Št. 95.
V Gorici, dne 20. avgusta 1901.
Vefiaj XXXI.
Izhaja trikrat na teden v šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, Četrtek in soboto, zjatranje lz-danje opoldne, večerno lzdanje pa ob 3. turi popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali  v Gorici   na dom posiljana:
Vse leto.....¦. . 13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta........  3 , 40 *   ,    ,   1-70
. __ Posamične številke .stanejo JO vin.
Naročnino sprejema upravniStvJTV^Go^dtki "illid štv. li v Gorici v »GoriSki Tiskarni* A;* GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah, pa oč 9. do 12. ure. Na naročila brez dpposlane naročnine se ne oziramo.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od «8oče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
cSoča* in «Pritaioreft»-se prodajata v Gorici v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenČiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
(Večerno izdan je.)
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L nsdstr. Z uredmfcom je mogoče govorili vsaki dan od 8. do 12. dopoladne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo"1 se nahaja v Gosposki ulici St 11.         f
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne-spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvn.             _____
Oglasi in poslanica
« računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat t kr., 3-krat 8 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loeo Gorica,
»Goriška Tiskarna" A. Sioršček tiska in zalaga razen «Soče» in cPrbnorca* še »Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vratioa.
«Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Delavsko vprašanje v naši deželi.
i.
Vprašanje, katero trka z vso silo na duri današnjega časa v naši deželi, katero torej treba urediti in rešiti čim prej tim bolje, je delavsko vprašanje. Ni ga človeka, ki bi bil izpostavljen hujše od delavca samovolji drugih, in ni ga z lepa človeka, ki bi dobival za svoje opravičene pritožbe tako malo pravnega varstva, kakor je delavec.
Leto za letom čujetno, kako prihajajo na dan vedno glasneje pritožbe delavcev, katerim slede tuintam štrajki, zlasti pa smeš računati z gotovostjo,- da- se pojavijo štrajki in pritožbe vsako leto ob poletnem času, ko je delo, bi rekli, v največjem tiru. — Kako v nebo vpijoče so bile pritožbe delavcev, ki so imeli opravili s tvrdko Haas pri gradnji mostu čez Sočo pri Barki, kako opravičen štrajk v Podgori vsled neznosnega pritiska na delavce, kaj počno z ubogimi delavci na Vipavskem pri gradnji železnice, smo povedali že parkrat, in vrhu tega imamo v Na-brežini štrajk, ki preti postati usodepoln za bodočnost Nabrežlne in okolice, ako se ne poleže kmalu!
Vseh vzrokov k vsemu temu ne bomo iskali, saj so znani po večini, in se navajajo vselej ob vsakem pojavu pritožbe ali štrajka, in ne bomo podrobneje razbrskavaii, koliko so vselej prizadeti delavci in koliko delodajalci, marveč konstatovati hočemo le to, kar je po našem mnenju glavno, da med podjetniki, delodajalci itd. ter med delavci v naši deželi tiči nekaj, kar vodi do nespo-razumljenj, do pritožeb, do štrajkov, kar pa bi se dalo polagoma odpraviti po krepki organizaciji delavstva samega.
Organizacije ni nikake, radi tega pa se prizadevanja delavcev razprševajo v nič ter ne prinašajo onih vspehov, katere pr^akujejo in katere bi zaslužili.
Delavci iščejo opore v svojem težavnem stanju ter se zatekajo v glavnem k socijalni demokraciji, v mali meri h krščanskemu so-cijalizmu. Med laškimi delavci v naši deželi ni krščanskih socijalistov, marveč so le socijalni demokratje zmernejše barve, doeim imamo med slovenskimi delavci dve struji: socijalne demokrate in krščanske socijaiiste.
Ako si pogledaš jedne in druge, zlasti ako   se   udeležiš  kakega   shoda  jednih   ali
drugih, moraš sprevideti, da ves boljši del našega delavstva hiti v objem socijalne demokracije, nerazsodneji nižji del pa pod komando obeh dr. Pavlic, O tem nam spri-čujeta jasno zadnja dva shoda, shod soei-jainih demokratov dn6 H. t. m. v Podgori in shod krščanskih socijalistov dmi 18. t. m. v gostilni v Attemsovi palači na Kornu v Gorici.
Na prvem shodu je bilo navzočih okoli 120 delavcev, mož in mladeniče v, kateri razumevajo delavsko vprašanje vse drugače, nego oni reveži, proti katerim so kričali v nedeljo nunci v Attemsovi krčmi, zabavljdje napred-njakom in »Primorcu*, ker je bil prinesel Članek »Dr. Drejc in Kristan", v katerem je bilo povedano dr. Drejcu par britkih v obraz.
Tako vidimo torej naše delavce ločene v dva tabora. V gotovih ozirih morajo biti opazovalcu pač bolj simpatični socijalni demokratje, ker se kropkejo in trezneje trudijo za napredek delavstva ter uvajajo v delavske vrste organizacijo, akoprav se z nekaterimi točkami njihovega programa pač ne moro nikdo strinjali, kdor hoče veljati še sploh za Slovenca in ker tuintam pretiravajo, dočim krščanski socijp listi odbijajo od sebn vsakega Človeka, kdor zna sam misliti s svojo glavo, ker jih ne učo drugega nego pokorščine do črne suknje, proti gospodarjem jih hujskujo, govore jim o cerkvi in svetnikih, pehajo jih po božjih potih, le o pravem delavskem vprašanju ni nikdar govora. Tako za pesek v oči jih hrulijo: Delavec mora biti plačan, kakor pritiče, pravica za delavca, pravica bo zmagala! — ali ne store nikdar resnega koraka, ki bi meril na to, da mora biti delavec plačan, kakor pritiče, da naj se da delavcu pravica, da bo pravica zmagala. —
Stranke v deželi so se doslej — le govorimo resnico! — veliko premalo brigale za delavsko vprašanje ali pa nič, toliko na laški, kolikor na slovenski strani. No, med nami Slovenci pa tudi ni bilo doslej stranke, ki bi se bila ogrevala za delavsko vprašanje, kakor treba, saj za časa »sloge' so letale visokim gospodom na naših prvih mestih vse druge misli po glavah in da je šlo še malo časa tako naprej, že »Delavsko podporno in bralno društvo* bi bilo zaspalo.... dokler ni nastopila poti življenja naša narodno-napredna
stranka, katera je zapisala v svoj program tudi točko: »Pozdravljamo gibanje delavstva, želimo mu krepke organizacije, katero hočemo pospeševati.*
DOPISI.
Iz Branice. — Kdo je kriv, da vera peša? To vprašanje je bilo stavljeno že večkrat, ali na isto je mogoče odgovoriti vedno edino le tako, da samo slabi duhovniki so krivi pešanja vere.
Dnč 15. t. m. se je napravil neki mladenič, da gre očistit svojo vest, in sicer je šel v sosedno vas Gabrije, ker v Branici ni doma duhovnika (gosp. Marko je Sel namreč po svetu kazat svoja lepa očea in ima navado, da se »poahta* le najbolj ob trgatvi!), Ko pride ta mladenič v spovednico, pove svoje grehe. Takoj na to pa ga vpraša spovednik, kakšne časopise da čila. Odgovoril je, da vsake vrste, kajti ako bi čital samo ene, ne bi vedel vsega. Na to ga vpraša: Na kakšne sle pa naročen? Odgovor? Na »Primorca". Na to je bilo pa zadosti spovedniku, rekel mu jej Ravno na najbolj nesramen list sto naročen. Tisti dela tako, da pravi: kar je bilo pred 3 leti belo, je zdaj črno in narobe. Tega časnika se morate takoj jutri odpovedati. Saj imamo mi katoliške liste, katere se mora citati. Mladenič pa jo odgororil, da tega ne stori, ker je naročen na »Primorca" že 5 let in ne spozna, da bi pisal kaj proti veri. Duhovnik: Zadosti je, da piše proti nam, duhovnikom. Mladenič: Kaj je meni za druge, meni je le za svojo osebo. Ako res obrekujeta duhovnike po nedolžnem »Soča* in »Primorec*, naj se opravičijo po sodnijskih potih. Duhovnik: Ti si že ves pohujšan po tistih slabih listih. Mladenič : Kaj slabih listih! Ako so slabi in delajo pohujšanje, torej zaukažite državnemu pravdniku, da jih ne pusti med svet. Duhovnik : Ravno zato, ker drži vlada in državni pravdnik *) z liberalci, moramo pa mi nastopati proti temu, in jaz Vam ne dam sv. odveze; pojdite k spovedi torej, kamor hočete. Mladenič: Ali nimate vsi ene pravice, odpuščati grehe? Duhovnik: Da, vsi eno! Mladenič: Zadnjič, ko sem bil pri spovedi, sem povedal,  da berem take liste, ker sem mislil,
To pa, to! Ur.
da je res greh, ko ste Vi duhovniki tako prepovedovali, ali sedaj pa spoznam, da ni greh, in duhovnik mi je bil odgovoril: Beri, kakoršne ko hočeš, samo da vere ne izgubiš in da vseeno rad moliš. Saj tudi kmet mora kaj citati za razvedrilo in da si bistri um. Duhovnik: Ti si zabit! In sv. odveze Ti ne dam. Mladenič: Torej z Bogom. In odšel je iz spovednice, v cerkvi je pomolil še lepo, kakor se spodobi pravemu kristijanu, potem pa je odšel domov. Gotovo je, da so bili mladeniču, ker je prišel k spovedi z dobrim namenom, ker je povedal vse, kar mu teži srce, grehi odpuščeni, četudi »božji namestnik* ni povzdignil svoje roke ter izrekel
svojega: Absolvo Te-------
Zakaj vera peša? Pešala pa bo še bolj, dokler bodo nam gospodovali po naših cerkvah nevredni nunci 1 Ako takih komedij kmalu no bo konec, se ogledamo — drugam!
