ddo
iiv(jente
ŽIRI, JUNIJ 1988
ЈЈШЈШЈИ—11—
LETNIK 26
Razgovori v Sovjetski zvezi za izvoz obutve v letu 1989
Se vedno v Sovjetsko zvezo
Med 16. in 21. majem je
Potekal izbor modelov in na-
^^anje obutve za 1989. leto.
° ustaljenem naročilu je
^ајргеј izbirala republika
^•^sija, ki kot najmočnejši
Porabnik, vzame približno
"O % vse uvožene obutve,
Zadnje tri dni pa so naročali
P^'cdstavniki ostalih sovjet-
skih republik.
Alpina je predstavila do-
široko kolekcijo, preko
^00 modelov, temu primerno
^dovolj i v je bil tudi izbor.
J^jihovi poslovodje so izbrali
Gvajset naših modelov in na
^ modele naročili 566.000
Parov obutve, kar je več kot
naše planirane zmogljivo-
za to tržišče. Količine po
Posamezni kreaciji so velike,
je 566.000 parov razde tj e-
(la samo 14 osnovnih kro-
kar je za nas (v pogledu
stroškov) zelo ugodno, saj je
ene sekalne nože
Povprečno 40.000 parov naročil.
Dokončne količine se bodo ^olikovale seveda še med podajanji za cene, ki naj bi bile koncu leta.
. Čutiti je, da imajo v Sov-J^tski zvezi velike potrebe po '^odni in kvalitetni obutvi. V "pbeni prodajalni v Moskvi ' videti, da bi jugoslovanska obutev ostajala na poli-temveč je že v prvih ®^eh, ko prispe, že tudi pro-
.. Po informacijah, ki smo dobili, bodo v bodoče še J ®nj uvažali iz zahodnih dr-kar se je pokazalo že tu-' Pri izboru. Od nas želijo fi-®Jšo modno obutev in ne ^iajo več na tolikšnih ko-'cinah zimskih škornjev. , Alpino uvrščajo med naj-oljše dobavitelje iz Jugosla-,.'3®. ki bi jim skupno dobav-
ljali
ločeno v srednjeročnem planu blagovne menjave med SZ in Jugoslavijo. Največji problem je trenutno velik plačilni primanjkljaj SZ z nami in negativna bilanca blagovne menjave. Njihovo tržišče bi potrebovalo mnogo več obutve, ker pa je treba za protivrednost izvožene obutve, najti nam ustrezno blago iz njihovih presežkov, smo tu največkrat nemočni.
Kot kaže bo sredi leta letos zaključeno še dodatno 4 milijone parov naročil izvo-
za, na kar čakajo mnoge naše tovarne, da bi dobile svoj del in seveda s tem delo vsaj za nekaj časa. Kljub precej nizkim cenam in kalkulativ-no gledano nepokritim stroškom v celoti, vlada še vedno prepričanje, da je izvoz v SZ zanimiv. Serije so velike, delamo v »mrtvih« sezonah, ko nimamo drugih naročil, po opravljenem izvozu pa sledi hitro plačilo v gotovini, kar ima v naši krizni situaciji še poseben pomen.
Anton KLEMENCiC
Nova oblika sodelovanja z ljudmi je dan odprtih vrat glavnega direktorja
za njihove potrebe pred-
sem salonke, galanterske vf'^dale, modne gležnarje in .gornje s kontes peto. Izbor 2 naročanje obutve se odvi-i(» podlagi orientacije, to J uvoza 14 milijonov parov lODn^® iz Jugoslavije za leto, kolikor je tudi do-
28. maja so pri osnovni šoli v Žireh odkrili spomenik akademskemu slikarju Maksimu Sedeju. Slavnostni govornik je bil pesnik Ciril Zlobec

Kot je res, da bi bilo nesmiselno od tistega, ki se pogreza že do ust v močvirje, pričakovati, da bo razmišljal kaj drugega kot da se iz močvirja izvleče, tako je, praktično gledano, tudi v delovni organizaciji treba najprej poskrbeti za pozitiven rezultat.
Vemo, da gre v tem trenutku bolj za preživetje in bojim se, da se vsi skupaj premalo zavedamo za kako resne stvari gre ... To je videti iz dokaj pasivnega čakanja nekaterih na rezultate oz. ukrepanje višjih. Ali, če nadaljujem s primero, ne iščemo rešilne veje na obali tega našega močvirja«. To je zelo nevarno! Mislim, da bi moral vsak na svojem delovnem mestu razmišljati v dveh smereh: kako delati, da bomo tovarni prihranili v poslovnem letu čimveč stroškov, oz. kaj se da v določenem času z istimi stroški napraviti bolje in več.
Rekli boste, saj sem vendar odvisen od svojega šefa! Toda ali je to res stoodstotno. Se vam zdi, kakšen bi bil naš rezultat, če bi res vsak od nas prihranil na leto le nekaj odstotkov stroškov pri delovnem času, delovnih sredstvih in materialu.
Pa še nekaj bi svetoval, pomagajmo si, ne pa na-gajajmo! To seveda re pomeni, da ustvarjalna kritika ni pomoč!
Nejko PODOBNIK
DOGOYARIAfflO SC -DOCOYORIll ffflO SE
Фт
Ob rob sklepom delavskih svetov
Delavski sveti so na svojih rednih sejah zasedali konec maja in 1. junija in sprejeli več pomembnejših sklepov, med njimi: Glede na stalen porast življenjskih stroškov in dovoljeno maso za izplačilo OD se s 1. majem povišajo urne postavke za 10 %. Delegati vseh delavskih svetov so obravnavali predloge sprememb Pravilnika o ugotavljanju uspešnosti dela. ki so ga predhodno obravnavali in sprejeli člani komisij za delitev sredstev za OD. V obdobju po sprejetju navedenega pravilnika se je pokazala potreba po spremembi nekaterih kriterijev — stimulacij glede na pripombe, da so razlike v OD med oddelki in službami prevelike in nerealne, torej da je odstotek gibljivega (variabilnega) dela OD prevelik. Stimulacije na doseganje plana izgubljajo pomen zaradi vedno večjega števila objektivnih vzrokov, ki pogojujejo njihovo odstopanje. Stimulacije, postavljene na daljši rok, ne izražajo sprotnih prizadevanj delavcev v posameznih službah. Zato predlog vsebuje zmanjšanje variabilnega dela OD — torej vseh stimulacij na polovico.
Razlika se prenese v urne postavke in znaša približno 20 %. Poleg tega bi za izravnavo OD med normiranimi in režijskimi delavci upoštevali korekcijski faktor.
Delegati so se s predlogi načelno strinjali, pripomnili pa so, da stimulacije kljub zmanjšanju ne bi povsem izgubile svojega učinka in da bi o vsaki spremembi in v vseh primerih odločali po samoupravni poti.
Delegati so obravnavali in sprejeli tudi spremembe pravilnika o delovnih opravilih, kjer se opravljajo posli zunanjetrgovinske ga prometa.
Potrjena je bila prednostna lista prosilcev za družbeno najemna stanovanja ter sprejeti
sklepi komisije za delovna razmerja o imenovanju kandidatov na razpisana delovna mesta v DSSS, TOZD Proizvodnja, DS TOZD Prodaja pa je imenoval v.d. direktorja TOZD Prodaja.
Obravnavali so še problematiko pri prodaji kolekcije pomlad—poletje 88 in izdelavo kolekcije jesen—zimo 89 ter analizirali vzroke. Ugotovili so, da je za slabšo prodajo nizke obutve osnovni razlog v zakasnitvi rokov izdelave, previsokih cenah in slabi izdelavi. Menijo, di. ni vzrok slaba kolekcija, temveč da od priprave proizvodnje še ni narejeno dovolj, da bi bil izdelek
iz redne proizvodnje enak vzorcu.
Delegati vseh delavskih svetov so še sprejeli povišanje prispevka za malice, ki bo od 1. junija dalje znašal 200.— din.
