doma
in |»o

IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART
LETO II
LENART, 12. APRILA 1962
ŠTEV. 6
VOLITVE
v delavske svete
Volitve v nove delavske svete morajo biti opravljene do konca aprila letos v gospodarskih orga-t nizacijah, kjer pa je zaposlenih manj kakor 30 delavcev, pa volitve novih upravnih odborov. Vzporedno s tem bodo po preudarku gospodarskih organizacij tudi volitve v obratne delavske svete in svete ekonomskih enot. Politična akcija ob volitvah novih delavskih svetov mora izhajati iz resolucije Ljudske skupščine LRS o politiki gospodarskega razvoja ta leto 1962. Osnovna naloga je prav gotovo nadaljnje izpopolnjevanje in uveljavljanje gospodarskega sistema ob določeni usmeritvi k hitrejšemu povečanju proizvodnje, produktivnosti dela in povečanju izvoza. Te naloge so v resoluciji postavljene zelo dinamično, kar zahteva še toliko več politične pozornosti.
Izhajajoč iz splošnih načel ob volitvah v delavske svete moramo zlasti v naši občini opozoriti bodoče organe upravljanja na hitrejše odpravljanje negativnih pojavov in tendenc zapiranja vase. Sindikalne podružnice bodo morale skupaj s socialistično zvezo sklicati predvolilna posvetovanja in se pogovoriti o vseh organizacijskih in političnih ukrepih, ki zadevajo predstoječe volitve. Na teh posvetovanjih bo potrebno poleg navedenega zlasti opozoriti še na pravilno kadrovsko sestavo bodočih svetov. (Večje sodelovanje žena in mladine) Poleg tega bo kazalo spregovoriti bolj odločno o sodelovanju komune in gospodarskih organizacij, kajti le te so ■sestavni del komunalnega sistema, kar se čestokrat ne zavedajo, oziroma hote ali nehote to sodelovanje zavirajo. V tem pogledu bodo novi delavski sveti vsekakor morali ravnati po pravilu, da so gospodarske organizacije dolžne delovati navzven in da ima ljudski odbor skupaj s političnimi forumi pravico do pogleda v notranje razmere gospodarskih 0rganizacij, kar nekateri brez povoda čestokrat oporekajo.
SEJA OBČINSKEGA ODBORA SZDL
Družbeni plan LB.
Na seja občinskega odbora SZDL 24. marca so obravnavali družbeni plan in proračun občine za leto 1962. Uvodne misli v tej zvezi je povedal član izvršnega odbora Občinskega odbora SZDL tov. Rudii Pen, ki je med drugim dejal, da je bil v preteklem letu dosežen celotni dohodek v višini 3,643 milijonov din ali presežen za 26%. Največje povečanje je zabeleženo v družbenem sektorju in sicer za 58%. Narod -ni dohodek se je v primerjavi z letom 1960 povečal za 9%. Značilno je, da je narodni dohodek v zasebnem sektorju v primerjavi z letom 1960 padel na 99%. Družbeni bruto dohodek je porastel v primeu z letom 1960 za 28% in iznaša 212 tisoč dim, medtem :ko je bil narodni dohodek dosežen v višini 96 tisoč din na prebivalca, ali povečan za 13% v primeri z letom 1960.
Najmanj je v preteklem letu bilo storjenega na področju investiranja, zlasti v dejavnosti, ki naj bi neposredno zagotavljale večji dotok sredstev. Od predvidenih 978 milijonov din investicijskih naložb je bilo izvršeno le 279 milijonov din ali 48%. Nizko vlaganje teh sredstev med dru-
gim izvira iz dejstva, da iniso bili odobreni krediti za tovarno sadnih koncentratov. Podrobnejši pokazatelji kažejo, da je bilo v industrija izvršeno le 6,5% predvidenih investicij. V letu 1962 naj bi po predvidevanjih družbenega plana znašal družbeni bruto proizvod 4.422,497.000 din ali 21% več v primerjavi z letom 1961. Predvideva se, da bo v gradbeništvu in gostinstvu v tekočem letu padel družbeni bruto dohodek in narodni dohodek, ker je pni gradbenem podjetju bila omejena dejavnost na področju Sladkega vrha zaradi delovanja planskih iniatrumnetov. V gostinstvu pa bo nastalo zmanjšanje zaradi rekonstrukcije gostilne »Grozd«. Gibanje gospodarstva v občini v tekočem letu zagotavlja, da >bo dosežen družbeni bruto proizvod v višini 256.000 din in narodni dohodek 114.000 din na prebivalca. V tem letu se računa tudi na zmanjšanje števila zaposlenih na 94% v primerjavi z. letom 1961. Letos naj bi se investiralo v višini 706.967 milijonov din in sicer predvsem v kmetijstvo in industrijo. V pogledu investicijskih sredstev pa računa plan z znat-(Nadaljevanje na 2. strani)
VAŽNA OBJAVA
Delavska univerza Lenart bo v jeseni odprla ekonomsko srednjo šolo za odrasle, ki bo predvidoma trajala 3 leta in bodo absolventi dobili diplomo o končani srednji šoli.