Iz Čopovima. — Žalostno razmere vladajo tukaj pri nas, zato, g. urednik, prosim dovolite, da Vam jih le nekoliko opišem.
Do nedavnega časa smo imeli dobrega organieta, sedaj pa imamo zopet starodavnega organista iz Časov, ki za sedanjo dobo niso več sposobni; mož bi moral Že po svojem razumu sam odiožiti posel, ker ni sposoben zanj, naj vpraša vendar, ako hoče, tudi na sploh .vse občinarje in zraven še g. Župnika, ako hoče pravično govoriti, in odgovori mu, da ni sposoben več za sedanji čas.
Kako pa je prišlo do tega, da »mladi* (sicer ni več mlad, ker je orgljal že 15 let) ne orglja več? To je pa tako-le: Minolo zimo se je bila mlademu organistu neka stvar pripetila tako, da je začel štrajkati, zraven njega je štrajkala večina pevcev, alt stvar se je pomirila in mladi organist je začel zopet orgljati, sicer na obljubo gbsp. župnika, da po dvamesečnem preteku njemu izroči orgljanje, in zraven seve" da tudi plačo, ker do sedaj plačo prejema še zmiraj „st&ri*. (Tukaj se razume .stari* oče »mladi* sin!) Dva meseca je preteklo, orgljanja pa gosp. župnik ni izročil mlademu organistu in zraven tudi plače ne, in veste, g. urednik, zakaj ne? Samo radi teda ne, ker je g. mladi organist — naprednega duha.
In veste-li, g. urednik, da mu je prej prepovedal   sodelovati   pri   »Tamburaškem
Quo wadis?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
»Ah !« pomisli Petronij, »torej Še dočakam konec pesmi!«
Nekateri iz družbe, zaslišavši to, je dejal v duhu:
»Gorje mi! Petronij si je pridobil čas, pa more dobiti tudi cesarjevo naklonjenost in premagati Ti-gelina.«
In znovič so se mu jeli bližati. Toda konec večera je bil zanj manj srečen. Ko se je Petronij poslovil od cesarja, ga popraša cesar nakrat, pomežikovaje z očmi in z navidezno zlobnim, prav za prav pa le z radostnim licem :
»A čemu Vinicij ni prišel?«
Ko bi bil imel Petronij zagotovilo, da je Vinicij z Ligijo že všel za mestno obzidje, bil bi mu odgovoril: »Oženil se je po tvojem dovoljenju ter odšel.« Toda uvidevši čuden Neronov posmeh, je odgovoril:
»Tvoj poziv, božanstveni cesar, ga ni našel doma.«
»Povej mu, da mi bo zelo ljubo, ako ga vidim,« reče Nero »in povej mu v mojem imenu, naj za gotovo pride k igram, na katerih nastopijo kristijanje.«
Potronija vznemirijo te besede. Zdelo se mu je, da merijo naravnost na Ligijo. Vsedši se v nosilnice, se je dal nesti Še urneje nego zarana.  Toda to ni  bilo
tako lahko. Pred Tiberijevo palačo se je nahajala množica ljudij, pijanih kakor navadno, ki pa niso prepevali niti plesali, marveč se kazali nekako razburjeni. Od daleč se je začulo nekako kričanje, katerega Petronij takoj ni mogel razumeti, ki pa je postajalo močnejše in trušnejše ter se konečno spremenilo v j eden sam klic:
»Kristijane pred leve!!«
Krasne nosilnice augustijanca so se komaj porivale skozi razburjeno množico. Iz požganih ulic so dohajale neprestano nove tolpe ter ponavljale oni grozni klic. Od ust do ust se je širila novica, da pro-ganjanje traja že od jutra, da so vjeti že mnogi požigalci, in čez malo časa so se po vseh starih ulicah, po zakotjih okrog Palatina, po vseh gričih in vrtovih, po vsem Rimu, kakor je bil dolg in širok, razlegali glasni klici:
»Kristijane pred leve T«
»Druhal!« ponavlja prezirljivo Petronij. »Ljudstvo, Id je vredno tega cesarja!«                              I
In jel je misliti na to, da takšen svet, oprt ob nasilje, ob okrutnost,  o kakoršni niti barbarji niso
...... njegova                              „ „
smrad. Na gnjilo življenje je padala senca smrti. Večkrat so se razgovarjali o tem že sami augustijanci, toda Petroniju še nikdar ni stala tako jasno pred očmi neovrgljiva resnica, da ta ovenčani voz, na katerem v postavi zmagovalca stoji Rim, ki vleče za seboj samo zvezane narode, drdra naravnost v propast. Življenje mesta, ki je gospodovalo nad vsem svetom, se mu je zdelo podobno nekakemu znorelemu plesu, nekaki divji orgiji, ki se naposled mora končati.
Razumel je takisto, da samo kristijanje še imajo nekako novo podlago za življenje, toda sodil jo, da po kristijanih kmalu ne ostane sledu.  A kaj potem?
Oni znoreli ples se bo pod Neronovim vodstvom nadaljeval, in ako zmanjka Nerona, pa se najde drugi, prav tak, ali še celo hujši, kajti z ozirom na tako ljudstvo, na take patricije, ni bilo niti vzroka, čemu bi se moral najti boljši. In nastanejo nove orgije, samo da še bolj bedaste in ogavnejše.
Toda tudi orgije ne morejo trajati večno in treba je iti spat, bodisi vsled same utrujenosti.
Premišljajo o tem, je čutil Petronij, da je tudi sam zelo utrujen. Ali pa je v taki negotovosti bilo vredno živeti, a to samo radi tega, da človek gleda tak red sveta ? Genij smrti ni manj zal nego genij sna, ter ima takisto krila pri svojih ramenih.            x
Nosilnice se vstavijo pred vratmi njegove hiše, katere jim odpre čuvajoč vratar v tem hipu.
*Ali je plemeniti Vinicij doma?« vpraša ga Petronij.
»Pred kratkim se je vrnil, gospod,« odvrne suženj.
»Torej je ni rešil,« pomisli Petronij.
In odloživši togo, steče v atrij. Vinicij je sedel na trinožniku z glavo, sklonjeno skoro do kolen, podprto z rokami. Zaslišavši korake, je dvignil svoje oka-menelo lice, na katerem, so so samo oči grozno svetile.
»Prišel si prepozno ?« ga vpraša Petronij.
»Dft. Odpeljali so jo pred poldnevom.«
Nastane za trenutek molčanje.
»Ali si jo videl ?«
»Da.«
»Kje je?«
»V mamertinski ječi.«
zboru« in da je moral od .Tamburaskega | zbora* odstopiti ? Ali mu je potem izročil orgljarsko službo ? Ne! Tako, vidite, terorizira naš g. župnik Človeka, ki mu ni nič zalega storil, samo da je imel napredne misli. Sedaj vprašam gospoda župnika, koliko časa mislite šef pustiti »klempati« na orgije v cerkvi, ali ne mislite izročiti orgljanje izkušenemu in vrednemu organistu, ali bode še nadalje izvajal stari organist »fis in mis dur* in ali hočete, da se res ljudstvo vpre? Res. da imate vso oblast v cerkvi, da ukažete, kar v: hočete, mislim pa, da plačuje tudi občina nekoliko k orgljarski plači! Govoriti se je slišalo, da bi dali kakega mladeniča učiti orgljarslva, ali kaj pa je vendar €ega - treba, ali nimamo dovolj zmožnega mladega organista doma? Ali naj se ga odstranjuje samo radi tega, ker je naprednega duha? To bi bilo vendar preveč!