Delavski svet delovne organizacije je obravnaval poročilo o gospodarjenju v firmi A & E v ZRN v letu 1987 in sprejel sklep, da se 30 % doseženega dobička prenese v Jugoslavijo, za preostalih 70 % našega deleža pa se firmi odobri kredit. Preko te firme je Alpina v letu 1987 izvozila 33 % manj obutve kot leta 1986, vrednostno pa toliko kot prejšnje leto.
Obravnaval in potrdil je tudi projektni nalogi: MS 850 in kolekcija apreski obutve in odobril izplačilo nagrad članom teama. Zaradi težavnih razmer pri zagotavljanju likvidnostnih sredstev, je bilo dogovorjeno, da se v primeru potrebe, naredi zamik pri izplačilu osebnih dohodkov — do 18. v mesecu. S tem dosežemo, da prispevke odvede-mo šele naslednji mesec in bi laže zagotovili potrebna finančna sredstva za izplačilo OD. V primeru, da do tega pride, se delavce pravočasno obvesti v Informatorju.
Anuška KAVCiC
Inovacije
PR 7 ПЛ AVL A. W7I.IJAVK A. HR/OOAVt A VSEM DELAVCEM, VStiM DtLAVCttl, VShM
predi aqaj Ikaj k or i sLneya vitop kijmi J a z a inuvac i jt- Crfka 11 op ćaka te tucJi ustr e;:ria naijr ada s>tap 1 ep pozdrav 11 up uredništvo data stop
Gesla o inovativni dejavnosti
Ustvarjalnost je nasprotje vsakodnevne rutine — navade.
Delaj tako enostavno, kot je mogoče in tako dobro, kot je potrebno.
Ustvarjalnost temelji na znanju in stimulaciji.
»Eni mislijo — drugi delajo« ne vodi v ustvarjalnost.
Pozitivna zavist inovacije krepi, negativna pa jih mori.
Bolj pomembno je kako delati , kot pa koliko delati.
Nevarna je obratna slepota, še bolj pa poslovna.

4»
1

Množica škatel s polizdelki in »raketa«, kot imenujejo sušilno komoro, onemogoča oblikovanje še enega traku, s čimer bi na Colu lahko dvignili proizvodnjo.
Jože Bogataj direktor TOZD Proizvodnja
Aleš Dolenc je postal v. d. direktorja TOZD Prodaja
Na zadnji seji delavskega sveta TOZD Proizvodnja so za direktorja imenovali Jožeta Bogataja, diplomiranega organizatorja dela.
Jože Bogataj je bil rojen leta 1941. Njegova pot strokovnega in osebnostnega razvoja se je začela z učno dobo za čevljarja. Zatem se je zaposlil v Al-pini, se prizadevno vključil v delo in spoznaval nove in nove delovne operacije.
Odšel je v Kranj na tehniško čevljarsko šolo, kasneje je študiral na viš-
ji čevljarski šoli v Zagrebu in visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Med tem je opravljal pomembne delovne naloge, predvsem na tehničnem in komercialnem področju. Vključeval se je tudi v samoupravno življenje Alpine (bil je predsednik delavskega sveta), in kraja, kjer je bil nekaj časa predsednik sveta KS Žiri.
Novost je tudi v MPM, kjer je bil za v. d. direktorja TOZD Prodaja imenovan Aleš Dolenc, diplomirani ekonomist.
Nejko PODOBNIK
кпко ufTVORjnmo

Sproti vzgojen kader je jamstvo za nadaljnji napredek
težav, posebno se odraža ob menjavah v proizvodnji. Nimamo rezervnih strojev; težave so tudi, ker pride na eno mojstrico preko 80 ljudi. Poleg tega na popoldanski izmeni ni nikogar na defektih, prav tako ni popoldne mojstra v prikrojevalnici.
Mislim, da bi bilo nujno, da bi dokončno organizirali še en trak, kar nam sedaj onemogočajo stroji in naprave, ki pravzaprav v šival-
nico ne sodijo. Dodatni problem predstavljajo tudi osebni dohodki, s katerimi zaostajamo za ostalimi delovnimi organizacijami v Ajdovščini. Moram povedati še to, da se počutimo zapostavljene tudi v pogledu strokovnega usposabljanja, saj ne gremo na sejme, kot je to omogočeno drugim. Sicer pa moram reči, da sem s storilnostjo zadovoljna, prav tako tudi z odnosi.«
'^agda Rupnik vodi proizvodnjo na Colu
»Trenutno izdelujemo no-■"впје čevlje za pancerje«, je ^'povedoval vodja obrata "erjan Speh.
»Dnevno izdelamo od 1100 "o 1200 parov za razne kup-kar pomeni, da smo nad Wanom (letno 20 %). Moram ®ci, da je trenutno proiz-®dnja kar dobro oskrbova-U®: to nam tudi omogoča JJornialno delo. Tudi z mate-.'®li nimamo kakšnih večjih 'ežav.«
Zanimivo se je bilo pogo-^rjati v proizvodnji: Magda
Rupnik, ki vodi proizvodnjo, je pripovedovala:
»V začetku leta smo imeli nekaj težav, sedaj je bolje. Mislim, da je za nas zelo pomembno, da imamo kar dobro usposobljene ljudi, ki so zainteresirani za delo. Mislim pa, da ni pravilno, da nam ne priznajo pri planu usposabljanja pripravnikov, saj je vendar to zelo važno, da delavke znajo več faz, kjer pa v začetku ne morejo doseči večje storilnosti. Seveda pa še vedno prihaja do


/
Stroj za nalepljenje podplatov na notranje čevlje za pancerje. Delo je tako težko, da se morajo delavke menjavati vsake štiri ure — in sprašujejo se, če to sploh sodi v šivalnico. Kontrola je možna le pred nalepljenjem.
Nejko PODOBNIK
Aktualni intervju
Z novim
glavnim direktorjem
n 1. maja je prevzel dolžnosti glavnega direktorja Bojan Starman. Prav gotovo ne moremo v tem času zahtevati celo-vuih rešitev oz. usmeritev, posebno še, ker delamo v zelo nezanesljivih razmerah. Očitno se novi glavni direktor vsaj v Začetku ne namerava spuščati v temeljne usmeritve, ki jih Ocenjuje kot dobre, niti ne v večje organizacijske spremem-
čutiti pa je vendarle drugačen način dela ... ^elo-iivljenje:
B . Kako se torej nameravate lotiti dela?
®ian Starman:
Zavedam se, da direktor sam lahko naredi le malo, zato eni strani skušam kolikor mogoče spodbuditi najbljižje odelavce, na drugi strani v tovarni ustvariti kritično, toda stvarjalno vzdušje.
clo-življenje:
, . Toda razmere so zelo zaostrene tako zunaj kot tudi položaj znotraj?
Bojan Starman:
To je res. Res pa je tudi, da v začetku nisem videl »lučke na koncu predora«, sedaj pa jo vidim. Kljub težavam, izračuni kažejo, da ob koncu leta lahko zaključimo s pozitivno ničlo, kar bi bil velik uspeh. To bomo dosegli, če bomo vsi delali dobro. Brez ustvarjalnega optimizma pa tudi ne gre. Delo-življenje:
Govorili ste o večji odprtosti?
Bojan Starman:
To mislim tako zase, kot za svoje najbljižje sodelavce. Pripravljen sem se izpostaviti »prepihu javnosti«, saj nimam kaj skrivati. Prav zato nameravam uvesti dan odprtih vrat, ko se bo lahko pri meni oglasil s svojimi pripombami in predlogi vsak delavec.
Delo-življenje:
V tovarni je veliko stvari, ki jih bo treba reševati pospešeno, kajne?
Bojan Starman:
To drži. Začetek (»inkubacijska doba«) je seveda potreben. Sedaj skušam na podlagi natančnih analiz usmerjati delo tako, da bomo preživeli. Zatem pa se bo seveda treba lotevati mnogih vprašanj, na katera smo pozabljali. Delo-življenje:
Kaj torej nameravete letos?