Stroške šolanja plačajo slušatelji sami ali pa gospodarske organizacije, oziroma ustanove v katerih so zaposleni. V začetku maja bo DU Lenart začela s pripravljalnim tečajem za vpis v
ESŠ. Tečaj bo obsegal predmete: matematiko in slovenščino.
Pogoj za vpis je končana osemletka ali njej enakovredna šola. Kandidati z nepopolno osnovno^ šolo bodo morali opraviti sprejemni izpit.
Interesenti naj se prijavijo najkasneje do 25. aprila 1962 Delavski univerzi Lenart.
Delavska univerza Lenart
OBJAVA
Delavska univerza Lenart organizira začetni tečaj angleškega jezika.
Interesenti naj se prijavijo najkasneje do 25. aprila 1962 Delavski univerzi Lenart.
Delavska univerza Lenart
Pomladne sape, ki so povzročale nestalno vreme po vsem svetu, so izgleda vplivale tudi na mednarodno dogajanje. Menda ni celine, ki ne bi v tem času doživela večji ali manjši pretres. Pa pojdimo kar po vrsti: pogajanja med Nizozemci in Indonezijci o problemu Zahodnega Iriana niso uspela. Združene države Amerike, ki so ta pogajanja pripravile, še vedno upajo na mirno rešitev tega problema, dasi trenutno izhod ni viden. Tudi pogajanja med predsednikom kongoške vlade Adulo in Combejem (koliko jih je že bilo!) se niso premaknila z mesta in je stanje v Kongu slej-koprej tako, kot pred meseci. V javnost so prodrle tudi vesti o čedalje globljem nasprotju med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Nasprotja med obema socialističnima deželama so se zlasti poglobila po zadnjem kongresu Komunistične partije SZ, neposredni povod za to pa je dala Albanija s svojo stalinistično politiko. Vesti iz zahodnih virov govore celo o tem, da je SZ ustavila sleherno ekonomsko pomoč Kitajski, ki se torej nahaja v istem položaju kot Jugoslavija v letu 1949. Soora-zum med Francozi in Alžirci v Evianu je prinesel mir v nesrečno deželo ter je blagodejno vplival na vso svetovno javnost. Teroristična organizacija OAS je sicer skušala francosko vojsko v Alžiru pritegniti na svojo stran, a vsi znaki kažejo, da je armada ostala zvesta predsedniku. Se več: kaže, da je sedai konec ro-rizana-šanja, saj so številne akcije armade in orožništva precej razbile pozicije OAS, o čemer priča tudi preko 3.000 ujetih in zaprtih teroristov. Vendar mir z Alžirijo izgleda še ni spametoval Francije. Ker je Sovjetska zveza priznala alžirsko vlado (ki jo — mimogrede — sedai priznava tudi Francija), je predsednik De Ga-ulle odpoklical veleposlanika iz Moskve, dočim so sovjetskemu dtolomatu v Parizu namignili, naj čim prej odpotuje domov, kar ie tudi storil. Tudi Južni Ameriki vihar ni prizanesel. To pot je bila na vrati Argentina, druga največja država v tem kontinentu. Na volitvah so dobili peronisti — pristaši bivšega predsednika Perona — precej glasov, kar je dalo vojski povod, da ie pt-egnp^a in zaprla predsednika Frondizija ter postavila na krmilo ljudi, ki so naklonieni svoji bogati in močni ameriški sosedi. Podoben — a bistveno drugačen udar je doživela tudi Siriia. Po odcenitvi te države od Združene arabske republike je oficirski klika, ki je odcepitev podpirala, prišla do zaključka, da vlada le ne vodi take politike, kot so jo želeli. Zato je prišlo do ponovnih Zapletov, ki pa so se končali s kompromisom za obe strani. Kakšno pot bo ubrala nova vlada je seveda težko določiti. Upajmo, da so najhujše krize v svetu prebrodene ter da se bo mednarodna situacija zopet uravnovesila, kar si žele vse miroljubne sile.
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Štefane — Uredništvo Lena:rt. Ptujistka cesta tel. 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 dlin, inozemstvo 800 dam — Uprava »Domačih novic« Lenart, Ptujska 3 — Tekoči račun pri NB Lenart žtev. 604-14-9-973 — Ime ranč no: Občinski odlbor SZDL Lenart z oznako: za časopis — Tiska »Celjski tisk« Celje
Pred dnevi je 17 od 22 prijavljenih slušateljev Večerne politične šole opravilo zaključne izpite. Uspeh je bil nadpovprečen. Na sliki: Slušatelji VPŠ med predavanjem. (Foto Brumen)
Državljani so sklenili...
Na zborih občanov, ki so bili pred dnevi, so glede razdelitve sredstev krajevnega samoprispevka sklenili:
JUROVSKI DOL: Od razpoložljivih sredstev za leto 1962 v znesku 3,050.000 din se nameni za ureditev družbenega centra 450.000 din, za popravilo šole 120.000 din, 120.000 din za pogrebe prosvetnega društva in 60.000 din za instalacijo telefona za nujne potrebe. Ostala sredstva ise razdelijo za popravilo cest.
GOCOVA: od 284.285 din se nameni za dograditev gasilskega doma v Gočovi 25.000 din.
