M N«jv«£ji abrauld dnevnik n v Združenih držarab Vefca Za flei leto . . leta York celo leto • $7.00 celo leto $7.00 S I 00 00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelaea 3—3878 No. 19. — Stev. 19. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. The largest Slovenian Daily £d the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. § 75,000 Readers. T-ftrw " —— TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 23, 1936. — ČETRTEK, 23. JANUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. ANGLIJA PRIDOBILA 6 DRŽAV ZA SREDOZEMSKI PAKT Abesinski cesar odredil nadaljno mobilizacijo ROOSEVELT IN BONUS Hočejo ga pregovoriti, da ne podpise predloge. — Velika skrb, od kod dobiti denar. WASHINGTON, D. C., 22. jan. — Vplivne skupine obeh zbornic okušajo pregovoriti predsednika Roosevelta, da predloge glede bonusa, kadar bo sprejeta, niti ne podpiše in niti ne vetira. Po ustavi bi na ta način predloga takoj postala postava. Na drugi strani pa si kon-gresniki belijo glave, od ko mocroee predloiro predložiti predsedniku v pripis. Kaj misli storiti predsednik F»o> bonus iznlača z nanovo tiskanimi bankovci, j»» predsod-nik ta predMar s posebno poslanico odklond. Po ustavi postane predlosra postava, ako je nrodsednik de--ft dni no sproionm v obeh yboroi^ah ne pod niše. SC0TTSB0R0 PROCES JE OBNOVLJEN Zopet vsi beli porotniki. Patterson že četrtič pred sodiščem. — Bil že trikrat obsojen na smrt. JEZUIT OBSOJEN V NEMČIJI BERLIN. Nemčija, 22. jan.— Načelnik katoliške akcije v Nemčiji, .jezuit Spieker je bil obsojen na 13 mesecev zapora, ker je zlorabil svoje duhovniške pravico. Državni obtožitelj je zahtevni zanj dve leti zapora in ga dol žil, da je opetovano obsojal na prižnici nazijsko vlado. JAPONSKI PARLAMENT RAZPUŠČEN TOKIO, Japonska, 21. jan.— Domači politični spor je dal povod za razpust japonskega parlamenta in razpisane so bile nove volitve na dan 20. februarja. Ko je stranka večine v poslanski zbornici predložila resolucijo, ki izreka vladi nezaupnico, je ministrski predsednik Okada parlament razpustil iu razpisal nove volitve. Stranka večine je ostro na -padala vnanjega ministra Ko-ki Hiroto. zaradi notranje politike, in finančnega ministra Korekijo Takahaši-ja. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK V 7DR DRŽAVAH y& * „" * * ■ ■ t". ' __ DECATUR, Ala., 22. jan. — V četrtem procesu proti Hev-woodu Pattersonu, ki je bil skupno z osmimi drugimi črnci zaradi leta 1931 nad dvema belima ženskama storjene sile v vlaku blizu Scottsboro, že trikrat obsojen na smrt, sedi zo-]M*t dvanajst belih porotnikov. Zvezno vrhovno sodišče je zadnjikrat odredilo novo obravnavo, ker so bili namenoma iz poroto izključeni črnci. Zaradi I etra je sodišče pri izbiri nove porote med 100,belokožci povabilo tudi 12 črncev. Pri izbiri porote pa so bili eden za drugim odpuščeni. Ako so jih javni obtožitelj ali pa zagovorniki odklonili, ni razvidno, ker so po postavi Alabame porotniki izbirajo po številkah. Pri včerajšnji obravnavi je bil zaslišan kot priča kaznilniš-ki paznik Olie Golden, ki je izpovedal. da mu je Patterson leta 1934, ko je