Bojan Starman:
Vemo, da je denar vedno dražji, zato bomo morali poskrbeti, da bomo zaloge obračali čim hitreje. Finančno poslovanje tako na dinarskem kot deviznem področju bomo morali do skrajnosti izpopolniti. Če bomo to dosegli, imamo možnost za pozitiven rezultat in s tem tudi za osebne dohodke, ki realno ne bodo nižji kot lani.	Nejko PODOBNIK
KflKO UfTYnRjnmO


vtisi s sejma v Pirmasensu
Na sejmu v Pirmasensu, ki je vsake tri leta, razstavijo svoje tehnične dosežke in novosti svetovno znana podjetja čevljarske industrije, kot so: OSM, SCHON, DESMA, podjetja iz Anglije, Italije, Madžarske, Če-hoslovaške pa tudi iz Tajvana itd. Takoj, ko človek vstopi v razstavne paviljone, opazi, kako si vsak razstavljalec po svoje trudi, da bi izboljšal in izpopolnil svoje stroje, obiskovalcem pa pokazal kako kvalitetno delajo na teh strojih.
Med vsemi izboljšavami prodira v čevljarsko industrijo ro-
botika, elektronika in računalništvo. Tako, da lahko en delavec opravlja s pomočjo robota delo na več strojih.
Delo z novejšimi stroji zahteva tudi sposobne kadre, ki jih bomo morali (udi mi usposabljati.
Za to pa je potreben denar, toda to je naša edina možnost, če bomo hoteli slediti napredku čevljarske industrije in ostati konkurenčni na trgu. Razstavljeni so bili tudi razni naravni in umetni materiali, ki z njimi proizvajalci obutve znajo delati razne kombinacije.
Čevljarska industrija prihodnosti
Obiskali smo tudi tovarno šivalnih strojev PFAF. Tu izdelujejo razne šivalne stroje, ki jih pošiljajo po vsem svetu. Ko človek stopi na dvorišče ali pa v proizvodne prostore, ugotovi, da v tej tovarni vlada izredna disciplina, organizacija, kvaliteta in čistoča v proizvodnih oddelkih.
Enakomeren tempo dela omogoča veliko storilnost, natančnost in preciznost izdelka. Kako skrbi njihova razvojna služba za pocenitev proizvoda, lahko iz pogovora z njimi povem, da so za neki del pri šivalnem stroju še do pred nedavnim iz 21 operacij znižali na 3 operacije.
Skratka, mislim, da se moramo z vsemi silami prizadevati za čimboljše delo s čim manj spodrsljaji in to na vsakem delovnem mestu saj smo zato tudi plačani; vlagati v kadre, da bodo znali delati z novejšimi stroji in prenašati znanje na druge. Nabavljati take stroje, ki bodo pocenili našo proizvodnjo, dosegli pa večjo kvaliteto in to z manj delavci.
Napak, ki se pojavljajo po službah in oddelkih, je prav gotovo več kot preveč. Jemalo je, če se jih samo zavedamo, saj nam tudi sodobni stroji in tehnika ne bo pomagala, če bomo slabo delali.
Janko RUPNIK
Elektronika
mi
------———--^ spreminja
113111^ tudi našo industrijo
Postavljamo nekaj trditev in izzivov. Upamo, da se boste oglasili г našimi mnenji.
Organiziranost:
Neučinkoviti smo zato, ker zahtevnih nalog ne znamo poenostaviti.
Organiziranost:
Kar je za telo živčevje, je za delovno organizacijo informatika.
Glava pa nas lahko boli, ko je živčevje moteno ali informatika neustrezna.
Kadri:
Če se žogamo z zeljnatimi glavami, so notranji listi včasih še vedno uporabni, če pa to delamo s človeškimi glavami, zgnijejo prizadete glave, pa tudi tista, ki to počne.
Denar:
Vsak ukrep bi si v podjetju morali predstavljati kot tehtanje v trgovini, ki ga je treba na koncu plačati.
Denar:
Kaj bi ukrenili, če bi jutri postali delničar naše tovarne?
Uredniški odbor
Lahko rečem, da pri strojih, ki so bili razstavljeni, ni bilo videti večjih sprememb v sami osnovi in namenu; bilo pa je veliko sprememb v sami elektronski opremi. Če pogledamo stroje po posameznih grupah, se razvijajo predvsem naslednje stvari:
Stroji za izdelovalnico zgornjih delov obutve so v mnogih primerih obstoječe konstrukcije, le da so opremljeni z računalniškim krmiljenjem.
Schon je razstavil sekalni mostni stroj, ki je imel v sami glavi vstavljeno več modelov in je bilo sekanje z njim popolno avtomatsko. Delavec je samo menjal material za sekanje in že sorti-
rane odsekane dele dajal v zaboje. Vendar je to prilagojeno samo za sekanje umetnih materialov.
Nekateri najnovejši stroji za tanjšanje so imeli (poleg že obstoječe elektronike) vgrajen še avtomatski nagib točke za širino in vrste tanjšanja.
Pri šivalnih strojih pa je bila novost, da imajo nekateri tipi strojev že tudi elektronsko naravnavanje dolžine šivov. Razvijajo pa tudi nov pogonski motor, ki naj bi deloval samo pri aktivnem delu stroja.
Stroji za montažne oddelke imajo vgrajene že tudi precej robotizacije. Schon je predstavil avtomatsko linijo cvikanja. Stroje je posluževal en delavec, to je prva operacija cvikanja konic, ostale operacije do kosmatenja pa so s pomočjo robotov opravili stroji sami.
Novost na sejmu je bil tudi stroj DESME za direktno brizganje podplata za zgornji del, z možnostjo petbarvnega brizganja podplatov.
Poleg že znanih firm izdelovalcev čevljarskih strojev, so se pojavili tudi nekateri drugi, na primer Kitajci, Turki itd., vendar se vidi, da so šele na začetku razvoja v tej industriji. Veliko strojev, ki smo jih videli na sejmu, imamo že tudi v Alpini. Razni avtomati z velikimi zmogljivostmi, pa so za nas nedosegljivi zaradi visokih cen, zahtevajo pa tudi velikoserijsko proizvodnjo, če hočemo, da se amortizirajo.
Vidi se, da je v razvitih državah živo delo zelo drago in da v zameno za to iščejo produktivnost v elektroniki in robotizaciji
Vinko BOGATAJ
Edina pot v prihodnost
Težko je na tako majhnem prostoru opisati vse vtise, ki jih človek dobi na sejmu v Pirmasensu. Sejmišče ima šest razstavnih hal in je po površini dvakrat večje od Alpine.
Ogledali smo si stroje, usnje in ostale materiale za izdelavo obutve. Razstavljali so celo Če hoslovaki, kar lahko pomeni, da
Odmevi — odmevi — odmevi
Organiziranost:
S kadri ravnamo tako, kot če bi v pevskem zboru prvi tenor začel peti drugi bas, prvi bas pa bi prevzel vlogo drugega tenorja. Rezultat je podoben tako v zboru, kot v delovni organizaciji.
Sodelavec
Tisti, ki delo organizirajo, ga bi morali organizirati bolje; tisti, k: prodajajo, bi morali bolje prodajati; tisti, ki delajo, bi morali bolje delati; in tisti, ki ne delajo — bi morali začeti delati.
iz naše šivalnice
КОКО umHRIAfflO ^
Л
tudi Vzhod pri obutvi ni več veli-za nami. Sejem je pokazal, se tudi v obutveni industriji Vedno bolj približujemo času robotizacije, računalništva in elektronskega vodenja strojev, ki Tiu bo lahko sledil le strokovno Usposobljen kader.
Največji napredek z uporabo f®čunalnika je opaziti pri stro-Jih za gradiranje, izbiro kolekci-If. izdelavo orodij in organizaci-1' proizvodnje, pri čemer se pojavljajo CAD, CAM in CIM siste-različnih proizvajalcev. Vo-oilno vlogo pa imajo Microdyna-"lics, Lectra, USM in drugi.