CERKVENJAK: od 1,120.000 din sredstev se nameni 30.000 din pionirski knjižnici, 30.000 din za spomenik ZB, 20.000 din za KO SZDL, in 25.000 din za gasilsko društvo. Ostala sredstva se uporabijo za nakup ozkotračne kino-aparature in za popravilo cest.
VOLICINA: od 700.000 din se nameni za ureditev družbenega centra 80.000 din, za spomenik ZB se odobri 60.000 din.
GRADIŠČE: od 1,565.204 din se nameni za javno razsvetljavo 50.000 din, kulturni dom 150.000 din, družbeni center in knjižnico 120.000 din, strelišče 30.000 dni in za otroško igrišče 20.000 din.
LOKAVEC: od 402.897 din razpoložljivih sredstev se nameni za ureditev družbenega centra 65.000 din.
BENEDIKT: iz sredstev krajevnega samoprispevka se oddvo-ja v letu 1962 250.000 din"za prosvetni dom in družbeni center, 50.000 din za gasilsko društvo in 25.000 din za cestno razsvetljavo.
ROGOZNIC A: od skupnih 100.901 din se nameni 4.000 za šolo Voličina, 2.000 za spomenik ZB in 2.000 za klubsko sobo.
CERMLJENŠAK: od 494.030 din se nameni 15.000din za javno razsvetljavo, 15.000 din za kulturni dom, 25.000 din za šolo Voličina, 5.000 tisoč za spomenik ZB in 5.000 din za LMS Zavrh ter 20.000 din za Turistično društvo Zavrh.
LENART: od 1,300.000 din razpoložljivih sredstev se nameni za potrebe prosvetnega društva 100.000 din, 150.000 din za družbeni center in 124.000 din za potrebe gasilskega društva.
ZGORNJA SCAVNICA: od 1,700.000 din se nameni 400.000 din za ureditev dvorane v kulturnem domu in okrog 100.000 din za družbeni center.
Zakon o pomilostitvi
ZAKON O POMILOSTITVI
ZAJEMA:
1.	osebe, ki so kot bivši jugoslovanski vojaki, častniki ali podčastniki bile v ujetništvu in so ostale v inozemstvu;
2.	osebe, ki so odšle iz države ob kapitulaciji Nemčije in
3.	osebe, ki so po osvoboditvi pobegnile preko meje (tudi tiste, ki so pobegnile kot vojaki JLA).
Pomilostitev ne zajema oseb, ki so bile za časa vojine v sovražnih formacijah kot zapovedovalci, organizatorji in iniiciatorji in odgovarjajo za uboje ter tiste, ki so bile po vojni že obsojene za kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo. Proti osebam za katere ni bil uveden postopek, se ne bo uvedel, če so že bile v postopku. se bo ustavil; če pa iso bile že obsojene, se jih pomilosti.
Svojcem oseb, ki jih upošteva zakon o pomilostitvi, priporočamo, da lahko uredijo v tujini pri naših predstavništvih glede svojcev tako, da le ti ostanejo tuji državljani ali pa sprejmejo naše državljanstvo. Ti svojci bodo v vsakem primreu lahko prihajali v domovino na obiske ali pa se tudi priselili v državo. Potrebne dokumente bodo dobili pri naših predstavništvih.	K. F.
OBČNI ZBOR »PARTIZANA« LENART
Lahkoatleti prednjačijo
Na občnem zboru Partizana Lenart so temeljito pretresli dosedanje delo in prikazali enoletne uspehe. Za naše bralce povzemamo nekaj misli iz poročil, kajti razprava ni bila kdo ve kako razgibana. Poudarimo pa naj, da se je občnega zbora udeležila predvsem mladina, ki je v društvu številčno tudi najbolj zastopana.
Dejavnost Partizana je bila v preteklem letu dokaj razgibana in vsestranska. Najbolj pa so se uveljavili lahkoatleti, ki so na različnih tekmovanjih dosegli zavidanja vredne uspehe. Za največjo pridobitev v preteklem letu šteje društvo izgradnjo letnega športnega igrišča ob Telovadnem domu za rokomet, košarko, odbojko in skoke. Igrišče so zgradili deloma s prispevkom občine in s prostovoljnim delom, ven-
dar sedaj ni najbolj izkoriščano. Koristi ga v prvi vrsti šolska mladina, kar je prav, vendar naj bi igrišče videvalo tudi starejše goste. Svoje delo si je v preteklem letu znala najbolj organizirati la-hkoatletska sekcija, zato tudi uspehii niso izostali. Ta sekcija je pritegnila v svoje vrste tudi kmečko mladino, ikar je še najbolj razveseljivo. Pod vodstvom trenerja V.ilija Potočnika je la-hkoatletiska sekcija v preteklem letu dosegla pomembne uspehe, ki jih ne kaže zamolčati.
Atleti so se pomerili v občinskem krosu, sodelovali na okrajnem prvenstvu v krosu in postali prvaki za leto 1961. V tekmovanju »Po poteh slovenjegoriš-kih partizanskih postojank« v Ptuju sta obe ekipi na 20 in 12 km dolgi progi zasedli prvo mesto. Ob žici okupirane Ljubljane
Uslužbenci in nakupovalci »Roga« opeharili potrošnike za okrog 50 milijonov dinarjev
TNZ Maribor je zaključilo preiskavo enega največjih gospodarskih kriminalov na svojem področju. Gre za vodilne uslužbence in nekatere nakupovalce trg. podjetja »Rog« v Mariboru, ki so v zadnjih štirih letih oškodovali potrošnike za okrog 50 milijonov din.