Mislim, da kdor ni sposoben za orgljanje, naj se sam odpove, ako se pa noče, naj «e mu služba odvzame, in kdor ima sposobnost zato, naj se mu orgljarsko službo podeli. Saj kar je lepo zunaj, je Iapo tudi v cerkvi. — S tem ne mislim nikogar žaliti, le resnico sem hotel izgovoriti.
Pravicoljub. Iz Št. Andreža. — Pretekli teden smo imeli, kakor je čitateljera .Soče" 2e znano, pri nas sv. misijon. Pridige so bile, kar je res, je res, precej poštene in krščanske, pa tudi v spovednicah so se obnašali misijonarji pošteno, kakor se na sploh čuje. Misijonarji torej so se vzdržavali politike v cerkvi, ali ž njimi je bil pri nas neki kapucin, kateri je imel politično misijo. Kapucinova spovednica je bila polna znane žalostne politike. Kaj grehi! To ni nič, le »Primorca" proč,pa imaš sv. odvezo v žepu! Ako ne storiš tega, pa je ni odveze! Tako je bilo pri marsikaterem, da ga je odslovil: z Bogom!
Vprašam tu, zakaj vabi g. župnik takega zdražbarja v našo spovednico, drugič pa vprašam kapucinskega spovednika, ali sem jaz kriv, ako je kateri izmed gg. nuncev živel razuzdano in pohujšljivo, da sta ga morala oprati »Soča* in .Primorec«?! Kaj porečete k temu?
Čudno res, prečudno, za vse grehe se ni zmenil tisti kapucin, ako je dognal pri spovedancu, da čita .Primorca*. Vse drugo je pustil na strani, le nagovarjal, je .grešnika", naj pusti »Primorca« ter si naroči drug list. Spovedniku je bilo odgovorjeno, da klerikalni listi so lažnjivi, na kar je zarohnel kapucin: Saj so vsi lažnjivi! (Torej tudi klerikalni, čemu pa agituje zanje?!} Jaz kot spovednik nisem strankar. (Čemu pa agitira za klerikalne liste? Ti ljudje mislijo res, da imajo povsodi le osle pred sabo !) Dalje je omenil celo, da je bil ranjki nadškof Zorn prepovedal »Primorca«, kar je seveda laž! Tako je skončal misijon pri nas. Vera, katera je bila v nevarnosti, se je po tem misijonu res imenitno podprla!!
S potovanja, — Iz Št Jurja ob južni železnici. — Šent Jurij je krasen, naroden trg ob južni železnici na spodnjem Štajerskem. Naroden pravim, ali žalibog tudi se šopiri v družbah zveličavna nemščina, kar je naravnost sramotno. In pri letošnji ljudski štetvi so našteli celo 75 Nemcev, čeravno bi jih morali iskati z Diogenejevo lučjo. —
V tem krasnem trgu biva naš čislani, slavni skladatelj dr. Avgust I p a v i c, kije obhajal v sredo 14. t. m. svojo sedemdesetletnico. Bila je lepa slavnost. Po trgu je bila krasna bakljada z veliko udeležbo občinstva. Pred njegovim domom pa so zapeli pevci pod vodstvom gosp. učitelja Čulefca nekaj skladeb gosp. slavljenca in nekaj drugih. Gosp. doktor se je prikazal v spremstvu državnega poslanca Berksa na vratih in se zahvalil za izkazano čast. —
Slavnost je zaključil banket v gostilni pri Nende-nu. Lepo je bilo, in trg je pokazal, kako spoštuje gospoda skladatelja, katerega naj Bog še mnoga leta ohrani nam v korist in čast Bog ga živi!
L i p n i ca. To so ti jfemci kulturni!
Sam Bog, pravijo, je nad njimi in drugi nobeden. In druge narode zatirajo, jih sovražijo itd. Upnica na tujerskera je ponemčeno mesto. Nemci sodjavolski sovražniki Slovencev. Poslal sem od tam par razglednic s alovenskim naslovom v slovensko domovino, in zapisal sem deželo celo tudi nemški, ali .nevtralna* pošta je razglednice ugonobila, jih ni in ni. Fej takim divjaškim Nemcem! Slovenci, klin s klinom!! Nič pardona divjakom!
Cerknica. Kdo se bi ne smejal, ko sliši, da so klerikalci prijatelji naroda, prijatelji kmeta? Oj vi hinavski žlindrovci! Tu je prišlo vse polno vojakov, ubogih, utrujenih... Komu bi se ne smilili ubogi slovenski vojaki? Pa kaj je to klerikalcem! Hitro ko so prišli vojaki, pa so povišali ceno vsega. V »konsumu« je mleko namesto 4 kr. sedaj 8 kr.!! In vse drugo je dražje! — Kako nasprotje v bližjem Rakeku. V odlični, krasni gostilni dičnega gosp. Sebemkarja in sploh povsod je cena ista in postrežba točna, izvrstna, četudi bi lahko delali dobiček s po-draženjem.
Da, kmet, narod, tvoji rešitelji so na-prednjaki, oni ti hočejo dobro, oni te odkritosrčno ljubijo in se zate žrtvujejo. Ti pa ljubi jih tudi, veruj jim, videl boš, da se ne boš kesal, kakor se ni še nikdo, ki je stopil v njih tabor. —
Vas ni sram, sebični, le dobičkaželjni klerikalci ?!       __________
Domače in razne novice.
P. n. Slani osrednjega odbora c. kr. kmetijskega društva t Gorici so vljudno vabljeni na posvetovalni pogovor dne 22. t. m. ob 9. uri zjutraj k .Trem Kronam*.
Veselica ženske podružnice dražbe st. Cirila In Metoda t Dornberga. --Pri najkrasnejšem vremenu se je zbtelc v nedeljo na lepo okrašenem vrtu gostilne gosp. Šinigoja pri .zlatem levu* nebroj občinstva, da položi svoj obolus na altar domovine v prid naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda. Videli smo zbrano tu skoraj vso inteligenco iz Dornberga, Prvačine, Renč, Bilj, Mirna in mnogo gostov iz Gorice. Vrla podružnica se je potrudila kar najbolj mogoče, da nudi došlecem zanimiv program, kojega so sotrudniki tudi točko za točko najboljše izvedli. Prvomestnica gospa Mre vi je je pozdravila v jedrnatih besedah navzoče, povdarjaje važnost naše šolske družbe ter zaklicala vsem: dobro došli. Za tem je udarjal domači tamburaški zbor pod spretnim vodstvom gosp. Brica sokolsko koračnico in v nadaljevanju programa z jednako iz-bornim vspehom .U boj*. Divili smo se tu mladim krasoticam, ki so igrale tako sigurno in ne moremo si kaj,  da ne omenimo pri
tej priliki rodoljubne rodovine B iz j ako ve, | ki je bila zastopana v tamburaškem zboru kar s tremi dražestnimi hčerkami, medtem ko nam je četrta hčerka iste rodbine dekla-movala s pravim vznosom Gregorčičevo .V pepelnični noči". Z radostjo smo opazovali na ti mladi gospici ono sigurnost, katero mora imeti vsaka dobra deklamovalka, ako hoče raztolmačiti z deklamacijo pesnikove misli tako, da se vtopi v iste tudi poslušalec. Buren aplavz je sledil tej deklamaciji, ki je bila res prekrasna. Domači pevski zbor je pel pod vodstvom gosp. Beroeta tri komade dobro, isto moramo potrditi tudi o domačem orkestru, kojega je dirigiral gosp. Orel, da-siravno tu nismo opazili one popolnosti kakor v tamburanju. Krasna točka pa je bil koncertni revij za štiri citre in gosli, kojega so proizvajale štiri gospice in dva gospoda. Občinstvo je hvaležno priznalo krasoto te točke s splošnim odobravanjem. Prave salve smeha pa je vzbujala izborno igrana tg» »To sem bil jaz*. Gospica Bizjakova (Polonca), Golja (Lena), gospa Mozetič (Barba) ter gospoda F a gane i j (Marko) in Zorn (Tone) so izvedli svoje vloge dobro, govorica jim je tekla brez vsake hibe, bili so sigurni v vlogah in kretanju. Osobito gospa Mozetičevaje bila v igri in maski naravnost imenitna. To je igralka, ki razume vtopiti se v svojo vlogo ter igrati isto dovršeno in naravno.
In tako se je zopet vrlo naše ženstvo izkazalo v narodnem delu ter pripomoglo s svojo požrtvovalnostjo družbi sv. Cirila in Metoda do izdatnega prispevka. Divili smo se, s kakim veseljem je bilo to divno dorn-berško ženstvo pri delu z zavestjo, da služi najvzvišenejšemu namenu ravno s tem, če nabira podpore za najvažnejšo našo narodno postojanko, — za šolstvo naše. In ljudstvo je uvidelo to požrtvovalnost ženske podružnice ter prihitelo v masi in radostno položilo svoj dar na oltar domovine. Vsi, da vsi — kajti tudi Župnik dornberški je bil tamkaj — in še jeden — baje neki tržaški katehet.