V bistvu pa gre za tri različne sisteme, ki lahko vsak zase predstavljajo zaključeno celoto. Najboljša je seveda, če jih pove-zemo med seboj v celotni si-®lem, kar je povezano z velikimi finančnimi stroški.
Veliko izboljšav je tudi pri ^trojih za izdelavo obutve. Pojavljajo se elektronske regu-'®cije in možnost nastavitve programov. Na polmostnih sekalnih strojih so zmanjšali težo po pol-P^ostu, polaganje nožev se regu-1'ra s pomočjo računalnika. Po javlja se krojenje z laserjem in krojenje z vodnim curkom, ki pa ni dovolj izpopolnjeno, da bi Zagotavljalo kakovostno kroje-''Je. Pri šivalnih strojih še vedno Prednjači nemška tovarna Faff s sprotnim izpopolnjeva-''jem strojev in prilagajanju trgu. Tovarna BROTHER izpopolnjuje sisteme za šivalnico, kjer Vsak šivalni stroj imel svoj terminal, podajanje na tekoči trak pa bi vodil programsko vodeni robot. Pojavljajo se celotni Sistemi za izdelavo profiliranih podplatov. Vse bolj presenečajo tudi Tajvanci, ki so uvedli brizganje podplatov brez notranj-■'ov; podplati pa so tudi v desetih fazličnih barvah. Pri večini strojev se pojavljajo roboti, ki služi-JO predvsem za transport od stroja do stroja. Veliko zanimivega je bilo možno videti in se "aučiti na pirmasenskem sej-"lu; na žalost pa večina strojev Uaradi cene) trenutno za nas ni dosegljiva.
odločiti se bomo morali, ali bo-na račun poceni delovne sile ^ naprej in vedno bolj capljali ^ Svetom, ali pa bomo upoštevali izrek, ki sem ga prebral na "eki stojnici in bi ga prevedel: "^botizaclja in računalništvo — ®dina pot v prihodnost.
Zvone KOPAČ
Veliko pozornost posvetiti organizaciji
^udi z obstoječo informacijsko ko'v'č°' "^alo napraviti veli-
:	opreme za čevljarsko
g. "®trijo je bil v znamenju
Gktronike, računalništva in pa
v prisotnosti robotike. Predstavljeni so bili tudi materiali, ki jih predeluje čevljarska industrija.
Več proizvajalcev je razstavljalo CAD/CAM sistem za di-zajniranje, modeliranje in gradi-ranje, pa tudi vodenje posameznih strojev. Princip dela je isti, ločijo se samo v finesah, v kar se je treba poglobiti pri izbiri proizvajalca. Istočasno so bili prikazani tudi različni postopki za izrez šablon ali materiala: z vibracijskim nožem, laserskim žarkom ali vodnim curkom.
Nadgradnja tega sistema so tudi avtomatski stroji za sekanje materialov. Pri umetnih materialih, kjer je enotna struktura, stroj sam pobira plošče ali je material v rolah, ga seka po programu in pobira odsekane dele, ter tudi sam izbira sekalne nože, ki jih ima pripravljene na posebni polici. Pri naravnih materialih pa je potrebno opozoriti na napake v materialu. Pri teh strojih prednjači firma SCHON.
Pri strojih za šivalnico je mogoče programirati različne nastavitve, tako pri strojih za tanjšanje, kakor tudi pri šivalnih strojih. PFAFFU pri šivalnih strojih delajo konkurenco tudi japonski proizvajalci, ki so še bolj izpopolnili programsko opremo pri šivalnih avtomatih.
Glavna značilnost strojev za montaže je združevanje posameznih faz v grupe strojev in pa vključevanje robotov, kateri premeščajo čevlje s kopiti iz stroja na stroj in obrnejo v ustrezen položaj za naslednjo fazo.
Pri transportnih napravah je zanimiv sistem za posluževanje dela na traku v šivalnicah firme PSB. Sam sistem vodi proizvodnjo, tako da skrbi za roke, spremlja proizvodnjo, zbira informacije, do kje je partija narejena, in pošilja zabojčke na delovna mesta. Ista firma je v sodelovanju s SCHONOM prikazala montažno linijo z vključevanjem robotov.
Kar zadeva organizacijske prijeme je firma BROTHER razvila softwar in hardvvar opremo za spremljanje in obračun proizvodnje. S tem odpadejo klasični listki za striženje oz. pisanje opravljenega dela. Vsako delovno mesto ima svojo priročno enoto računalnika, ki je povezan s terminalom. Delavec tako vpisuje podatke o opravljenem delu. Zbirna enota s terminalom pa te podatke obdeluje in že pet minut po končanem delu ima vse podatke o opravljenem delu in pa zaslužek delavca.
Uveljavljenim proizvajalcem se priključujejo tudi proizvajalci opreme z Dalj njega vzhoda, ki so prikazali tudi zanimivo in poceni tehnologijo direktno brizganih podplatov brez notranjkov. Sam sejem je predstavil veliko novega in nakazal smeri razvo-
ja, vključevanje robotike in računalništva oziroma računalniško krmiljenje proizvodnega procesa, to je pot do CIM. Če pa bomo vsaj poskušali slediti razvoju, bo potrebno vlagati velika sredstva v opremo in veliko pozornost posvetiti organizaciji dela. Tu nam še veliko manjka, saj nam ne funkcionira sistem pla-
Nekaj čevljev,
5133 BLED
Klasični tekaški čevelj izdelan iz PURKO boksa v temno sivi barvi — granit, z mehkim ovratnikom, flex cono in 75 mm podplati.
Ari. 9748
Modna ženska sandala izdelana iz uvoženih jermenov (naravno usnje). Notranjik sandale je iz naravnega usnja. Izdelovali smo jo v naravni barvi usnja in v črni brvi.
9780
8030280 818
Art. 4576
Moški polčevelj izdelan iz mehke goveje nape z nabrizga-nim poliuretanskim podplatom. To daje čevlju mehkobo in praktičnost.
niranja in pa tudi spremljanja proizvodnega procesa. Saj definicija planiranja — pomeni voditi dogodke v željeno smer, nam pa to največkrat diktirajo dogodki.
Tu pa bi se dalo tudi z obstoječo informacijsko opremo napraviti veliko več.
Bernard JESENKO
Art. 3344 MS 750
Sodoben smučarski čevelj konstruiran z vrsto regulacij. Notranji čevelj je narejen iz kvalitetnih materialov. Čevelj je namenjen boljšim smučarjem in rekreativcem.
14-9748
BI ВД
Art. 8030280 (9780)
Elegantna ženska sandala iz telečjega boksa v črni barvi. Ta artikel je bil izdelan za izvoz v Sovjetsko zvezo.
Art. 9728
Praktični ženski natikač s PU podplatom, ki ima imitacijo plute. Notranjik je iz narave plute.
Vladimir Pivk
ki smo jih delali maja
. RAZGOVOR ZA UREDAIKOVO fflIZO
na temo ISCEMO NOTRANJE REZERVE.
V razgovoru so sodelovali: Tone ENIKO, Marta MLINAR, Janez VEHAR, Tone TAVCAR, Marjetka KAVCiC, Janez SMEH in Robert BOGATAJ.
1
Delo-življenje:
Kako razmišljate o notranjih rezervah v tovarni, gledano z vašega zornega kota oz. delovnega mesta?
Tone ENIKO:
Računovodstvo in knjigovodstvo v finančnem smislu spremlja celoten poslovni proces. Tako imamo tu vpogled v celotno dogajanje.
Zelo poenostavljeno bi lahko rekli, da je treba za doseganje dobrih poslovnih rezultatov dohodek povečati ali pa zmanjšati stroške. Mislim, da se moramo stvari lotiti predvsem z računovodskega vidika: računovodsko načrtovanje, knjigovodstvo, računovodske analize in nadzor ter kontrola. To delamo tudi že zdaj, vendar še premalo. Iz teh podatkov se da ugotoviti, kako zadeve kažejo in kje bo treba ukrepati.