Malverzacije v podjetju »Rog« segajo v leto 1958, glavni krivec pa je Franc Vogrin iz Gradišča v Slov. Goricah, katerega so pri
Letni občni zbor Avto-moto društva Lenart.
Tečaji na dnevnem redu
AMD Lenart je v preteklem letu doseglo zelo lepe poslovne uspehe. Društvo je sodelovalo na raznih množičnih manifestacijah, s svojim delom se uveljavljalo v javnem družbenem življenju. Društvo šteje 127 članov in članic. Zal pa ugotavljajo, da vsi člani nočejo sodelovati v društvu in zahajajo tja le takrat, ko iščejo pomoči.
Pred nedavnim je imelo AMD Lenart občni zbor, ki se ga je udeležilo leno število članov in članic. O delu v preteklem letu je poročal član odbora tov. Ro-gan. Šolsko tehnični center AMD v glavnem prireja tečaje za voznike vozil A in B kategorije in tečaje za mopediste. Do sedaj so
izšolali nad 150 tečajnikov A in B kategorije in izdali nad 300 potrdil o znanju osnovnih cestno prometnih predpisov. Prejšnja leta je imelo društvo tudi velike težave z voznim parkom. Posedovalo je dva avtomobila starejše izdelave, ki pa svojemu namenu nista veliko koristila. Sedaj ima društvo dva avtomobila novejše izdelave, ki svojemu namenu koristno služita iin se je na njih izšolalo lepo število tečajnikov. V letošnji sezoni so organizirali več tečajev za voznike-amaterje. V prihodnje po nameravajo izšolati še 150 voanikov A in B kategorije. Prav tako bodo priredili tudi vrsto tečajev za mopediste.
njegovem početju podpirali vodilni uslužbenci podjetja, ki sedaj skupaj z njim sedijo na zatožni klopi. Vogrin je kot glavni dobavitelj dobavljal živino, kakor se mu je zdelo. Živino, ki jo je prevzemal po posameznih zadrugah, je vozil v klavnico nekontrolirano. V zakol je dal manj žive teže, kot pa jo je dejansko prevzel po dobavnici. Pristojni organi so za njegovo početje vedeli in ga celo podpirali. Vodilni uslužbenci so namreč namenoma izstavljali skupinske zapisnike in v njih prikazovali manjkajočo težo v obliki nižjega odstotka klavnosti.
Ugotovljeno je, da so v »Rogu« po svojih izkazilih nakupili 49 odstotkov visokokvalitetne klavne živine, tovarna mesnih izdelkov pa samo 2,3%. Dejansko pa je imela tovarna mesnih izdelkov 52% klavnosti, Rog pa samo 47%. Tako so delali vse od leta 1958 do maja 1961, ko so bili Vogrin in njegovi pajdaši aretirani. Prekupčevalci, predvsem pa Vogrin so na račun potrošnikov in kmetovalcev, ki so mu živino prodajali čestokrat z velikim zaupanjem — spravljali v svoj žep mastne dobičke. Domneva se, da je samo Vogrin v zadnjih letih zaslušil oziroma si neupravičeno prilastil od 8 do 10 milijonov din. Zato ni čudno, če je veljal za naibof?a+ei5ega človeka v Slovenskih goricah.
so naši tekmovalci na 25 km dolgi progi zasedli v skupnem plas-manu 5. mesto med 350 ekipami in prvo mesto med ekipami »Partizana«, medtem ko so mladinci na 15 km dolgi progi zasedli 88 mesto med 2.500 ekipama. Tudi na republiškem prvenstvu v mnogoboju so postali v II. razredu republiški prvaki. Tudi ostale sekcije so dosegale kar lepe rezultate. Zlasti lepo se je plasirala sekcija za rokoborbo, ki je zabeležila nekaj zmag, medtem ko je z ekipo iz Zapadne Nemčije dosegla izenačen rezultat. In še nekaj številk: 1.733 telovadcev je skupaj vadilo v preteklem letu 9.551 ur. Poleg tega so izven redne vadbe vadili še 3.200 ur. Pri izgradnji igrišča je bilo opravljenih 2.250 ur prostovoljnega dela.
Na občnem zboru so sprejeli tudi obširen program dela, ki ga bodo konkretizirali na seji u-pravinega odbora. Za uspešno delo in trud so ob zaključku občnega zbora podelili 15 pripadnikom društva pismena priznanja, medtem ko so Janko Banič, Kari Pur-gaj, Janez Markoli, Neva Pavlo-vič in Poldka Mehle prejeli zlato jug. športno značko. Zlate znake pa so prejeli Kari Kuko-vec, Darko Banič, Jože Lorber, in Vlado Kramberger.
Z izvolitvijo novega upravnega odbora iin drugih organov društva je bil,občni zbor pri kraju.
Seja ObLO SZDL
(Nadaljevanje s 1. strani) no udeležbo iz okrajnih, republiških in zveznih virov. Gospodarske organizacije in ustanove naj bi z lastnimi sredstvi vršile investiranje v znesku 126,601 milijonov din, iz sredstev skladov občine pa bi finansirali v znesku 126,601 milijonov din.