Mož je govoril dosledno nemško, to pa tako glasno, da so se oči vseh v bližini stoječih radovedno upirale v tega kričača. A ta efekt je bil možakarju v črni suknji še pre-malenkosten. Začel je po dokončanem programu hruliti tako nesramno, kakor zamore hruliti pač le samo kak nesramitež, ki je zgubil že pred dolgim časom zadnji čut narodnega ponosa. Zgražal se je nad ono nedolžno igrico, katero so igrali vrli domačini ter grozil, vihteč v roki svoj notes, da po vseh farških »cajtengah« raztrobi .nesramno* vsebino te igre. Slavni Juvančifi se je pri tem zadovoljno muzal ter kazal na domačega g. nadučitelja, češ, da je on uprizoril celo veselico in je torej glavni krivec. Gosp. nadučitelj na vse te iumparije ni reagoval, čudimo se pa, da ni reagovalo ostalo občinstvo ter vrglo tega v nemškutariji in nesramnosti zbesnelega popa s primerno brco na cesto. A misliti nam da ta slučaj v Dorn-bergu, in sicer mnogo misliti, kajti tam smo uvideli, da niti veselice, ki so prirejene v prid naše šolske družbe sv. Cirila in Metoda, niso varne pred hujskanjem fanatičnih farjev! Le tako naprej — in kmalu bodemo doživeli, da ona kasta, ki trguje z vero kot Čič z jesihom, zataji še zadnjo iskrico rodo-ljubja ter pojde v boj proti — svojemu lastnemu jeziku — proti narodnemu šolstvu. Ti, ubogi narod pa boš zrl na razvaline mnogoletnega dela vrlih posvetnih rodoljubov, na razvaline slovenskega šolstva in prideš do spoznanja, da bi ne prišlo do razvalin, če bi pravočasno pomedel s črno internacijonalo — s farškimi brezdomovinci. Našim domačinom pa svetujemo, da tega nemškutarečega popa, ako pride hrulit tudi po drugih veselicah, primejo za ušesa in ga z vso potrebno eleganco postavijo na zrak. Za take .može* je to najboljše mazilo.
Zopet eden manj! — Odšel je B u d i n iz Pevme, za njim pa je pobral šila in kopita
vikar Franc K na v s iz Oseka ter odšel 15. t. m. pop. v Gradec k lazaristom. Knavs spada tudi v tisto vrsto duhovnikov, kakor Budin, katerih ni gnal poklic v duhovski stan, ali so prav radi tega pravi zbesnelci v črnem oblačilu. Knavs je bil svoj čas so-urednik .Prirn. L.*, pozneje pa, ko je počil razkol, pravi znoreli derviš, katerega smo morali večkrat v .Soči" zlasati. Seveda nimamo nič proti temu, da je odšel ter se ne vrne več, želimo mu pa več miru in več pameti, ki je boljša kot žamet, pri oo. laza-ristih v Gradcu. Le za njim!
.Gorica* in sloga. — Tudi .Gorica* je začela pridigati o slogi. Povod jej je dal članek v .Soči* pod naslovom .Liberalizem*. Začenja že jako imenitno, da največji slovanski greh je nesloga, potem pa ko na-praska še nekaj nesmiselnih besed k nekaterim stavkom iz gori omenjenega članka, pa prihaja na naše goriške razmere ter pravi, da dokler ni nastopil med nami poglavitni zdražbar ter jel hujskati stan na stan itd., je bila v deželi z ado volj nos t in z združeroi močmi vseh slojev se je delalo sa napredek z lepimi vspehi itd. Sedaj pa, glej! hočejo ljudstvo duševno rebelirati.
Duševno revše, katero se je lotilo odgovarjati na članek .Liberalizem«, ga ni razumelo, ker, kakor se mu vidi, ne misli dlje kakor do nosu in ne vidi izpod kapa domače hiše nikamor v svet. Radi tega pa se tudi ne bomo pričkali in ne bomo odgovarjali na tako prismojene izrodke, kakoršni so zloženi na uvodnem mestu zadnje .Gorice* št. 65. Rečemo !e to, da naši somišljeniki dobro vedo, kako je nastal razkol na Goriškem, da vedo, koliko je bila vredna tista toli hvalisana .sloga«, zlasti v zadnjih časih pred razkolom, vidijo jasno, kako se razvijajo reči v deželi in so že zdavnaj prepričani, da z ljudmi, ki so zbrani krog .Gorice«, je nemogoče vsako složno delo.
Čemu torej čivkati visoko pečeni o slogi, čemu srakoperiti z zdražbarstvom okoli, Čemu, čemu pa nas hočejo učiti sloge prav tisti, katerim je najmanj mar za vsako slogo, in ti so klerikalci! Da, na jeziku jo imajo, kadar hočeš, ker so vedno in vedno pripravljeni slepariti vsakega, kdor se jim pusti, v dejanju pa so prav oni največji zdražbarji, največji neprijatelji  prave sloga!
Ali neko .slogo* vendar-le hočejo. Da, hočejo jo, ali tako, da bodo gospodje v črni suknji s par podrepniki vse komandi-rali po celi deželi, da bo veljalo le tisto, kar pride iz posvečenih ust, da bo vsak komaj polnoletni kaplan ravnal naše pri narodnem delu osivele može ter jim ukazoval, sploh, da bodo imeli prvo besedo edino le nunci, katere bi okroževalo za parado par .civilistov".
Tako .slogo" hočejo oni imeti, po taki .slogi* jočejo in se jim sline cede, o vsaki pravi slogi pa ž njimi ni mogoče govoriti niti jedne besede! Tako .slogo" hočejo imeti klerikalci na Kranjskem in tako imajo današnji dan še na Štajerskem, ali tudi že poka, ker čim prej se ljudstvo otrese verig take .sloge«, Um bolje zanj. In mi tudi take .sloge" nočemo, zato pa se bojujemo proti njej in ne odnehoma poprej, da preprečimo vse nakane takih .slogašev" v pobeljeni obleki! Potem šele, ko se vremena zjasne, bo mogoče govoriti o složnem delovanju vseh goriških rodoljubov, med katerimi pa zastopnikov sekte, ki živi v domišljiji, da mora gospodovati nad drugimi, ne bomo prav nič progrešali....
O nedoslednosti piše tudi .Gorica* od sobote. Seveda jo očita Gabrščeku in .Soči", češ, včasih, glejte, je .Soča" pisaia tako, sedaj piše pa tako, baš obratno. Glejte, kaka nedoslednost! čitatelji .Gorice* so pač obžalovanja vredni, ko jih pita s takimi ne-Haiiostim ter očita .Soči* nedoslednost, ker je spremenila pisavo, ko so se spremenili časi. Da, nekdaj je bilo drugače, sedaj pa je
Petronij se zgane ter pogleda Vinicija z radovednim pogledom.
Vinicij ga je razumel.
»Ne!« reče. »Niso je vrgli v ,Tulionum4 *), niti v srednjo ječo. Podkupil sem stražnika, da jej je odstopil svojo sobo. Uršo leži na pragu in jo čuva.«
»čemu je Uršo ni ubranil ?«
»Po nju so poslali petdeset pretorijancev, vrhu tega pa mu je to tudi Lin zabranil.«
»A Lin?«
»Lin umira. Radi tega ga niso zaprli.«
»Kaj nameravaš ?«
»Rešiti jo, ali ž njo vred umreti. Tudi jaz verujem v Kristusa.«
Vinicij je govoril te besede mirno, toda z zelo ganljivim glasom, da se je celo Petroniju stisnilo srce od sočutja.
»Razumem te,« reče, »toda kako jo hočeš rešiti?«
»Podkupil sem stražnike prvič radi tega, da jo ubranim razžaljenja, drugič pa za to, da naju ne ovirajo na begu.«
»Kedaj se ima to zgoditi?«
»Odgovorili so mi, da mi je ne mr.'.«;o oddati takoj, ker se boje" prevelike odgovornosti. '. ' da kadar se ječe napolne* z množico ljudij ter jetnike nihče ne bo več štel, takrat mi jo oddajo. Toda to bo e skrajni slučaj! Reši ti poprej njo in mene. Cesarje <r prijatelj si! On sam mi jo je dal. Pojdi k njemu in reši me.«
Petronij namesto odgovora pokliče sužnja ter mu zapove, naj prinese dva temna plašča in dva meča na to se obrne k Viniciju.
.   ¦       *) Najnižji del ječe. ki leži povsem pod zemljo z jednim predorom v stropu. Tu je od gladu poginil Jugurta.
»Potoma ti povem vse,« reče. »Med tem vzemi plašč in orožje in pojdtva v ječo. Tam daj stražarju dva tisoč sestercev, da, dvakrat ali še petkrat več, samo da takoj izpuste Ligijo. Sicer bo prepozno.«
»Pojdiva!« reče Vinicij.