pod smrtno obsodbo sedel v državni kaznilnici, priznal, da se je skupno s svojimi osmimi črnimi tovariši v tovornem železniškem vozu pregrešili proti Victoria Pierce in Ruby Bates. Zaslišana je bila tudi Victoria Pierce, ki je to potrdila in kot svojega napadalca spoznala tudi Pattersona. Medtem pa je sodnik Callahan določil dan obravnave za dva d ni era sokrivca, in sicer za Chas. Wramsa 27. in Andvja Wright a 30. januarja. LAVALB00DST0P1L PARIZ, Francija, 21. jan. — Politični krogi zatrjujejo, da bo miroistr. predsednik Pierre Laval takoj, ko se vrne iz Ženeve, odstopil. Ker so se radikalno socijalistični ministri odločili, da odstopijo, ko se vrne Laval, je s tem Lavalu odvzeta največja podpora v parlamentu. Nekateri celo zatrjujejo, la Laval ne bo sprejel ponudbe, da sestavi novo ministrstvo. Laval se tudi ne bo izpostavljal nevarnosti, da bi bil prisiljen odstopiti m vsled tega ne bo v parlamentu zahteval zaupnice. S tem bo pustil odgovornost za kabinetno krizo na ramah radikalnih ministrov, ki bodo tudi odgovorni za gospodarsko krizo, ki bo neizogibno sledila. STAVKA V KAZNILNICI Ni bilo niti nasilja, niti prelivanja krvi. — Kaznjenci v ' peklu na zemlji" niso zadovoljni * strogostjo. SAX FRANCISCO, CaL, 22. jan. — Medtem ko je že pogosto prišla kaka vest, da so bili v zvezni kaznilnici na otoku Al-catraz, ki ie pogosto imenujejo 4'pekel na svetu*\ med kaznjenci kaki izgredi, je sedaj kaznil-niški ravnatelj James A. Jolins-tam priznai, da s okaznjenci za-J stavkali in da je bilo 100 kaznjencev zaprtih v samotne celic«*. Takoj pa je Johnston dodal, da ni bilo nikakega nasilja, kakor tudi ne prelivanja krvi in da nikdo ni bil ranjen. Johnston je o tem le malo povedal, rekel pa je, da kaznjenci zahtevajo več pravic, kot pa jim jih dovoljuje hišni red. Vsled sta' ke je bila posebno prizadeta pralnica. V kaznilnici se nahaja 2.">9 kaznjencev. Med "najodlič-nejše" se more prištevati Al Capone. bivši voditelj čikaške zločinske tolpe; dalje roparski morilec Kelly in Harmon Wal-lev, ki je odvedel mladega Geo. Weverhaeu serja. Kot rečeno, je že pogosto prišlo v javnost, da so bili kaki nemiri v kaznilnici na otoku Alcatraz. Nikdar pa ni prišlo v javnost, kaj se je vsak ikra t »rodilo za temnim z i do vi em. Kaz-nilniški ravnatelj je storil vse. da je javnost o t^m čim mani izvedela in da pri iatelii s kaznjenci niso prišli v stik. Alcatraz je najmodernejša kaznilnica, iz katere baje ni mogoče pobegniti. LAVALOV KABINET JE _RESIGNIRAL Francija doživlja stoto kabinetno krizo. — Lavalu bo le težko dobiti naslednika. — Novega kabineta ne bo sestavil. ZAVAROVANJE EGIPTA LONDON, Anglija, 21. jan. — Namestnik angleškega poslanika, Maurice Ingram, je obiskal podtajuika v italijanskem vnamjem uradu Fulvio Suviclia in mu je označil kraje v Abesiniji, kjer se nahajajo angleški lazareti. Zavedajoč se skrajno resnega položaja, je Anglija poslala v Egipt skoro polovico svoje stoječe armade, da brani meje proti morebitnim italijanskim napadom. V bližini Egipta se nahaja 157 angleških bojnih ladij in okoli 800 aeroplanov. STO TISOČ MILIČNIKOV. R0XYJEVA ZAPUŠČINA