Pri investicijah naj bi bili soudeleženi okraj, republika in zveza s 455,467 milijonov din.
Osnovni objekt investicijske izgradnje v tekočem in v prihodnjih letih bo pitališče med Lenartom in Gradiščem v katerega ureditev bo samo letos vloženo okrog 103,031.000 din. Letošnja proračunska sredstva naj bi znašala brez sredstev šolskega sklada 173,581 milijonov din. Šolski sklad pa bi potreboval za kritje šolskih potreb v občini 125 milijonov din. Ob zaključku seje so se še obravnavala sredstva skladov. Razprava je bila dokaj skopa in ni bilo danih bistvenih pripomb k osnutku plana. Več o družbene mplanu za leto 1962 bomo poročali v prihodnji številki.
-ec
ZGORNJA ŠCAVNICA
Na občnem zboru sindikalne podružnice Kmetijske zadruge Zg. Sčavnica — Velka so obravnavali trenutno stanje v združeni zadrugi. Predsednik podružnice je v svojem poročilu ugotovil, da se v zadrugi očitno podcenjuje delavsko samoupravljanje. Osebni dohodki se po izjavi predsednika večajo le v upravi, medtem ko pri delavcih ni nobene
spremembe, čeprav morajo nekateri delati tudi po 16 ur. V 'preteklih letih so v nekdanji zadrugi Velka organizirali prostovoljno košnjo. To delo so poleg članov kolektiva opravljali tudi okoliški mladinci. Uprava sedanje zadruge se ne strinja s takim delom, vendar nekateri menijo, da je s takimi akcijami potrebno nadaljevati.
K, A.
BENEDIKT
Prosvetno društvo »Katja Ru-pana« se lahko pohvali z bogato dejavnostjo v letošnji sezoni. Priredilo je zabavno popoldne, ki je hilo izpopolnjeno is skeči, ki so gledalce razvedrili. Največji u-speh v tej sezoni pa so dosegli z uprizoritvijo Einžgarjeve drame »Razvalina življenja«. Mladi igralci, ki so pretežna v tej igri sodelovali, so poželi ltp uspeh ta-
V letošnji zimski sezoni so prosvetna društva znatno poživela dramsko dejavnost. Leva sliki, je prizor z igre »Razvalina življenja« v izvedbi PD Benedikt, desna prizor z igre »Poročil se bom s
svojo ženo« v izvedbi PD Cermljenšak.
ko pri domači publiki kakor na gostovanju v Zg. Ščavnici. Igralci so se zelo vživeli v svoje vloge. V tej sezoni bodo še pripravili pod vodstvom tov. Merdausa eno Molierovo komedijo, ki bo s svojo duhovitostjo gotovo pritegnila veliko število gledalcev.
P. M
GRADIŠČE
Na zboru občanov so med drugim obravnavali potrebo po gradnji nove šole. Poleg tega so sprejeli sklep, da bi predlagali ljudskemu odboru naj bi sredstva, zbrana ob tržnih dnevih, odstopil kraju. Ta sredstva bi se stekala v poseben sklad, ki bi bil namenjen izključno urejevanju trga.
-ec
SELCE
Prosvetno društvo »Krisrtl Ela-Tanja« Cermljenšak je v Kulturnem domu v Selcah uprizorilo 25. marca igro »Poročil se bom s svojo ženo«. Dvorana je bila nabito polna gledalcev, ki so • z odobravanjem spremljali izvajanje na odru. To je bila prva uprizoritev po daljšem odmoru in so se posebno izkazali mlajši igralci, med njimi tudi Milica Šilec, ki je svojo vlogo zelo dobro odi-igrala. Z igro so tudi gostovali v Gradišču Slov. gor.
P. F.
Gradiška šola nekoč in danes
Pred pol leta je naneslo, da sem se znašel v Gradišču, toda ne kot izletnik, ki si hoče ogledati kraj, temveč kot učitelj. Prvi vtisi so bili nadvse ugodni. »Oglejmo si šolo!« sem si dejal. Tu se je zataknilo. Vsak dan sem našel kako napako. In teh se je nabralo toliko, da ne morem več molčati. Vendar vam hočem povedati vse po vrsti.
NEKAJ O ZGODOVINI SOLE
Na mestu, kjer stoji danes šolsko poslopje, je nekoč stal avgu-štinskii dvorec. Leta 1786 so av-guštinci po odredbi cesarja Jožefa II. odistapili stanovanje za učitelja in eno sobo za učilnico. S tem se je začela zgodovina gra-diške šole. Pouk je potekal v av-guištinskem dvorcu do leta 1867, ko so ga podrli. Za tedaj tako imenovano dvorazrednico je bilo do leta 1870 zgrajeno sedanje •šolsko poslopje s tremi učilnicami in upraviteljevim stanovanjem. Kasneje se je zaradi pomanjkanja prostorov preuredilo stanovanje v razred, upravitelj pa se je preselil v novo stavbo, izgotovljeno 1903. leta. Šola je postala štirirazrednica.