Čez trenutek sta bila že na ulici.
»A sedaj, poslušaj me,« reče Petronij. »Nisem hotel zapravljati dragega časa. Od danes sem v nemilosti. Moje življenje visi na niti in radi tega ne morem pri cesarju nič opraviti. Da, še huje; zagotovljen sem, da bi on učinil uprav nasprotno, za kar bi ga jaz prosil. Ako bi temu ne bilo tako, ne bil bi ti svetoval, pobegniti z Ligijo, ali si jo pridobiti z bojem. On bi danes poprej uslišal tvojo prošnjo nego mojo. Toda na to ne računaj. Reši jo iz ječe ter zbeži. Ne preostaja ti ničesar drugega. Ako se ti to ne posreči, pa bomo imeli čas pomisliti na druga sredstva. Za sedaj samo vedi, da Ligije niso zaprli samo radi vere v Kristusa. Kakor njo tako tudi tebe zasleduje Popejina jeza. Ali se še spominjaš, kako si razžalil Augusto, ko si jo odbil ? In ona vč, da si jo odbil radi Ligije, katero sovraži od trenutka, ko jo je prvič srečala. Prizadevala si je že poprej, ugonobiti jo, pripisujoča njej na rovaš smrt svojega otroka. V vsem tem, kar se je zgodilo, tiči Popejina roka! Kako naj si drugače pojasniš to, da je Ligija prva morala v ječo? Kdo jim je pokazal Linovo hišo? Pravim ti, da so jo že dolgo zasledovali! Vem, da ti razdiram dušo in te pripravljam celo ob poslednjo nadejo, toda to ti pravim radi tega, da jo na vsak način rešiš iz ječe, ker sicer propadeta oba.«
»Tako je! Razumem U odgovori zamolklo Vinicij.
Ker je bilo že pozno, so bile ulico prazne, daljši razgovor jima pretrga pijan gladijator, ki jima pride
naproti. Ta gladijator stopi pred Petronija, pograbi ga za rame ter spregovori s hripavim glason •
»Kristijane pred leve!«
»Mirmilon*),« reče mu mirno Petronij, »poslušaj dober svet ter pojdi mi s poti.«
Med tem ga pijani gladijator pograbi še z drugo roko za ramo.
»Kriči ob enem z menoj, če nočeš, da ti ne zlomim vratu: kristijane pred leve!«
Petronijevi živci so bili Že siti tega klica. Od onega trenutka, ko je odšel iz Palatina, ga je ta klic dušil kakor mora ter razdiral mu ušesa; sedaj pa je še videl nad seboj pest orjaškega moža in mera njegove potrpežljivosti je bila polna.
»Prijatelj!« reče mu, »ti puhtiš po vinu ter mi zapiraš pot.«
Po teh besedah mu porine v prsi do ročaja svoj kratek meč, s katerim se je bil oborožil, odhajajo od doma.
Na to prime Vinicija za roko ter nadaljuje mirno, kakor bi se ničesar ne bilo zgodilo:
»Cesar mi je danes dejal: »Reci v mojem imenu Viniciju, naj pride k igram, na katerih nastopijo kri-stijanje.« Ali veš, kaj to pomeni ? Hoče se razveseljevati pri pogledu na tvojo bolest. Nemara tebe in mene uprav radi tega doslej še niso zaprli. Ako je takoj ne rešiš, pa — ne vem. Nemara se Akta potegne zž-te, toda ne vem, če še kaj opravi? Tvojasicilijanska posestva bi nemara pridobila Tigelina. Poskusi!«
»Dam mu vse, kar imam,« odvrne Vinieij.
•) Vrsta gladijatorjev.
(Dajje pride.)
tako, kakor je. Časi so se spremenili, in sicer korenito, in spremenila se je tudi »Soča". Ali ne le »Soča*, spremenili so se tudi razni gospodje, ki stoje sedaj v nam nasprotnem taboru. Glejte, kako so nedosledni t Pred 10 leti in še pozneje niso mogli prehvaliti Gabrščeka in »Soče", govorili so z navdušenjem o velikem prevratu, kateri se je izvršil prav s pomočjo Gabrščeka, ter o novih časih, sedaj pa, glejte, glejte in ne nehajte se čuditi, ti možje sovražijo Gabrščeka! Kako vendar so nedosledni,! Strašno! Gregorčič se včasih ni TbaIT*abf šESka** ^edaj^pa-se ga »boji". Glejte, kako je nedosleden! »Prefesar" Mrcina je včasih norce bril v Čitalnici s »Prira. Listom" in zraven ne preveč lepo pikal kateheta Tabaja, ki ima talente za uk »na pamet", sedaj pa, čudite se, da »prefesar" Mrcina-sovraži -»Sočo* tako, da bi rad njo in Gabrščeka kar v žlici vode vtopil. Glejte vendar, kako je nedosleden! To je pač skrajna nedoslednost Gregorčičevih pristašev....
Pa, ali imate zadosti, ali hočete še kaj ? AH pardon, saj za člankom o »nedoslednosti" stoji pomembni Mre nov »Dalje pride" ! Svidenje torej ni izključeno,
Ples t cerkvi — »Slov. Narod* piše: Kaj takega pa še ne: Klerikalci so oskrunili cerkev. To je sad klerikalne vzgoje. čujte in strmite. V nedeljo dne 10. t. m. je bilo pri podružnici sv. Ožbolta na Ponikvi žegnanje. Župnik je kot cerkveni in politični glavar svoje fare dal nekemu gostilničarju dovoljenje za »Buschenschank" in popivalo in popevalo se je pred cerkvijo, da je bilo veselje. Spilo se je 8 sodčkov piva. Župnik in kaplan sta neki plačala dva sodčka piva za svoje pristaše v hlačah in v kikljah. Le ti so se napili in ko je pobožno ) ljudstvo odšlo, so šli pijani možki z ženskami vred v cerkev, kjer je neki urar igral na orgije posjjočne in okrogle. Pijani tretjeredtTiki in tretje-rednice so sezačele v cerkvi vrteti, nekateri so peli klanfarske pesmi in vriskali, metali klobuke v svetnike in v svetnice na oltarjih, fantje so mečkali dekleta in jeden je celo hotel ugasniti »večno luč* pred oltarjem pa je padel na nos. — Mežnar si jih ni upal spoditi iz cerkve, ker so v njegovi sobi popred pili in se je le jokat nad takim početjem. Nekdo, ki je vse to videl, je rekel drugi dan: »Bilo je svinjsko. Bog obvari, da bi bili kaj takega storili takozvani »liberalci*. Križali bi jih. Toda ljudje, ki zahajajo v farovž, smejo vse storiti in nihče njim ne reče, da so brezverci. To pohujšanje je prišlo iz farovža. Župnik in kaplan sta zagovornika vseh tistih, ki so v nedeljo oskrunili cerkev sv. Ožbolta in vsi ti najdejo kot p o 1 n o k r v n i klerikalci zaslombo v farovžu. Saj so skoraj ravno ti oskrunitelji o predpustu priredili ples in maškerado v farovžu pod pokroviteljstvom farovškihgospodov in hlapcev. Cerkev sv. Ožbalta je oskrunjena po klerikalcih, to je resnica, ki se bode tudi pred sodnijo dokazala, samo radovedni smo, če se bode sedaj zaprla in zopet blagoslovila, ker med svinjskim početjem klerikalcev v cerkvi je bilo v tabernakelnu shranjeno sv. R e § n j e telo. Liberalci, recimo hvala Bogu, da smo boljši kakor klerikalci.
Nekaj bi radi povedali, pa ni gradiva, — Napisali so članek »Setev že gre v klasje, dr. Tuma — o raduj se!" Začenjajo o razdoru in sovraštvu ter govore o žalostni žetvi. Kaj bo, kaj bo P Človek bi pričakoval tu kaj posebnega. Kaj vendar povedo ti klerikalci pod takim naslovom P I kaj P Povedali so, da je Nace Rijavec v Šempasu nekaj razžalil oseškega vikarija Knavsa, ali sta se izvensodno poravnala, da si je v nekem boju pohabil nos Just Rijavec, o tretjem, katerega imenujejo, pa še ne vedo povedati ničesar. In glejte, vse to je sad napredne politike. Dr. Tuma,  setev že gre v klasje!...
Lopovi! Radi bi nekaj povedali, pa nimajo gradiva proti nam, ali proti njim pa je gradiva dosti! Le poglejte v Kožbano, v Domberg, v Skopo in v Tomaj, pa dobite dokaj gradiva, žalostnega gradiva za žalostno zgodovino klerikalizma na Goriškem, v kateri stoje s temnimi črkami pisana hudodelstva, katera je povzročila klerikalna gonja iz »Gorice" in \i farovžev. Tam, tam, lopovi, posvečeni in neposvečeni, tam se ogledujte v svojem zrcalu.