Knjigovodstvo nam daje niz podatkov, ki za poslovno odločanje ne pomenijo veliko. Iz tega moramo oblikovati informacije, ki so sestavni del drugih funkcij.
Računovodstvo je zelo pomemben del poslovno informacijskega sistema. Na podlagi informacij, ki jih nudi, šele lahko sprejmemo neko poslovno odločitev.
Podatki so vsem dostopni in včasih premalo pretehtamo, kaj le-ti pomenijo za našo rabo.
Veliko sem se ukvarjal z investicijami; mislim, da je najmanjši del stroška pri tem izdelava programa. Pravilno je, da se zaustavi, če se pokaže, da investicija ne bi bila upravičena. V DO pa imamo precej takih investicij, ki nimajo niti programa, niti analize izvajanja investicije (pa čeprav gre za majhno investicijo).
Vedeti moramo namreč, da pri nas problem ničnega rezultata ne predstavljajo samo zaloge, temveč tudi neučinkovita izraba investicij, saj smo kar precej investirali v obrate, opremo .ki pa ne daje niti za enostavno reprodukcijo, kaj šele razširjeno.
Pravimo, da nas država ovira v različnih stvareh in na vseh področjih, nikjer pa nas država ne ovira, da bi izkoristili zmogljivosti, ki jih imamo na razpolago. Mi tega ne pregledamo in ne ugotovimo za kaj gre, saj vemo da je precej stvari, ki niso v redu.
Poudaril bi, da je treba stvari gledati v smislu poslovnega izida in ne družbene kategorije dohodka. Mi smo lahko vodilni po kriteriju-dohodek na zaposlenega, kar nič ne pomeni, če nimamo nobenega ostanka dohodka, ki bi ga lahko razdelili za OD in akumulacijo.
Marta MLINAR:
Tudi v kadrovski službi ugotavljamo, da so kadri neučinkovito izrabljeni, tako kot je bilo omenjeno za investicije. To je vsekakor velik problem, ki gre v našo škodo. Res je, da nimamo ne vem kako visoke kvalifikacijske strukture kadrov, vendar trdim, da imamo ljudi, ki so pripravljeni dobro delati, če so na delovnih mestih, za katera so sposobni.
Da ni pravih rezultatov, je gotovo več vzrokov in eden izmed njih je v tem, ker se premalo zahteva od ljudi. Menim, da je težko doseči, da bi spremenili miselnost, saj se dela že dvajset ali več let enako.
Probleme na tem področju vsf preveč rešujemo po administrativni poti in pri tem zanemarjamo stroko in strokovne utemeljitve. Torej, notranje rezerve lahko iščemo tudi v ljudeh, v njihovih sposobnostih in načinu dela. Sprememb je v zadnjem času ogromno, situacija se iz dneva v dan spreminja in naša naloga je več ali manj le v tem, da delamo tako, kot je bilo dogovorjeno v ožjem krogu najvišjih in takšno delo je ponavadi tudi neučinkovito. Torej , pri tem se spuščamo v administrativno reševanje zadev, strokovno delo pa nam nekako uhaja iz rok.
Ob vseh investicijah, ki jih imamo ali jih še predvidevamo.
bo gotovo zelo pomembno, kakšen kader bomo imeli in kako bo usposobljen.
In kje še vidimo rezerve?
Menim, da pri nas delamo vse preveč posamično. Zelo počasi prihaja v prakso timskd delo. Ce se najdejo ljudje iz različnih strok in z različnim znanjem, se lahko problemi rešujejo veliko bolj učinkovito. Na žalost se velikokrat zgodi, da v kadrovski službi za stvari, ki so naša naloga, sploh ne vemo. Iz tega potem izvira slaba volja in nezadovoljstvo ter kritika.
Janez VEHAR:
V	našem oddelku smo se zdaj organizirali tako, da nimamo kakšnih posebnih problemov in tudi ne vidim kakšnih rezerv. Sploh pa mislim, da sta dva mo-delirja in en »vajenec« za tako veliko delovno organizacijo in obsežno kolekcijo, dokaj malo.
V	dobro štejem tudi to, da smo se uspeli organizirati tako, da pred izdelavo kolekcije gremo v tujino, da dobimo informacije, brez katerih ne bi mogli uspešno delati.
Položaj se je izboljšal tudi s tem, ko lahko modele izdelamo z vsemi tistimi elementi, ki smo jih videli npr. v Italiji in so modni. Včasih smo morali modele skoraj popolnoma »obrati«, tako da niso bili prav nič podobni ti-sim, ki smo jih videli zunaj. Drug problem nastane zaradi materiala, ki ga največkrat ne uspemo dobiti v ustrezni kvaliteti. Problem je predvsem zgornje usnje, ki ga za vzorce še nekako dobimo, za proizvodnjo pa ne več.
Dobrodošle so tudi informacije naše maloprodajne mreže, ki v zadnjem času bolj vpliva na oblikovanje kolekcije, kot je v prejšnjih letih in to ocenjujem kot pozitivno, saj le-ti vedo, kakšni morajo biti modeli, da jih bodo lahko prodali.
Že nekaj let ugotavljamo, da je pri nas najbolj kritično v gra-dirnici. Imamo le dve stari gra-dirki, na katerih ne moremo delati ill ta problem bo treba v kratkem rešiti.
Prav neverjetno je, da ob vsej opremi, ki jo nabavljamo, v tovarni nimamo najbolj življenjsko pomembnih naprav!
Marta MLINAR:
Pri nas ugotavljamo tudi to, da 6-mesečna pripravniška praksa našim pripravnikom zelo malo da. V tem času se ponavadi uspejo le spoznati s sodelavci, manj z delom. Od tu naprej bi morali začeti z resnim usposabljanjem, v tem smislu, da bi v tisti službi, kamor bi pripravnika usmerili, dobili človeka z ustrezno prakso, ki bi mu bil še nadaljnji dve leti mentor — in sicer tako, da bi le-ta lahko v vsakem trenutku vprašal za nasvet.
Za takšno dodatno usposabljanje pa bi nujno moral biti pripravljen tudi program, ki bi ga spremljali delavec iz kadrovske službe, mentor in pripravnik.
Zdaj namreč prepogosto ugotavljamo tudi to, da mladi delavci ne dobijo ustreznega dela takoj in zato postanejo malodušni in nezadovljni, kar vsekakor ni dobro za razvoj in napredovanje posameznika, za DO pa tudi ne.
Anton TAVCAR:
V čevlje smo pričeli vgrajevati dražje materiale in lahko rečem, da na svojem delovnem mestu nimam prav nobenega vpliva na to, kakšen material bo uporabljen. Pancerje tako pogosto prodajamo le za lastno ceno ali celo v izgubo. Modele naj bi delali po vrednostnih skupinah in modelir bi moral predvideti za posamezen model tak material, da bi čevelj prinašal vsaj minimalen dohodek. Seveda so pritiski kupcev veliki in moramo uporabljati boljši material, da je izdelek sprejemljiv.
2e pred leti, ko se je modeliralo še na klasičen način, je modelir moral poznati cene materialov in sestavnih delov, da je lahko izdelal model za določen cenovni razred. Ce je bilo vgrajenih preveč takih materialov, ki niso prenesli lastne cene, model enostavno ni bil izbran.
Kupcev tudi ne zanima, koliko smo mi dali za določene materiale, temveč gledajo na lastnosti čevlja, ki se zahtevajo za določen razred in seveda tudi na izgled. V srednjem cenovnem razredu imamo nekaj že zelo starih modelov, ki jih bomo morali popestriti in izboljšati (prenoviti), saj že čutimo, da niso več zanimivi za naše kupce; s tem je tudi manj naročil.