ŠOLSKA KRONIKA JE LAHKO ZANIMIVA
Pred seboj imam šolsko kroniko. V mjej je zapisano, da je ■bila šola leta 1927 razširjena v petrazrednico. In črno na belem je zapisano, da je proti temu takratni šolski odbor protestiral, toda zaman. Že leta 1931 je Sres-ko načelstvo v Mariboru izdalo odločbo, da je potrebno zidati novo šolsko poslopje. Zanimiva je utemeljitev po novogradnji. Da ne bo nobenih dvomov, bom napisal tako, kot stoji v za nas pomembnem aktu: »Šola je sicer dobro ohranjeno poslopje, toda glede na moderne zahteve (leta 1931) je zato vsaka adaptacija,
bodisi prizidava ali nadzidava za razširitev šole nepriporočljiva.« Na kraju naroča Sresko načelstvo šolskemu odboru, da mora takoj pričeti z gradnjo nove šole.
Dobro bi bilo vedeti, da je tedaj obiskovalo šolo 163 oitrok.
NAJ SPREGOVORI MATIČAR
Mrak je že padal, ko sem nekega februarskega večera potrkal pri matičarju, tovarišu Pun-tarju. Še vedno je bil pri delu. Kratek pozdrav in že sva bila sredi pogovora:
»Ali mi lahko poveste, koliko otrok se je rodilo v letih 1953 do 1960?«
»Seveda«, je takoj privolil. In že sva seštevala. Tovariš Puntar mi .ie razlagal:
»Otroci, ki so rojeni v Mariboru, niso vpisani v naše matične knjige. Zato bo število otrok ki ga bova izračunala, nekoliko manjše.«
»Alii to pomeni, da bo šoloobveznih otrok več kot bo pokazal račun?«
Samo prikimal je in vprašal:
»Koliko otrok imate na šoli sedaj?«
»Dve sto triindevetdeset,« sem odvrnil.
»Leta 1967 boste imeli štiri sto deset otrok.«
Pograbil sem klobuk in namesto pozdrava rekel: »V štirih učilnicah!« ter odhitel.
ŠOLSKI ODBOR je potem, ko je slišal omenjene podatke sklenil: zidali bomo! Prizadevni predsednik šolskega odbora tov. Bela Jože je še pripomnil, da je potrebo po novi šoli že večkrat omenil, toda nikjer ni našel pravega razumevanja.
Šolski odbor je hitro ukrepal. Komisija si je ogledala dva tipa šol. Soglasno so se odborniki odločili za tip šole, ki stoji v Bogo-jini. V stavbi je osem učilnic, (brez telovadnice deset) telovadnica, mlečna kuhinja, zbornica,
dve pisarni, več kabinetov, dva prostorna hodnika, ki lahko po potrebi služita kot dvorana in sanitarije. Prvi tip šole, ki smo ga zavrnili, bi veljal 130 milijonov, ta pa le 45 milijonov.
OD KOD DOBITI SREDSTVA
so se vprašali odborniki. Občinski ljudski odbor je v petletnem perspektivnem planu predvidel
za novi šoli v Cerkvenjaku in Gradišču ter za adaptacijo šal 150 milijonov. Vendar je namenjeno za Cerkvenjak 80 milijonov, za Gradišče pa samo 9 milijonov. V Cerkvenjaku so se odločili za dražji tip šole.
TISTIM, KI UGOVARJAJO
Slišal sem že take glasove: (Nadaljevanje na 4. strani)
ŠE ENKRAT O VISOKIH CENAH V TRGOVINI Trgovska podjetja v naši občini v nekaterih primerih ustvarjajo veliko razliko med nabavno in prodajno ceno. Pri nekaterih predmetih se ta cena povzpne tudi do 70%. Pri Potrošniku pa so šli še dalje. Na račun občinskega prometnega davka, ki je v veljavi od 1. marca, so že v začetku januarja dvignili ceno za 2%. Brez komentarja.
ZAPISEK O IZLOŽBAH
V izložbenem oknu gositilne »Grozd« je precej časa prah in kak zastarel plakat predstavljal razstavljeno blago, ki so ga vrhu tega obletavale še muhe. Ideja trg. podj. »Izbira« iz Cer-kvenjaka je bila kar posrečena. Sedaj je okno vsaj napolnjeno s predmeti, ki privlačijo oči mimoidočih. Zal so tudi ostale izložbe v Lenartu večkrat graje vredne. Kje je čut za lepoto?
NI PROSTORA ZA OTROKE Nastopili so že lepi dnevi — upamo, da bo pri tem tudi ostalo in prav v teh dnevih se zbirajo na dvorišču med bloki v Lenartu
psi, katerih se predvsem mlajši otroci bojijo. Večjim otrokom pasja krdela ugajajo in jih preganjajo s kamenjem, manjši otroci pa se stiskajo za vogali, ker si jim zdi bolj varno. Kdo bo uredil, da bodo otroci imeli mir pred psi?
AVTORJU »DELO IN MALICA« v
Bili smo neprijetno presenečeni, ko smo v zgoraj omenjenem članku in tudi v kasnejši izjavi ugotovili avtorjev smisel, humor in sposobnost za dopisništvo. Priporočali bi mu, da delo, katerega namen, pomen in smisel niti sam ne zna pojasniti, opusti.