Setev že gre v klasje, don Antonio — raduj se!
Kronice svetle In odpustki. — Na praznik Vel. Šmarna je šlo neko pobožno dekle na Vitovlje na božjo pot k Materi božji. Šlo je tudi k spovednici ter prišlo v roke patru Knavsu, ki jo je popoludne od-kuril po svetu. Dekle je povedalo med drugim, v strahu, da ne zamolči ničesar, kar bi utegnilo biti greh, celo to, da se ni udeležila ene procesije, ker je ni bilo doma. Takoj ko je slišal to spovednik, je zahteval od nje eno krono, drugače ne bo imela odpustkov. Ko je pa dekle reklo, da nima krone, jej je zažugal, da jo mora pa dekanu v Crničah odrajtati, čemur je dekle tudi pritrdilo.
To poročilo smo dobili iz kmetske roke, katera skončuje pismo tako: »kam smo prišli ni čuda ki vira peša rat bi vedel kam te krone pridejo ki h nunci v berejo za ot pustke«.
Nesreča. — Sinoči okoli pete ure je peljal nek voznik iz Renč ,od Lukežčev" voz kamnja s Podgorja blizu Batuj proti Renčam. Med potjo se je splašil konj drugemu vozniku, nekemu 12-letnemu fantu, kateri je ravno mimo vozil ter se tako močno zaletel s sprednjim delom voza v prvi voz ter voznika sunil s tako močjo z zlomljenim ojesom v prša,, da je bil mrtev tekom 10 minut.
Ponesrečenec je mož v najlepši dobi, okoli 45 let star.   Mož je zapustil mnogo-brpjno družino.* "~~~-»VrafedK»Gorieo" je nepostarno*.
—  Pobožnjaki krog »Gorice* žive v tem prepričanju, da treba kneta »farbati«, kjer se le da. Nekdo je bil naročen na »Gorico", ali pravzaprav vsilili so mu jo. Mož jo je vrnil enkrat, dvakrat, ali vedno je prihajala še nazaj. Vrne tretjič, pa zopet jo dobi nazaj, in sicer to pot z opazko na pasici, da »Gorico* vračati je nepostavtto. Torej za postave so se skrili, in kdor vrne »Gorico*, ima opraviti s postavami! No, verjamemo, da bi radi imelo postavo, da bi morali vsi na Goriškem citati »Gorico", ali da kaj takega ni mogoče, je dobro razumel tudi tisti mož, ker je prišel osebno v Gorico »postavnim* gospodom v ulici Vetturini povedat, da jim ne verjame, naj ga torej nikar ne slepijo s postavami, in odpovedal je »Gorico*.
Vidite, tako imajo kmeta za norca, tako ga hočejo držati v nevednosti ti sleparji našega ljudstva!
»Narodna Čitalnica* v Kobarida bo slavila v nedeljo 25. avgusta 1901. tridesetletnico svojega obstanka z veselico v prostorih Špehonjeve gostilne »pri Studencu*. Začetek ob 7. uri zvečer. — Vspored prihodnjič. — Vstopnina 40 v, sedež 20 v.
—  Z ozirom na to, da si je Čitalnica ob tej priliki omislila nov stalen oder, se preplavila hvaležno sprejmejo. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Opozarjamo na oglas na zadnji strani o otvoritvi večernega tečaja za knjigovodstvo.
Drobiž. ~ Jos. Frandolič, star 22 let, iz Storancana je lovil ribe skupno s starejšim bratom in bratrancem. Prišlo je blizu potem še 5 mladeniče v od 16 do 20 let. Ko je hotel Frandolič iti iz vode ter je bil le še kake 3 m od brega, mu je spodrsnilo in padel je. Trikrat se je vzdignil, ali trikrat je padel nazaj, zmanjkalo mu je moči in vtonil je. »Hrabri* furlanski mla-denči, nnmostu da bi mu bili pomagali, so samo kričali ter klicali na pomoč. Ko je zvedela mati, da so sina potegnili konečno mrtvega iz vode, se je onesvestila ter je še vedno bolna; treba še upoštevati, da pred pol letom jej je umrl mož.
Podberšič Anton iz Gorenjevasi na Kanalskem je padel, ko je dajal v jasli živini seno, ter se poškodoval močno na levi strani, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico.
V zadnjih dneh je bila doletela Gorico ta sreča, da jo je »obiskalo" izredno veliko ciganov, ki so se nastavili ob bregovih Soče, kakor po navadi. Ali to nastanenje je bilo kratko, ker oblasti so se hitro pobrigale zanje ter jih je žendarmerija že odpeljala čez Vipavsko, da gredo drugam po svetu, kdo ve, kam.
Listnica. — G. Š. v T. Da Žanč in Marjanca neumorno delujeta v vinogradu naših največjih katoličanov, Ler agitirata za klerikalne kandidate za prihodnji deželni zbor, že vemo, vendar smo Vam hvaležni, da ste nas opozorili na nju terju tako lepo opisali v poslanem nam pismu. Pa kaj nočete? Da sta se prav ta dva našla pri taki agita-taciji, temu se ni čuditi — saj poznate menda dobro oba! Toda pustite jima tudi to veselje, saj nevarna nista! Zdravi! — Josip Abram, kaplan, Matija Kravanja, predsednik, in Anton Šuler, nadzornik pri »Mlekarski zadrugi*, Josip Abram, tajnik, in Anton Suler predsednik »katol. polit društva", in I. Mihelič, mizarski mojster, vsi v Bovcu, so poslali uredništvu »Soče" »popravke*, 4 po številu, katere je skrpucal vse kaplan Abram. Naj blagovolijo ti gospodje vzeti na znanje, da smo njihove »popravke" v smislu § 19. v postavnem roku in na pristojnem mestu vrgli v koš, kjer naj v miru počivajo!
Razgled po svetu.
Dr. Kaizl državni poslai.«oc in bivši finančni minister, je včeraj umrl,
Čehi v Šleziji. V »Narodnih Listih* je izšel te dni članek, ki toži o zatiranju Čehov v Šleziji; v njem so stavljene te zahteve: Nagodba z Nemci v ostalih zemljah češke krone se ima skleniti samo pod pogojem, da dobi češka manjšina v Šleziji iste pravice v uradih in šolah, kakor jih uživa nemška manjšina na Češkem. Dolžnost vseh čeških zastopnikov je, da zahtevajo od vlade, naj uvede popolno ednakopravnost v Šleziji. V vseh okrajih Šlezije naj se ustanove politične organizacije, in uredi stalna pisarna, katere glavni namen bode pospeševanje in izvajanje gesla »Svoji k svojim". Samo tedaj, ako bodo delali v Šleziji vsi složno in s pomočjo vseh ostalih dežel češke krone, bo mogoče rešiti češki živelj  propasti.
Potopljena ladlja. — Blizu Pirana je prevrnila burja jadrenico, takozvano »bra-cero Levante", ki je last Al, Parenzana. Na ladij i je bilo 50 tonel. turSice.   Potopila se
je ladija v globočini kakih 15 m.   Gospodar T in moštvo se je rešilo.   Parnik  »Audaz* je ' odplul na lice mesta, da poskusi dvigniti potopljeno ladijo.
Odvetništvo t Avstriji. — Spočetka t. 1. je bilo v Avstriji 24 odvetniških zbornic s 4297 odvetniki. Najstarejši odvetnik je bil imenovan leta 1841. ter živi v Gorici. (To je dr. Bizzaro.) Največ odvetnikov šteje praška zbornica, namreč 1124 odvetnikov, dunajska jih šteje 1116, brnska 369, Ivovska 359, krakovska 275, graška 174, tržaška 114, črnoviška 105, linška 86, opav-ska 81, pfemvslska 69, samoborska 55, ino-moška 45, bolzanska in tridentska po 42, spletska 35, celovška in ljubljanska po 36, solnograška in zadrska po 26, goriška 25, roveredska 23, dubrovniška 18 in feldkirchska 16 odvetnikov.
.Splošne volitve na Ogrskem se bodo vršile morda Šele tekom meseca decembra, vsekako ne prej ntj-o koncem novembra. To se zgodi baje radi tega, da bo imel sedanji državni zbor več prilike za rešitev nujnih zadev. S tem hočejo menda ustreči zahtevi opozicijonalnih strank, ki odločno protestujejo, da bi budgetni provizorij, finan-cijalno nagodbo mej Ogersko in Hrvaško ter vojni zakon reševal novi državni zbor, ki bo potratil obilo časa s samimi formal-nostimi. Po tem računu bi bile torej nove volitve razpisane še le tedaj, ko bo rešeno vse našteto delo.