Tako že delamo izboljšave na cenejšem modelu, za katerega zahtevajo, da bi ga že decembra predstavili, kar pa je za nas in orodjarno nemogoče. Tudi če bi razvoj pripravil modele, ga orodjarna ne bi bila zmožna narediti. Ti modeli bodo junija predstav--Ijeni kupcem in če bodo sprejeti, se bo poizkusna forma izdelala do konca septembra. Če takoj nato začenmo delati kolekcijo, nimamo do decembra drugega kot nekaj odlitkov.
Sodobni pripomočki nam bi pri delu vsekakor koristili, vendar bi morali usposobiti tudi ustrezne ljudi, ki bi s tem delali-Imamo pa že izkušnje, npr. ko smo uvajali elektro erozijo, so nam zagotavljali natančnost na tisočinko, dobili smo centimeter-ske razlike.
Pri nas je kritično tudi to, ker izdelava form traja predolgo. Tudi stalne spremembe motijo delo. Problem je tudi s kadri; ljudje odhajajo v pokoj, mi pa nimamo delavca, ki bi prevzel delo
Iščemo notranje rezerve

razgovor zrn urcdhikoyo mizo
za odhajajočimi. Tako je zdaj v aralditni orodjarni in to za nas vsekakor ni dobro.
Najprej bi morali vedeti, kaj bi sploh radi in kaj in kako bomo delali. Nujno pa bi morali poznati kalkulacijo (stroške) za model še v času, ko se dela prototip, in v kateri cenovni razred bo spadal, ter koliko bomo zanj iztržili.
Raziskava tržišča je zelo pomembna stvar, kakor tudi usmeritve našili kupcev. Delo-življenje:
Kaj pa oprema?
Lahko povem samo primer, kako se pri nas dela: junija lani smo si v Železnikih sposodili stroj, ki smo ga nujno rabili pri našem delu. Se do danes tega stroja nismo uspeli nabaviti, da bi ga firmi vrnili. Pa sploh ne gre za velik denar. Prav tako smo si morali sposojati stroje iz Beneca, določene faze za zahtevne čevlje delamo en mesec vnaprej, da strojni park takrat kolikor toliko v redu teče ...
Glede prostorske zaokrožitve Pa lahko rečem, da mi ne bomo nikdar rešili tega tako, kot bi bilo treba, ker smo preveliki. Če je rešeno, da imamo povezavo z razvojem, je problem zaradi montaže in orodjarne. Tako imajo zdaj večje težave nekateri delavci v razvoju, prej so jih imeli pa drugi.
Za zaključek bi povedal tole: če bi vsi spoštovali osnovna pravila za delo, ne bi bilo potrebno iskati rezerv.
Robert BOGATAJ:
Moje delo je operative uvoza strojev in rezervnih delov in nabava opreme na domačem tržišču. Za potrebe čevljarske industrije opremo v glavnem Uvažamo.
Ko že govorimo o rezervah, bi Opozoril na to, da po svetu vidimo precej strojev in delovnih pripomočkov, ki bi bili koristni tudi za nas in niso preveč komplicirani za izdelavo. Na tem področju bi kazalo še bolj vključiti naše inovatorje, s pomočjo katerih bi takšne stroje lahko izdelali tudi sami in s tem prihranili Prenekatero dragoceno devizo.
Vemo, da brez kreditov opreme praktično ni mogoče nabavljati in tudi postopki so enostavnejši, kakor pa uvoz za gotovinsko plačilo, saj vemo, kakšne težave so pri plačevanju naših bank v tujino.
Tudi pri rezervnih delih so še rezerve in ponavadi so tudi rezervni deli zagotovljeni pri dobavitelju, ki nam stroj proda. V Zadnjem času se, predvsem za šivalne stroje, že pojavljajo tudi nekateri obrtniki, ki izdelujejo manj zahtevne rezervne dele in z njimi bi se veljalo povezati.
Glede uvoza bi omenil še to, da bi se morali čimbolj posluževati direktnih kanalov nabave in Se izogibati posrednikov in raz-
nih zastopnikov, kar nabavo še bolj podraži (vsak zahteva svoj delež). Tu gre tudi za ažurnost in učinkovitost in stalen stik z uporabniki, ki pa ga posrednik ponavadi nima.
Pri nabavi novosti, kot je trenutno CAD/CAM sistem bi opozoril še na to, da je bistveno, kako bomo usposobili ljudi, ki bodo na tem delali. Menim, da bi poleg modelirjev, ki so se usposabljali, morali ustrezno usposobiti tudi človeka z računalniškega področja. Omenil bi še to, da je pri rezervnih delih težko določiti optimalne zaloge, ker ne moremo predvidevati, kdaj bo prišlo do okvare. Če gre za rezervne dele, ki so iz uvoza, moramo vedeti še to, da so uvozni stroški ravno tolikšni, če uvažamo 1 kos kot če bi uvozili 10 kosov.
Tone ENIKO:
Dve leti je trajalo, da smo ljudem (ne skladiščnikom) dopove-dali, da rezervni deli in material ni eno in isto. To smo vgradili tudi v kriterije za nagrajevanje — namreč, za obrat rezervnih delov velja enako, kot za obrat materiala, kar je popolnoma nesprejemljivo. Vedeti moramo namreč, da za rezervne dele moramo gledati tako, da kasneje, če jih bomo uporabili, bolje bo.
Robert BOGATAJ:
Dobro bi bilo tudi to, da bi imeli pri nas konsignacijo za rezervne dele, kjer bi jih lahko dobili vsi; tako pa vsaka tovarna po svoje skrbi za preskrbo, čeprav uporabljamo popolnoma enako opremo. Veliko si tudi med seboj pomagamo oz. sposojamo, če stvari ni možno pravočasno nabaviti.
Janez SMEH:
Vse to, kar je bilo povedano, se v proizvodnji pokaže najbolj, kajti če ni najmanjšega sestavnega dela, proizvodnje ni mogoče zaključiti. Tako se pokažejo vse napake, od modelirja, preko prikrojevalnice (nabave), do nas. Res so vzorci ponavadi zelo lepi in se dajo dobro delati, ko pa steče redna proizvodnja, se dostikrat dogajajo nemogoče stvari.
In kje so še rezerve?
Veliko je bilo in je še vedno govora o planski disciplini, ki bi se je morali res držati in marsikdaj bi bilo v proizvodnji lažje. Ce proizvodnja dobro teče, so tudi ljudje pripravljeni dobro delati in veliko naredijo. Doslej smo še vedno uspeli uloviti roke, ki so bili pogosto zelo kratki.
Marjetka KAVCiC:
Menim, da sisteme ki jih uvajamo, premalo preizkusimo. Skoda je prehitevati, če stvari niso jasno postavljene in dovolj proučene. To velja tako za organizacijske sheme, kakor tudi za delitev osebnih dohodkov.
Glede stimulacij, ki smo jih uvedli in kar naprej prirejali, je
bilo izgubljeno precej dragocenega časa, kar je jasen znak, da sistem ni v redu.
Ljudje se zavedajo, da smo v kritičnem položaju in da delamo v težkih pogojih, vendar, če že imamo neko maso denarja, ki je namenjena za osebne dohodke, bi jo morali tudi pravično razdeliti. Vse preveč iščemo rezerve pri manjhnih stvareh in varčujemo tam, kjer to za delovno organizacijo ne pomeni veliko.
Delo-življenje:
In kaj je tisto, kar vpliva na učinkovitost komerciale?
Marjetka KAVCiC:
Tu bi omenila predvsem povezavo s finančno službo, ki je preslaba, ali je sploh ni.
Finančne zadeve morajo namreč biti urejene že pred sklepanjem določenih poslov in dogovori z našimi kupci. To bi lahko še precej izboljšali in to lahko precej vpliva na izboljšanje poslovanja. Prav tako je tudi povezava komericale s proiz-
vodnjo prešibka. Tu bi nekdo moral skrbeti za povezavo.