Krivično je namreč objavljati prispevke, ki so nagnjeni k namigovanju nečesa, kar sam sicer ne misli, čitalec pa si ob njih lahko razlaga popolnoma od stvarnosti različna in negativna dejanja ter neurejenost poslovanja. Kar pa zadeva težav glede žiro računov in kadrov, pa si naj avtor nikar ne bel? glave, ker čutimo dovolj samostojnosti in sposobnosti, da jih rešimo sami — brez avtorjeve duhovitosti.
Kolektiv Narodne banke Lenart
¥?KA-^
Hišni svet Hrastovec je zaprosil občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš za kredit v višini 700 tisoč din. Na vlogo še ni dobil odgovora, medtem ko je bilo na seji Obč. odbora SZDL rečeno, da se hišni sveti niso posluževali sredstev tega sklada. Zanima 'nas, zakaj nismo dobili kredita?
Hišni svet Hrastovec
V družbenem planu občine Lenart za leto 1961 so bila predvidena posojila hišnim svetom v višini milijona din, kateri znesek je bil namensko' določen za hišne svete na Ptujski, Radgonski in Jurovski cesti v Lenartu za priključitev vodovoda in kanalizacije, imenovani hišni sveti razpoložljivih sredstev niso izkoristili v celoti.
Rudi Pen Načelnik oddelka za
gospodarstvo ObLO Lenart
Na zboru volivcev v Hrastov-cu, ki ga je sklical Občinski ljudski odbor Lenart je bil sprejet sklep, da se uvede krajevni samoprispevek za delavce in uslužbence v višini 300 din letno. Zatem je bil zbor volivcev v Voličini, na katerega pa niso povabili volivcev s Hrastovca. Na zboru v Voličini so sprejeli krajevni samoprispevek za zaposlene v višini tisoč din. Volivce s področja Hrastovca zanima, če ima zbor volivcev v Voličini pravico odločali o višini krajevnega samoprispevka za Hrastovec, če je tukaj že bil zbor volivcev sklican po statutu občine in je sprejel drugačen sklep?
Krajevna organizacija SZDL Hrastovec
Po statutu občinskega ljudskega odbora Lenart k. o. Zg. Voli-čina mi bila deljena v pogledu sklica zbora volivcev. Deljena je bila po odborih SZDL in so se vsi sestanki volivcev vršili za hraistovški del Zg. Voličine skupaj z Zamarkovo, Viničko vasjo, Močno in Partinjem — spodnji del v gradu Hrastovec. Naknadno pa je občinski ljudski odbor Lenart na seji 26. 6. 1962 potrdil že
obstoječo delitev. Torej veljajo za hrastovški del Zg. Voličine od hišne štev. 108 do 123 glede krajevnega samoprispevka sklepi, ki so bili sprejeti v Hrastovcu.
Rudi Pen Načelnik oddelka za gospodarstvo ObLO Lenart
Marsikoga zanima, kdo je zadolžen, da menja žarnice na cestni razsvetljavi, če te pregorijo. Na bolj dostopnih mestih menjamo žarnice sami, vendar povsod tega ne moremo storiti, ker nimamo primernih lestev.
S. S. Gradišče
S cestno razsvetljavo upravlja ELEKTRO — Maribor okolica, ki skrbi za nemoteno dobavo električne energije, samostojno vrši vsa manjša popravila v lastni režiji. menja pregorele žarnice (na lastno iniciativo ali po naročilu predstavnika občine na njihov račun), skrbj za pravočasno prižiganje in ugašanje razsvetljave razen v primerih, ko občina želi drugače, sestavlja predloge za večje rekonstrukcije in razširitve na račun občine in izvaja vsa dela na napravah cestne razsvetljave. V eni prihodnjih številk bomo objavili tudi 'poslovnik o u-pravljanju s cestno razsvetljavo.
Slavko Kurečič Referent za komunalne in gradbene zadeve ObLO Lenart
V Gradišče so v prejšnjih letih dnevno dostavljali kruh, bodisi s kolesom ali motorjem. Sedaj se kruh prevaža z avtomobilom. Zanima me zakaj se sedaj kruh ne dostavlja vsak dan, kakor je bilo to prej?
S. S. Gradišče 64
Dostava kruha s kolesom ali motornim kolesom je iz higienskih in zdravstvenih razlogov nedopustna in smo jo zato morali ukiniti. Dnevna dostava 'kruha z avtomobilom bi bila glede na majhno potrošnjo nerentabi/lna. V Gradišču znaša dvodnevna potrošnja kruha okrog 150 kg. Pre-
voz tega kruha, ki ga plača po-trošniK, pa znaša 3U0 din, medtem ko so oejainsiu stroskii prevoza 6U0 curi. V ceni kruna so upoštevani samo stroški petice. Podjetje pa ne more kriti razlike v prevozu, kii bi nastala z dnevno dostavo kruha.
Jože Alatič Upravnik pekarne Lenart
Želim izvedeti, če je ročna motorna kosilnica podvržena piaci-lu taiKse, kaicor na primer miatil-nica in kmečki voz in ce se lanso kosi tudi drugim?