Sožalno izjave m CrlspIJem so letale seveda v Italijo tudi od primorskih Italijanov. Stilizovane so bile tako, kakor po navadi ob takih prilikah, kadar treba pokazati veliko italijansko srce! Na te sožaljke 30- dohajali seveda tudi odgovori. Ali odgovor, kateri je šel iz Palerma v Avstrijo, je je bil tak, da ga je pridržala c. kr. avstrijska pošta, in občinski svet v Palermu je bil obveščen, da odgovor od tam na sožalno izjavo Italijanov v Trstu je konflseirala avstrijska pošta.
Na Turškem vlada velika suša, namreč v državnih blagajnicah, ki so popolnoma prazne. Te dni se je obrnilo veliko število raznovrstnih državnih uradnikov naravnost na sultana s prošnjo, naj se jim izplača služ-nina, katere niso dobili že več mesecev, ker sicer morajo s svojimi družinami poginiti. Toda namesto plače so uvedli proti prosi« teljem disciplinarno preiskavo.
Turško gospodarstvo. — Vlada je glede uprave železnice Saloniki-Dedeagač vsa izvan sebe. Iz zadnjega poročila družbe, ki upravlja okrog 500 km dolgo progo Salo-niki-Cirigrad, je razvidno, da znaša izguba 7 milijonov frankov« katere mora plačati po sklenjeni pogodbi vlada. Doslej je plačala vlada že 35 milijonov in to za progo, ki ima največji promet, in ki bi se morala ne-le rentirati, temveč tudi donašati lep dobiček. Vlada meni zdaj to železnico sama prevzeti; vendar je dvomljivo, da bi se gmotne razmere obrnile na boljše, ker je doslej še vse, kar je upravljala turška vlada, propadlo.
Kitajsko. — Angleški list »Times" je dobil brzojavko, da je bil mirovni zapisnik dne 16. L m. podpisan. Sedaj bo menda mir s Kitajci!
V južni Afriki. — Sedaj je na vrsti Kitchenerjeva proklamacija, s katero se ba-vijo časniki in diplomatski svet, in radi katere se čujejo razne vesti iz južne Afrike. — Poročajo, da je dala ta proklamacija povod pismenim obravnavam med angleškim poveljnikom in Botho. Botha je na Kitchenerjevo proklamacijo baje izjavil, da postreli vse ujete Angleže, ako začne Kitchener izpolnjevati svoje grožnje. — Ena stotnija Fren-chove armade je prišla 10. t m. Burom v past. Sodijo o velikih izgubah.
Značilno je, da se s proklamacijo ne strinjata dva ugledna angleška lista, namreč »Westminster Gazette" in »Daily News". Prvi list pravi, da proklamacija ne more imeti več nobenega pomena, ker Buri nimajo premoženja, ki bi se dalo zapleniti, in se torej te grožnje niti od daleč ne boje. Tudi zagroženo pregnanstvo ne bo vplivalo na burske voditelje, ker so davno izjavili, da hočejo ostaviti južno Afriko, ko bi imela priti pod angleško oblast ,Daily News* pravijo, da se je s proklamacijo prekršilo splošno veljavno vojnj pravo. Glasom pogodbe, sklenjene v Haagu, se mora vsakemu narodu priznati pravica, da se brani do skrajnosti, Chamberlain pač ne ve, kako ni se znosil nad Buri, ko mu je spodletel pos\t«.s pri velesilah, da bi odrekle Burcm pravico do nadaljnega samostojnega vodstva protian-gleške vojske. Morda pa velja določeni rok 15. septembra samo večjemu delu angleške armade, da odide tedaj v Anglijo in se na ta način vsaj nekoliko zmanjšajo vojni stroški.
Narodno gospodarstvo.
ORGANIZACIJE KMETIJE.
(Članek izven uredništva.) (Dalje.) Ali sila kola lomi in počasi bo sila dala zopet kmetu nazaj, kar je enkrat bilo njegovo, kar mu je vzela sila. če veleposestvo ne more izhajati, mora priti v druge roke, in sicer take, ki ga bodo s pridom obdelovale. Nemška vlada najde precej veleposestev na prodaj, dasi vsi lastniki na dobiček mislijo, da bi si
s preostalim denarjem nakupovali v slovanskih krajih druga veleposestva. V razpravljanju teh vprašanj prihaja vsem agrarnim pisateljem Krasna slika združitve veleposestva z manjšo kmetijo v spomin. .Ralahine« se je zvalo veleposestvo na Irskem. Neki Vandaleur je bil lastnik istega. Dajal je zemljišča v najem. Najemniki so bili reveži, nezadovoljneži, neredni ljudje brez vse izobrazbe. Tatvina, rop, žganjepitje razdrto, družbinsko življenje, zanemarjenje otrok, to in še drugo grdobnega se je našlo mej njimi. To je bilo leta 1830. Tedaj je živel na Angleškem velik človekoljub, Robert Owen, ki si je zgladil sam do večjega premoženja pot in mej tovarniškimi delavci zadružno gospodarenje upeljeval v lastnih tovarnah ter bil potem potujoči učitelj zadružnega gospodarenja. Njegovi nauki so uphvali tudi na Vandaleurja in ta je 1830. vstvariLiznavedenih-najemnikov na svojem veleposestvu Ralahine kmetijsko delavsko zadrugo pod svojim vodstvom. Bilo je vseh vkup 40 ljudi. Tej zadrugi je dal svoje imenovano veleposestvo Ralahine v najem. Isto je merilo okolo 700 angležkih aeres, 270 aeres je bilo paše, 290 zemlje za oralo, 63V, aeres močvarine in 2'/, aeres vrta. Zemlja je bila jpo večjem dobra, ali nekaj je bilo kamnite. Sest hiš in prostorno grajsko poslopje se je priredilo za stanovanja zakonskim parom. Priredila se je jedilnica za vse, priredilo eolsko poslopje, spalnice za neoženjene, neomožene. Na veleposestvu je bil malin in žaga in mlatilnica, ki jo je vodna -moč gonila, bilo jedno tovarniško poslopje in rokodelska delavnica (pa brez orodja.) Najemnina je bila tako visoka, daje Vandaleur dobil navadne obresti od vrednostne svote veleposestva. Zadrugarji so imeli skupno delati. Kar je čistega preostajalo, se razdeli mej delavce, od 17. leta starosti začenši po glavah. Najemnina se ima plačati v pridelkih. Vandaleur ostane lastnik veleposestva, dokler mu ga zadruga ne odkupi,
Delo se je pričelo. Vandaleur je dobil več iz veleposestva, kakor prej. Zadrugarji so mu poplačali tekom par let vse, kar jim je dal v živini, semenih in vso najemnino. Zadrugarji so si sezidali dosti več hift, dobro bili rejeni. Prejšnji neredneži so postali naj-marljivejši delavci; trezni, polteni ljudje prejšnji roparji, h zadružne blagajne mej letom niso več jemali zadrugarji,'kar jo bila dnina, mezda navadnega delavca in to tako dolgo, da se je nabralo nekaj kapitala. Tajnik je zapisaval, koliko dni vsak dela. Koncem tedna je dobil vsak svojo mezdo plačano. Zadrugarji so videli, da jim pride konec leta lep dobiček. Delali so pridno in storili Se enk"ot toliko, kakor delavci drugih velepo-* '<.".. Mezda se ni izplačevala v denarju, l .k v delavskih zapiskih, ki so se v kon-sumni zadružni štacuni jemali kot denar,
S tem je Vandaleur mogel zadrur je prehraniti. S tem jih je odvadil pijančevanja, ker v konsumnih štacunah ni bilo dobiti opojnih pijač. Konsumna štacuna je kupovala dobro blago in v velikem ter jih prodajala brez koristi. Za prehranitev otrok do 14. leta se je skrbelo iz zadružnih sredstev. Otroci so hodili do 14. leta v šolo. Bili so pod nadzorstvom dobrih učiteljev. Za bolnike in invalide se je skrbelo iz zadružnih sredstev. Število zadrugarjev se je podvojilo. Vsi so imeli dobro hrano, obleko, stanovali čedno. Delali so 12 ur na dan z jedno uro presledka. Odbor zadrugarjev je na večer določil dela prihodnjega dne. Mlajši ljudje so opravljali manjša dela. Isti so se. zraven kmetijske obrti učili tudi druge obrti. Razsodništvo je vse težkoče in razpore razsojevalo.