Prizadevamo si sicer, da bi sodelovanje s komercialo in planom izboljšali, vendar pravih rezultatov še ni.
Pri našem delu je gotovo koristen pripomoček tudi računalnik, ki se ga pri našem delu precej poslužujemo, vendar tudi na tem področju bomo morali še precej narediti, da bo zajet in izpeljan celoten sistem, od katerega bomo imeli koristi.
Menim, da so rezerve še marsikje. Na primer, ukinjamo delovna mesta, hkrati pa ustanavljamo še več novih. Tudi pri tem bi morali biti zelo dosledni in preračunljivi.
V komerciali ocenjujem, da je slabo tudi to, da imamo razdeljeno na lahko in športno, ni pa nekoga, ki bi to koordiniral in usklajeval.
Drugače pa na področju mojega dela, ki ga opravljam — to je kooperacija, dobro sodelujemo in imamo stvari urejene.
Zaključek:
Še na kratko ponovimo nekaj trditev:
Vedeti moramo, kaj pravzaprav hočemo. To pomeni, da se moramo na podlagi tržnih raziskav odločiti za ustrezne poslovne in organizacijske ukrepe. Le ti pa bi morali biti bolj premišljeni in utemeljeni. To velja tudi za investicije, kjer dostikrat nimamo najbolj nujnih pripomočkov, na drugi strani pa stroje, ki jih nismo še nikoli rabili.
Planska disciplina je širši pojem, ki pomeni spoštovanje dogovorov na vseh ravneh in v vseh službah. To pa pri nas šepa. Na to vpliva tudi pomanjkanje usposobljenih kadrov, pa še ti niso vedno pravilno vključeni.
Iz teh splošnih ugotovitev lahko prav veliko služb najde spodbudo za načrtno delo ...
Iščemo notranje rezerve
y №>msm
Projektne naloge so sisem dela in ne sistem nagrajevanja.
(iz razKovciiu naših Mrokovnjulsov)
Ni važno kaj govoriš, temveč kaj narediš.
Bolj pomembno je kako delati kot pa koliko delati.
(iz nu&ih obrutov)
Naposled je delo še najboljše sredstvo, da si polepšamo življenje.
(Floubcrt)
Inovacije pojmujemo na žalost le kot tehnične izboljšave, ne pa prenavljanje celotne družbe.
Razlike v razvitosti držav nastopajo predvsem zaradi inovacijske naravnanosti bolj razvitih.
(dr. Mutjuž MuIgj)
če smo se znali dobro organizirati v popoldanskem času, se znamo sigurno tudi dopoldne.
(iz razgovoru strokovnjakov)
vmžno IE
ка<1гоу/ке%\ novice ^
v mesecu maju smo sprejeli v delovno razmerje 5 delavcev, ki so se vrnili s služenja vojaškega roka, in 3 prodajalce, z delom pa je prenehalo 18 delavcev — nekateri so sklenili delovno razmerje v drugi delovni organizaciji, največ pa je bilo upokojitev.
V TOZD Proizvodnja so nastopili delovno razmerje po prihodu iz JLA: Marjan Podobnik, Marko Novak, Matevž Reven, Anton Oblak in Daniel Oblak. V TOZD
OB UPOKOJITVI:
Iz naše delovne sredine odhajajo v zasluženi pokoj naslednji sodelavci iz TOZD Proizvodnja: Bernarda Cadež, Doroteja Erjavec, Alojz Semič in iz delovne skupnosti skupnih služb Matija Zaje. Vsem želimo še mnogo let trdnega zdravja. razumevanja in zadovoljstva v domačem krogu. Upamo, da se bodo radi spominjali dela v Alpini.
фо^осШ So
Sodelavcem: Simoni Pisk iz oddelka v Žireh, Mileni Potočnik iz obrata Gorenja vas, Martini Kogovšek iz obrata liovte — TOZD Proizvodnja in Ireni Justin iz TOZD Prodaja prodajalna Skofja Loka — iskreno čestitamo in jim želimo na novi življenjski poti mnogo medsebojnega razumevanja, predvsem pa zdravja, osebne sreče in zadovoljstva!
DA vemo
Prodaja so nastopili delo: Zdenka Podmiljšak v prodajalni Ljubljana 4. Andreja Kržan v prodajalni Ljubljana 5 in Vlasta Rilko v prodajalni Osijek. Z delom so v maju prenehali v TOZD Proizvodnja: Nada Lupšina iz obrata Col, Rozalija Kogovšek iz obrata Rovte in Francka Petrov-čič in Kristina Stanonik iz obrata Gorenja vas.
Iz oddelkov v Žireh so prenehali z delom: Marko Šubic, Bernarda Čadež, Doroteja Erjavec, Alojz Semič, Aleksander Pivk, Albin Mlakar, Janez Trček, Anton Košir, Gordana Mehić in Cveto Gruden. Iz delovne skupnosti skupnih služb sta prenehala: Matija Zaje in Ivan Vidmar, iz TOZD Prodaja Peter Kolesa-rić iz prodajalne Bjelovar 2 in Darinka Furlan iz prodajalne Celje.
UPOKOJENCU FRANCU OBLAKU V SLOVO
Ni več kot dobro leto dni, odkar je odšel v pokoj Franc Oblak, sedaj v mesecu maju pa smo se od njega za vedno poslovili. Franc Oblak je bil rojen leta 1931, v Alpini je pričel delati v sredini leta 1955, vseskozi je delal v montažnih oddelkih, dokler se v mesecu februarju leta 1987 ni predčasno upokojil.
Nekdanjega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
UMRLA JE ANTONIJA BOGATAJ
Delavce obrata Gorenja vas je v maju presunila novica, da je umrla naša upokojenka Antonija Bogataj.
Rojena je bila leta 1923, delala je v obratu Gorenja vas kot priučena delavka, upokojila se je v marcu leta 1983.
Delavci obrata Gorenja vas bomo Antonijo Bogataj ohranili v lepem in trajnem spominu.

Igra za srečno otroštvo
Pomen telesne vzgoje predšolskega otroka se iz dneva v dan veča, zato smo v zadnjem letu telesni vzgoji v vrtcih posvetili posebno pozornost. Rekli bi lahko, da je bilo minulo leto v znamenju aktivnosti, ki so povezane z gibanjem na prostem, s športno značko 1. stopnje in s številnimi drugimi zaposlitvami.
Poseben pomen dajemo gibanju na prostem v spomladanskih, poletnih in jesenskih mesecih, kar je za otroka v predšolskem obdobju silno pomembno, saj pospešuje njegov telesni in intelektualni razvoj; oblikujemo in usposabljamo ga za zahtevnejše telesne in duševne napore v kasnejšem življenju.
S čim popestriti zimske mesece, to je bila naša velika skrb. Porodila se nam je misel, da živimo pravzaprav v prekrasnem okolju, ki nam daje možnosti za hojo in tek na smučeh.
Joži Kacin, Jana Kavčič in Marko Kavčič so letos ob 25. maju prejeli bronasti znak z diplomo za delo v mladinski organizaciji. Priznanje je podelil predsednik 00 ZSMS Milan Bogataj.
Le kdo se takšne zime ne bi veselil, da bi tekal na Elanovih smučeh, v čevljih ALPINA.	Nataša DEMŠAR, W0 Z'""'
OD TU
Pišejo nam iz prodajalne Zrenjanin


Tfim
Lep mednarodni uspeh Lojzeta Oblaka
Sredi maja je bila v malem francoskem turističnem mestecu Dieu, (to je 150 km od Grenobla) prireditev za pokal Evrope v gorskem teku. V vseh kategorijah je skupno nastopilo okoli 450 nastopajočih iz desetih držav. Iz luKoslavije so nastopili trije, med njimi tudi naš Ix)jze Oblak, ki je v kategoriji veteranov od 40 — 50 let (v kateri je nastopilo 45 tekmovalcev), zasedel odlično šesto mesto, med vsemi pa je bil 33. Ta rezultat je še toliko več vreden, če se zavedamo, da so tekmovali res le najboljši iz posameznih držav in da je bil zmagovalec te skupine veteranov med vsemi
kur 9. Pomeni, da je šlo za izredno močno skupino. In kaj pravi o tem Ixijze sam?
