Da, upam. — In kdaj se začne ples? — Povabila se delajo za nocoj, odvrne koadjutor, toda vijoline začnejo igrati šele jutri zjutraj. — Računati smete name in na petdeset vojakov, ki mi jih je obljubil vitez Humie-res, za slučaj, ko bi jih rabil — Petdeset vojakov? — Da; novince nabira in mi jih posodi; ko konča ta praznik, mu jih nadomestim če mu jih bo manjkalo. — Prav, dragi Rochefort; toda to še ni vse. — Kaj pa še? vpraša Rd chefort ter se nasmehne. — Kaj ste pa ukrenili z Beaufortom? — V Vendomoisu je, kjer čaka, da mu pišem, naj se vr ne v Pariz. — Pišite mu, čas je. , — Torej ste si gotovi svoj<-stvari? — Da, toda podvizati se mora; zakaj komaj se dvigne pariško ljudstvo, ko bomc imeli deset princev, ne enega ki se mu bodo hoteli postavit; na čelo: če se Beaufort za kasni, ne bo mesto več praz no. — Ali mu smem naročiti tr v vašem imenu? — Da, gotovo. — Ali mu smem reči, d? mora računati na vas? — Da, recite mu. — In mu prepustite vsr moč? — Kar se tiče vojske, da' kar se tiče politike . . . — Saj veste, da to ni njego va močna stran. — ... Mi dovoli, da si zagotovim po svoji volji kardi nalski klobuk. — Tega torej hočete dose Ci? — Ker sem že prisiljen, nositi klobuk take oblike, ki mi ne ugaja, odvrne Gondy, s; želim vsaj to, da bi bil ta klobuk rdeč. — O barvah in ukusu so mnenja različna, pravi Ro-cfhefort smeje; pamčim vam pa za to, da bo Beaufort zado voljen. — In mu boste pisali že no coj? — Pošljem mu sla, to bo bolje. — V koliko dneh je lahko tu? — V petih dneh. — Naj le pride, in najde marsikaj izpremenjeno! — Želim to tudi jaz. — Jamčim vam za to. — No, in sedaj? — Zberite svojih petdeset mož, in bodite pripravljeni. - — Na kaj? — Na vse. — Je li določeno kako znamenje, po katerem bi se spoznali zavezniki? — Šop slame za klobukom — Prav, z Bogom, Monse igneur. — Z Bogom, dragi Roche fort. — O Mazarin, Mazarin! pravi Rochefort, odhajajoč s svojih kuratom, ki ni imel ves čas prilike, izpregovoriti med j tem razgovorom niti besedice o Mazarin, videl boš, če sem res prestar, da bi kaj naredil! Bilo je pol desetih zvečer ; koadjutor je potreboval pač pol ure od nadškofijske pala-f.e' jdo stolpa Saint-Jacques-ia-Boucherie. Zapazil je, da gori na enem najvišjih oken v stolpu lučica — Prav, si je mislil, Mail lard je že na mestu! Potrkal je, in nekdo mu je odprl,- Vikar sam ga je pričakoval ter mu posvetil na vrb stolpa; ko sta prišla do tu, mu je pokazal majhna vratica, položil svetilko v kot ob zidu, da bi jo koadjutor pri odhodu lahko našel, ter odšel dol po stopnicah. Dasi je bil ključ v vratih je koadjutor vendar potrkal. — Noter! se oglasi nekdo, katerega je koadjutor po glasu spoznal .za berača. Gondy vstopi. Bil je res prosjak, ki je delil blagoslovljeno vodo pred Saint-Eusta-ško cerkvijo. Pričakoval je Gondy-ja, zleknjen na slabem ležišču. Ko je videl, da je vstopil koadjutor, se je dvignil. Tedaj je ravno udarila deseta ura. — No, pravi Gondy, si li držal besedo? — Ne popolnoma, odvrne prosjak. — Kako to? — Prosili ste me za petsto mož, kaj ne? — Da, in . ..? — No, in dobim dva tisoč. — Se li ne bahaš? — Ali hočete dokaz? — Da. Tri sveče so gorele v stolpu na treh oknih, katerih eno je gledalo na notranje mesto, drugo na Palais-Royal, tretje na ulico Saint-Denis. Berač je stopil molče k vsaki teh treh sveč ter jih ugasi' drugo za drugo. Koadjutorja je objemala tema, sobico