Iz teh zanemarjenih kmetov so postali v zadružnem delu pridni, varčljivi pošteni kmetje, ki so imeli že tudi nekaj kapitala. Predno so mogli kupiti veleposestvo, je zmotil Vandaleurja zlodij igre, zaigral je vse svoje premoženje. Na tej podlagi zida Oppenheimer svoj sistem naselbinske zadruge. On najde tudi v zgodovini čas, v katerem je bila kmetija na' potu v to zadružno kmetovanje. Ko so v 11.—13. stoletju jemala mesta dosti ljudij s kmetije, ko se je mestno delo začelo dobro razvijati, in je veleposestnik moral predrugačiti način obdelovanja svojih zemljišč, ko je iz grajskega gospoda postal veleposestni podjetnik, ko so mu delavci uhajali v mesto, ko sta dva kmetska gospodarja letala za jednim delavcem in tako dva mojstra v mestu za jednim pomagačem, tedaj je bilo na kmetiji in v mestu dobro izhajanje za vse, tedaj so lastniki kmetij veleposestev bili zadovoljni z manjšimi dobički, ter so dajali delavcem več koristi za njihovo delo.
Omenili smo v prejšnjem spisu, kako si hoče danes veleposestvo s stroji pomagati in kako na drugi strani manjši kmet v razvitih »deželah isto stori, nabavivši si stroje potom zadruge in kako se kosata veleposestnik in manjši kmet, da tehnično spravita kmetijsko delo višje in tako visoko, kakor je danes že industrija. Oppenheimer najde v združitvi veleposestva z delom manjšega dobrega kmeta potom zadruge vse, kar zamore kmetiji dati trdno podlago in povzročiti ves mogoči razvoj.                           (Dalje pride.)
»Zveza slovenskih posojilnic v Celju" priredi poučen shod v Celovcu za koroške slovenske posojilnice, in sicer dne 29. avgusta t. 1. v dvorani »Doma kat. rokodelskih pomočnikov. Na vsporedu so 3 točke: 1. Poročilo in posvetovanje o novi zadružni postavi in obvezni reviziji; 2. Pouk o sestavi letnih računov in 3. Razni nasveti.
l^arol praščik.
pekovaki mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstva za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah.
»Oliva«
društvo absolventov trgovske akademije t Kraljevem (Uraden priporoča brezplačen pričetni pouk za trgovsko, bančno In korap-toarno poslovanje. Poizvedbe in vprašanja pod naslovom: ,OHva* - Kraljevi Oradee.
_____Išče se
gostilničarja in učenca za trgovino
z  mešanim  blagom.  — Ponudbe na naslov: A. Casagramle v Ajdovščini.
Prodš se
v najboljem položaju  in.jako v ceno. — Ponudbe na upravništvo našega lista.
/.da 1881. y Gorici ustanovljena Wrdka
i
(nasproti nunski cerkvi) priporoča prač. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Balzama lekarnarja A. Tfiierry-ja
z zeleno varstveno znamko nuna
se razpošilja  12 tnalih ali 6
dvojnatih steMenic za 4 krone
poštnine prosto.
A. TMerrv-jevo
centifolijno ustno mazilo.
2 lončka K 3'50. — RazpoSilja poštnine prosto proti predplačilo zneska A. Thlerry-jeva lekarna h Angelja varuhu v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Dunaj,  glavna  zaloga:   lekarnar C.  Bradf,
Fleisehmarkt 1.
Budimpešta: Lekarnar J. pl. TfirSk in dr.Egger.
Agram: Lekarnar S. Mittelbach.
— Povsod se dobiva na drobno. —
Fri vseh vlogah je navesti nastopno opravilno številko.
Opravilna številka C. I. 37./!.
Oklic.
Zoper ležeče zapuščine Štefana, Marije, Katarine in Marjete Zhechovin, mit. Dominika Zozulli, Andreja Škvarc, Ivana Bapt. Gironcoli ter Jakoba Kosovel od Valentina, kojih bivališče je neznano, se je podala pri c. kr. okrajni sodnji v Ajdovščini po Ivanu Pišot Markovemu iz Sela hšiv. 19., zastopanem od g. dr. Henrika Turna odvetnika v Gorici tožba zaradi izbrisa križnih terja* ? K 378-48, 1000-—, ,^0-—, 800-— in 3920-40.
Na podstavi tožbe se je določil narok za ustno sporno razpravo na 19. septembra 1901. predpoldne ©i> 9 uri pri tej sodniji v izbi št 1.
V obrambo pravic gornavedenih toženih ležečih zapuščin se postavlja za skrbnika gospod ir. Marij Pascoletto c. kr. notar v Ajdovščini.
Ta skrbnik bo za&topal toženke v oznamenjeni pravni stvari na njih nevarnost in stroške, dokler se ali ne oglase pri sodniji ali ne imenujejo pooblaščenca.
C. kr.  %ajna  sodnija v Ajdovščini
oddelek I. dne 16. avgusta 1901.
Cecket.
Trgov.-obrtna regisfrovan^ zadruga
z neomejenim jamstvom. V GORICI, SemenISka ul. št. 1., I. nadstr.
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po Vli% in vloge na Conto-corrent po 3*60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, alt daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15%.
Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Dobre ure in po ceni!
—             s 3-lelnim pismenim jamstvom
razpošilja na zasebnike
tovarna ar ter izvoz zlatnine
Mast (Češko). Dobra ura Rem. iznikljafl. 3-75; srebrna ura Ram. fL 5*80; srebrna verižica fl. 120; budilnik iz nikha fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate i srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih isem. — Uustrovan cenik zastonj t
Ribaril Brass
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Vettnrini štev. 11.
Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah.
| ..GORIŠKA TISKARNA"
^^Jb   A* GABRŠČEK   HL*^
y Gorici, Gosposka ulica 11
**?*-
13,                        izdaja sledeče časopise:
Kr           <!si/Lfi(C pol- časopis; izliaj.i 3-krat v tednu:
hV^j       „SULr«t    torei^ četrtek, sobota.— Letna na-||  ročnina kron 13'20.
»Primorec" LL?&LLL&
kron 3"20. — Najbolj razširjen stov. list v deželi.
„Slov. knJlžnleaKL^(S^
j; Letna naročnina kron 3*60. — Doslej izšlo 101 sno-; ptčev. S snopičem M. smo začeli izdajati sloveči Tolstojev roman »Vstajenje*, kateri je končal s snop. 101.
Sprejema tudi naročita
I za tisek vsakovrstnih tiskovin
I                               kakor:
j Vabila fc veselicam, trgovske račune in zavitke ter iistovn papir s tvrdko, raznovrstne posetke z ravitki v elegantnih j   skatljah, poročna In zaročna naznanila, osmrtnice itd j                Šolam sit županstvom priporoča
|! voiiko zalogo izgotovljenih tiskovin.
||_j|        Pred kratkim so izšle sledeče knjige:
•                  JURCO VISCONTI",
ital. spisal TOMMASO OROSSI; cena s poštnino vred kron 2*60.
; ..ODISEJA" II. izdaja; a poštnino vred kron 1*40.
..VENEC SLOV. POVESTIJ"
»SALONSKA KNJIŽNICA':
!. knjiga: „0 to ženske'} Spisal FRAN OOVEKAR; cena s poštnino vred kron 2-20; II. knjiga: „HamIet'i Prevel j. CANKAR; cena s poštnino vred kron 1-60; .,, «_d_.    ......  -_-,„„-.._ zbfaIa ,  VESEL ^
a pa pošti K 3-20.
||   Zaktenjte ctilk uiil [Kaj. katerega poiiljuo zaitonj!   ||
A
Xt/^J
Veliki prazni sodovi
iz Srbije
iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L- Sternu, na Franc-Josipovi cesti Št. 9.       j
15. septembra se otvori
trgovski večerni tečaj v Gorici.
Kdor želi obiskovati ta tečaj, naj se zglasi v „GoriŠki Tiskarni" A. Gabršček, Gosposka ulica št 11.
Anton Kuštrin
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št 23 (v lastni hiši).
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz AjdovSčine in Majdiča iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bel« In črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Ca. znt.rn«. PosfraŽh. poif.na.
Lekarna
testofolg t norici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepe po-
(Varstvona znamka).    ^mrfeni ie(0deO
store\ da zgine v kritikom easu
omotiea in životna lenost (mrtvost).
Te kapljice tudi store\ da človek
raji jo.
Cona steklenici BO vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.

Ustanovljena
188!.
*g   Odlikovana tovarna vsakovrstnega
POHIŠTVA
Ivan Doljak v Solkanu
pri Gorici
V lastni hiši.    -»>»x«««~    Lastne žage.
Zaloga vsakovrstnega pohištva,
kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnejšega do
najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor
tudi vseh tapetarskih izdelkov.
Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; velika zbirka obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tape-tarski stroki spadajoeih potrebščin. — Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica.
Jamči se za točno in solidno postrežbo.
>00©00©0©0©00®000©0©0©
Mineralne vode
vseh vrst
so dobi v mirodllnici   pri
m                             A. JBRETIČ-U
v Gorici — Tržna ulica (poslopje okr. oodišca.)
^©0©©0®@0®®®000000000(