»Moram reči, da sem veset tega uspeha. Toda ni vse samo športni rezultat. Bili smo deležni izredne pozornosti, krili so nam tudi vse stroške . .. Proga je dolga 20 km, z preko 1000 metrov višinske razlike; to je približno tako, kot da bi tekli iz Ži-rov na Blegoš. Torej je kar naporno. Najboljši je dosegel čas 1 ure 24 minut, jaz pa sem progo zmogel v 1 uri in 3G minut«.
Nejko PODOBNIK
»Alpina«, prodavnica obuće u Zrenjaninu otvorena je 1969. godi-ЈЛ U početku je zaposlavala dva radnika, poslovodu i prodavača. Vba pe povečavao promet i obim svih poslova, bila je potreba za po-
Bnje još jedne radne snage.
Q, Prodavnica u centru Zrenjanina, kada je bila otvorena jedna je jji'^^jlepših u gradu. Danas je na suprot otvaranju jedna od najloši-(j У gradu. Adaptacija je trebala da se izvrši pre četiri godine, od ta-odlagano sve do danas. Promet je u početku bio sve veći i veči, dg pre tri godine počeo je da opada. Faktori koji su u tičali na opa-prometa, su razni: jednolična nabavka robe; nabavka u malim jg^'^'iama artikala koji se dobro prodaje; standard; inflacija
Stari poslovoda Milovan Antonović otišao je u penziju 16. aprila godine a radnju je preuzeo prodavač Radislav Radovanov. Pro-I za ovu godinu iznosi 29,5 milijardi starih dinara, po jednom za-bru oko 10 milijardi. Da nije bila predvidena adaptacija za fe-Hei mesec, celokupni plan prodavnice bi bio ostvaren, ali ovako je
hoče ti se ispuniti ili ne.
{>^?®rski vas pozdravljaju:
J). °'slav Radovanov i 'foška Pecikoza
Po dvanajstih letih odlaganja bomo le zgradili prvo plastično skakalnico v Poljanski dolini. Pri Bartelu v Novi vasi bodo riajmlajši — skakalci do 10 let — lahko pričeli z vadbo že julija, v Poljanah pa septembra. Podpisani pogodbi z Pavlom Kokljem in Zdravkom Ko-kljem iz Poljan nam dovoljujeta izgradnjo 15 in 22-metrske skakalnice. Dela v redu tečejo, tako na Volči pri Poljanah kot v Zireh pri Bartelu. saj si je SSK Alpina ta cilj postavil z namenom, da bi omogočili najmlajšim skakalcem treninge doma. Upamo, da bo s skup-
nim delom to tudi uspelo.
Janez POUANSEK
01Х1(§№У€РМ Križplaa ObuialKcL


LETOS REKORD
Na Kronomelru Alpine je letos nastopilo blizu dvesto tekmovalcev.
Ob odlični organizaciji smo bili priče tudi rekordu ргоце, ki ца je postavil .lože Hafner s 13.14.1. Še zmagovalci:
Pionirji od 11.—12. leta Edvin Am-brožič
Pionirji od 13.—14. leta Jurij Stu-den
Ženske do 25 let Majda Korošec Ženske nad 25 let Iva Uršič Veterani A Lojze Oblak-Alpina Veterani B .lože Hafner Veterani C Franc Plestenjuk Veterani D Vinko Sink Veterani E Vladimir Mukuc Rekreativci do 30 let — Dragan Puzin
Rekreativci od 31—40 let Bojan Ropret	7 K
to № ПА1 kraj
28. maja so v parku pred žirovsko osnovno šolo postavili spomenik akademskemu slikarju Maksimu Sedeju (1909—197^. Ob tej priliki sta spregovorila predstavnik Muzejskega društva Ziri Tone Eniko in pesnik Ciril Zlobec. Le ta je govoril o ustvarjalni poti tega najbolj znanega žirovskega slikarja in med drugim iskal vzporednico z današnjimi razmišljanji o krizi, v kateri smo; poudaril je, kako važno je, da iščemo izvore za pot iz krize v razmišljanjih naših ustvarjalcev.
V kulturnem programu sta nastopila dramski igralec Saša Mi-klavc, ki je bral iz knjige Bog v Trbovljah, delo Ludvika Mrzela, ki jo je Maksim Sedej ilustriral. Moški pevski zbor Alpine in Pihalni orkester Alpine.
Uro zatem so v galeriji Svobode v Zadružnem domu odprli razstavo del Maksima Sedeja, kjer so slikarjevo delo predstavili z značilnimi deli iz posameznih obdobij umetnikovega ustvarjanja.
Beti Poljanšek ob maketi možne prenove Štalarjeve hiše in oživitvi tega predela starih Žirov.
»Žirovci ste na vrsti, da poveste, kaj želite«, je komentiral položaj dr. Fister.
»To sem rekel že pred petimi leti, ko smo govorili o obnavljanju in oživljanju stavbne dediščine v Zireh.«
Medtem, ko »narava že rešuje problem Štalarjeve hiše«, je namreč prišlo do ponovne razprave, kaj narediti.
Na sestanku, ki ga je vodil predsednik pododbora za obnovo stavbne dediščine v Zireh Miha Naglič, so sodelovali poleg predstavnikov družlienopolitičnega življenja in gospodarstva, še predstavniki krajevne skupnosti Ziri, Muzejskega društva Ziri, Zavoda
Odprtja novih prostorov radia in predstavitve nove oprein® so se med drugim udeležili tudi: Jože Albreht, predsednik občinske skupščine (prvi z leve), Ida Filipič-Pečelin, predsednica izvršnega sveta SO Skofja Loka (peta z leve) in drugi predstavniki občine.
Kulturno zabavna glasbena prireditev Radijski večer, kje' so brezplačno nastopili mnogi znani glasbeniki, pevci ii* drugi, je bila namenjena zbiranju sredstev za nadaljno tehnično posodobitev radia Žiri. Med drugim so nastopili: Nac^ Junkar, Irena Tratnik, Franc Košir, prireditev pa so povezovali: Miran Subic, znani novinar in napovedovalci in novinarji Radia Žiri. Nova mešalna miza z opremo je velika (>" nujna) pridobitev te razvijajoče se radijske postaje, ki je po' stala nepogrešljiva v življenju naše občine.
Darovali so za mrliško vežico
Anka Kavčič, Logaška 16 in sorodniki ob smrti Rada Kavčiča — 50.000,— din.
Tinca Slabe, Levstikova 14, ob smrti Frančiške
Gantar — 30.000,— din. _ Polde Gregorač, Kidf'T čeva 33, Kranj, ob smr" Frančiške Gantar " 20.000,— din.
za družbeno planiranje in odbora za obnovo mestnih in vaških jeder v občini Skofja Loka. Osnova za razpravo je bila diplomska naloga Beti Poljanšek. Ugotovili so, da je potrebno delovati v smeri reševanja teh vprašanj, četudi dolgoročno. Seveda je treba najprej zaščititi stavbo nadaljnjega propadanja, kar naj bi uredili v pogovoru z lastniki. Novi pododbor pa naj bi se potem lotil dela načrtno, v sodelovanju z odborom za varstvo okolja. Zavodom za družbeni razvoj in fakulteto za arhitekturo. Ne gre namreč samo za Stalarjevo hišo, temveč za načrtno delovanje tudi v okolici, s tem, da bi ta del starih Žirov nekoč res oživili.
»DELO-ŽIVUENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Ziri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor; Tatjana Dolenc, Nada Govekar,
Tatjana Mohorič, Anuška Kavčič, Anton Pintar, Vladimir Pivk, Nejko Podobnik, glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Bri-gita Zemljarič. Tisk: ТК Gorenjski tisk,
Kranj