E. V. Zavrh
V	Zakonu o taksah ni predvideno plačilo takse za nooene kosilnice. Plačilu takse so podvržena motorna vozaia, vprezna vozila, vprezna živina voii in konji, kotli za žganj ekutio, vse vrste mlatilnice, vse vrste potočnih, rečnih in strojnih mlinov in hibridna trta. Oocinski ljudski odbor je pooblaščen, da predpiše takso na premoženje zaseonih lastnikov: Sode, ki se dajejo v najem drugim, oljarne, ki se dajejo v najem on na ravninske vinograde.
Z odlokom občine je predpisana taksa za pse čuvaje v znesku 300 din in za ostale pse 1.500 din. Košnja z motorno kosilnico drugim kmetovalcem se smatra kot usluga in je obdavčena po predpisih, ki veljajo za zasebno obrt. (Primer: obdavčitev mlatilničar-jev.)
Anica Muršec Referent za takse OBLO Lenart
V	»Domačih novicah« sem prebral več člankov o tečajih za voznike motornih vozil v Lenartu. Cerkvemjaku in Voličini. Zanimanje za tovrsten tečaj je tudi v Benediktu zelo veliko. Ali bi lahko AMD Lenart organiziralo takšen tečaj v Benediktu?
S. H. Drvanja 27 Ko bomo končali v Voličini, Cerkvenj aku in Zgornji Sčavni-ci s poukom praktične vožnje, bomo začeli s šofersko šolo v Lenartu, kjer imamo že prijavljenih 50 slušateljev. V Benediktu šoferske šole ne nameravamo imeti, zato priporočamo interesentom iz Benedikta, da se vpišejo v šolo pri Lenartu, kjer bomo začeli 'S poukom predvidoma 1. julija 1962.
Franc Rogan Tajnik AMD Lenart
(Nadaljevanje s 3. strani)
»Ljudje se vendar izseljujejo. V občini je letos preko 1000 ljudi manj. Cez dvajset let boste imeli prazne učilnice!«
Ti ljudje so v zmoti! Res se je iz občine odselilo preko 1000 ljudi, toda Gradišče ima po statistiki 134 ljudi prirastka. Ce hočem biti bolj natančen, je dne 31. III. 1961 prebivalo 2.386 Gradiščanov v 507 hišah.
Gotovo se boste vprašali, zakaj sem se tako na dolgo in široko razpisal? Odgovoril vam bom z vprašanjem:
V Cerkvenj aku bodo gradili šolo, ki bo veljala 130 milijonov, gradiška bo veljala 45 milijonov. Cerkvenj ak dobi v tem petletnem obdobju le 80 milijonov, Gradišče le 9 milijonov. Brez šole bodo Cerkvenj ačani in Gradiščani. Ali je moj predlog, da združimo sredstva in postavimo dve šoli napačen? Kaj menite vi? Ce vas mika, odgovorite na Uredništvo Novic ali meni!
K. J. Gradišče
V drugi polovici marca je odšla večja skupina mladincev v JLA Ob slovesu, ki ga je pripravil oddelek za NO občine je igrala tudi obč. godba na pihala. Od mladih fantov pa se je poslovilo tudi več Lenarčanov. Na sliki: Vojak JLA želi vse najboljše svojemu mlajšemu kolegu.	(Foto: M. Brumen)
GRADIŠČE
15. aprila ob 20. uri: »EVROPA PONOČI«, francoski barvni film 22. april aob 15. in 20. uri »OVČAR«,
ameriški ikinemaskopaki film 29. aprila ob 20. uri »LETA RADOSTI«, sovjetski barvni film
LENART
15. aprila »MEGRE POSTAVLJA ZANKO«,
froncosko-italijanski film 22. aprila
»PARIZANKA«, franc.-italijanski film v coloru 29. aprila
»BEG V VERIGAH«, ameriški film
BRALCI POZOR!
Nekateri bralci odklanjajo »Domače novice« zaradi nejasnosti glede cene. Ponovno sporočamo, da znaša, letna naročnina časopisa »Domače novice« 400 din, za inozemstvo pa 800 din, ne pa 400 din mesečno kakor se širijo govorice. Naročnino bomo tudi letos pobirali po pismonoših. Novi tekoči račun časopisa se glasi: NB Lenart, št. 604-14-9-973. Ime računa Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis. Tem potom tudi ponovno sporočamo, da bo izšlo v tem letu 10 številk »Domačih novic« na 8. straneh in 14 številk na 4 straneh. Vabimo k sodelovanju vse občane. Objavljene prispevke plačujemo.
Uprava in uredništvo
ZAHVALA
Dr. Francu Gabrščku se iskreno zahvaljujem za uspešno zdravljenje moje hude bolezni. Sedaj lahko zopet normalno hodim.
Micka 2ivko Sp. Voličina
MALI OGLAS
PRED TREMI MESECI se je našla ženska ura v telovadnem domu Lenart. Ura se dobi pri Emiliji Zakeljšek, Lenart, Ju-rovska cesta 1.
70 MILIJONOV Pri Rogu zgrabili so tiste za roge. ki v silnem pohlepu potrošnike
mnog?
so smatrali, kot je dognano* že
leta
za čisto navadna žrtvena teleta.
»Pavlihtu 30. III. 1963.
Vse kaže, da je zima pri kraju. Taka in podobna »jezera« kot jih kaže naša slika pa so še vedno
pogost pojav.
(Foto: F. Puntar)