so razsvetljevali samo še negotovi žarki lune ki se je skrivala za gostimi oblaki, katerih robovi so s? bleščali v srebrni luči. — Kaj si naredil? vpraša koadjutor. — Dal sem znamenje. — Kakšno? — Za barikade. — A, a! — Ko odidete od tu, boste videli moje ljudi na delu. Samo pazite, da si ne polomite nog, da ne zagazite med kake verige ter ne padete v kako luknjo. —"Prav! Tu je druga svo-ta, enaka oni, ki si jo že dobil. Pomni, da si sedaj poglava' in ne hodi pit! — Že dvajset let pijem sa mo vodo. Berač vzame vrečico iz rok koadjutorju, ki je čul žven-ketanje, katero je nastalo, kc je beračeva roka božajoče po tipala cekine. — A, a! pravi koadjutor zdi se mi, da si lakom! Berač vzdihne in vrže vre čico od sebe. — Ah, bom li vedno isti kot sem bil, in ne bom li nikdar slekel starega moža? Zlato, o, kako ničevo si! — Pa vendar ga vzameš. — Da, toda obljubim vam tu, da porabim to, kar mi ostane, v dela usmiljenja. Njegov obraz je bil bled in spačen, kakor obraz človeka, ki je ravnokar prestal notra nji boj. — Čuden človek, zašepeče Gondy. Nato vzame klobuk, da bi odšel, toda ko se obrne, .zagleda prosjaka med seboj in med vratmi. Njegova prva misel je bila, da mu hoče ta človek kaj ža lega. Toda videl je, kako je skle nil roke ter padel na kolena. — Monseigneur, prednc me zapustite, vas prosim zp vaš blagoslov! — Monseigneur! vsklikne Gondy; prijatelj, ti me imaš za nekoga drugega nego sem v resnici. -— Ne. Monseigneur, imam vas za to, kar ste, namreč za gospoda koadjutorja; spozna' sem vas na prvi pogled. Gondy se nasmehne,, re koč: — In moj blagoslov bi rad? — Da, potreben sem ga. Berač je izgovoril te besede s tako ponižnim glasom in s tako globokim kesanjem, da je Gondy stegnil roko nad njim ter mu dal blagoslov z /so svečanostjo, katere je bil zmožen. — Sedaj, pravi koadjutor. je vez med nama: blagoslovil sem te, in svet si mi, kakor sem tudi jaz tebi. Povej, si li morda zakrivil kaj, vsled če sar te preganja človeška pravica, pred katero te morem obvarovati? Berač zmaja z glavo. — Krivda, ki je na meni, nima ničesar opraviti s človeško pravico, in oprostiti mi je morete le s tem, da me večkrat blagoslovite, kakor ste me ravnokar blagoslovili. — Daj, povej mi odkrito, pravi koadjutor, kaj ne, da nisi poravljal celo življenje svojega sedanjega posla? — Ne, Monseigneur, opravljam ga šele deset let. — In kje si bil pred tem? — V Bastilli. — In predno si bil v Bastilli? ' — Povem " vam, Monseigneur, nekega dne, ko me boste hoteli poslušati pri spovedi. — Prav; o bkaterikoli uri prideš k meni, po noči ali čez dan, spominjaj se, da sem ti pripravljen dati odvezo. — Hvala, Monseigneur, pravi berač zamolklo, toda sedaj nisem še pripravljen, da jo vsprejmem. — Prav. Z Bogom. — Z Bogom, Monseigneur, odvrne berač, odpre vrata ter se skloni pred prelatom. Koadjutor vzame svečo tei odide po stopnicah ven na ulico ves zamišljen. XIX. Vstaja. The MAYTAG ima "V" tip gonilno silo! ISTI tip za pogon pasov se rabi pri Maytag pralnih strojih kot pri boljših avtomobilih za hladilni sistem. Ti pasovi preprečijo zgubo sile in hipna tresenja pri mehanizmu. TELEFONIRAJTE za poskusno pranje. Doženite resnico o pralnem stroju, kije prvi na svetu. Ako se sam ne proda, nikar f/a ne kupite. Odplačila, ki jih ne pogrešata. THE MAYTAG COMPANY, Newton, Iowa Founded 1*94 Majtag Radio Program« WBZ-A. Boaton. KDKA, Pitti-hurih. WCAU, PhlUdelphlm.NVH K. Cleveland. W S A I, Cincinnati. KYW.Chicago. W C CO. Minneapolis K OII,, Omaha. KMBC. Kuo-9il City. WBAl'. Fott Worth. KEX, Portland. KHKC. Sun Kran-ciaco. KHX. U» Ametea. KL2. benver. KSL. Salt 1 alte I Ity, OCA.Toronto KMOX.St. Louia WJR, Detroit. Over SO »laliani nate a« (*e tcktduh; laafik mu i j.ape-1 /ar Jat* a«J a*ar 20-62 Te stroje dobite pri: MAYTAG SALES CO. 42 Arcade—Cherry 3442 GRDINA FURNITURE CO THE BAILEY CO. «019 St. Clair Ave. GRDINA FURNITURE CO KREMŽAR FURNITURE CO. 15301 Waterloo Rd. 6108 St. Clair Ave. THE BAILEY CO. MAN DEL HARDWARE Cor. Prospect & Ontario 15704 Waterloo Rd. J. S. WIDGOY SLOVENSKI FOTOGRAF Se priporoča vsem Slovencem za izdelovanje krasnih poročnih, družinskih in posameznih slik po zmernih cenah. Odprto tudi ob nedeljah. 485 E. 152nd ST., COLLIN WOOD Charles E. Weir je prvi zamorski kandidat za vojaške akademijo v West Pointu iz države Illinois. Pred kratkim je prestal skušnjo hi bo sprejet v zarod, kjer pa, kot pravijo, se mu ne bo dobro godilo. On je edini zamorce v vojaški akademiji. Bilo je skoro ob enajstih zvečer. Gondy je napravil komaj sto korakov po pariških ulicah, ko je že zapazil čudno izpremembo, ki se je bila izvršila ta čas. Zdelo se je, da je celo mesto živo fantastičnih bitij; videti je bilo šihe sence, ki so jemale tlak raz ceste; druge so vlačile in zvračale vozove, druge so zopet kopale globoke jarke, kateri bi lahko zakrili cele oddelke jezdecev. Vsi ti delavni ljudje so prihajali, odhajali in tekali, jedna-ki demonom, ki vrše neznana dela: bili so berači z dvor? Miracles, podložniki prodajal ca blagoslovljene vode izpred Saint-Eustaške cerkve, ki so pripravljali barikade za na slednji dan. Gondy je gledal ta temna bitja, te nočne delavce, z nekim strahom; vprašal se je, bo li imel moč spraviti ta neznana bitja nazaj v njihova bivališča, odkoder jih je bil priklical. Kadar se mu je kdo izmed teh ljudij približal, je bil vselej pripravljen, da se prekriža. Dospel je do ulice Saint-Honore in od tod dalje proti ulici Ferronnerie. Tu se je prizorišče spremenilo: tu so letali i 'trg;ovci od prodajalne do prodajalne; vrata so se zdela sicer trdno zaprta, a bila so samo priprta, odpirala in zapirala so se vsak hip, in prihajali so ljudje, ki so se vidoma bali, da ne bi kdo videl, kaj nosijo; ti ljudje so bili prodajalci, ki so imeli orožje ter ga nosili tudi onim, ki so bili brez njega. Neka oseba je hodila od vrat, sklonjena pod težo me-iev, pušk, pištol in raznega Družine tekstilnih štrajkarjev, ki so bile vržene iz kompa-nijskili hiš na cesto, v Gastonia, N. C. drugega orožja, ki ga je delila okrog po potrebi. Pri luči neke svetilke je spoznal ko adjutro Plancheta. Koadjutor je dospel do nasipa skozi ulico Monnaje; na nasipu so stale nepremično gruče meščanov v črnih in sivih plaščih, kakor so pač pripadali višjemu ali nižjemu meščanstvu, dočim so posamezni možje hodili od gruče do gruče. Izpod vseh teh črnih in sivih plaščev je bilo videti zadej konce mečev. spredaj pa cevi pušk in pištol. Ko je prišel koadjutor na Pont-Neuf, je videl, da je ta zastražen; neki človek je sto pil k njemu. — Kdo ste? ga vpraša ta človek; ne poznam vas, ste li naš ali ne. —- Kaj ne poznate svojih prijateljev, dragi Louvieresr pravi koadjutor ter privzdig ne malo klobuk. Louvieres ga spozna ter se prikloni. (Dalje prihodnjič) ,v,ae,/