RIM, 23. jan. — Splošno zatrjujejo, da se je Mussolini na zahtevo maršala Badoglvia odločil poslati v vzhodno Afriko nadaljnih 100,000 miličnikov, Samuel L. Rotafel, ki je bil v gledališkem svetu poznan pod imenom Roxy, je zapustil manj premoženja kot $500. Toliko je vredna Roxyjeva zapuščina po zatrdilu njegove vdove Rose, ki je zaprosila sodišče, da jo imenuje za upravi-teljieo njegovega premoženja, ker Roxy ni zapustil nikake o-poroke. Rothafel je umrl 13. januarja v Gotliarrf hotelu v New Yorku. PARIZ, Francija, 22. jan. — Izza ustanovitve tretje republike" je doživela nocoj Francija stoto kabinetno krizo. Lava-lovo ministrstvo, ki je bilo stvorjeno pred osmimi meseci, je odstopilo. Kdo bo Lavalov naslednik, se ne ve Vj»oštev prideta predsednik sedata Jules Jeannenev in predsednik zbornice Fer-nand Bouisson. Predsednik francoske republike Albert Le brun je pozval k sebi voditelje vseh francoskih političnih strank ter razpravljal ž njimi o sestavi novega kabineta. Prejšnja poročila se glase: PARIZ, Francija, 22. jan. — Ministrski predsednik Pierre Laval se je vrnil iz Ženeve v namenu, da predsedniku Le-brunu naznani odstop svojega kabineta. Ze sedaj pa izgleda, da bo njemu zopet poverjena naloga, da sestavi nov kabinet, ker v sedanjih razmerah ni mogoče najti drugega ministrskega predsednika. Po mnenju nekaterih političnih krofov pa smrt angleškega kralja Jurija mnogo vpliva na to, da bo nova vlada sestavljena šele po kraljevem pogrebu. Lavalovi politični prijatelji pravijo, da bo Laval predsednika Lebmna spremil v London na pogreb kralja Jurija. Ze iz tega vzroka bo Laval odložil svoj odstop. Večina političnih opazova-telcev je mnenja, da je Laval še vedno največje upanje predsednika Lebruna, ker se boji, da bo imela kabinetna kriza za posledico finančne težkoče. Nekateri politični preroki celo pravijo, da bo ostal isti kabinet. razna Herriota, ki je odstopil. Pričakuje se pa, da bo Laval odklonil sestavo novega kabineta in bo na to šele pripravljen ko bo predsednik Lebrun zaman .iskal koga drugega, da sestavi novi kabinet. PAPEŽEV KOČJAŽ UMRL VATIKAN, 22. jan. — V starosti 90 let je umrl Rinaldo Iacchini, ki je bil kočjaž petih papežev. Iacchinj je vozil papeža Pija IX. na onem spominskem potu, ko je 19. septembra 1870 papež zadnjič zapustil Vatikan. Prostovoljno ujetništvo papežev je prinehalo, ko je bila 1. 1929 sklenjena lateranska pogodba med Vatikanom in italijansko vlado. MIR V CHAC0 ZAGOTOVLJEN Podpisan je bil dogovor z a izmenjavo ujetnikov. — Obnovljeni bodo diplomatski odnoša-ji med obema deželama. BUENOS AIRES, Argentina, 22. jan. — Bolivija in Paragvaj stil podpisali dogovor, po katerem bo d« izpuščeni vsi vcijni ujetniki in bodo zopet obnovljeni diplomatski odnoša-ji med obema državama. Po tem dogovoru je med obema deželama zopet potrjen mir, katerega je prekinila vojna, ki se je pričohi 19. junija 1932. Rešitev vprašanja glede o-zemlja, kar je bil ]>oglavitni vzrok vojne, je še dalje prepuščeno mirovni konferenci. Toda konfcrenca bo to vprašanje preložila do predsedniških volitev v Boliviji in Paragvaju. Dogovor, ki je bil ravnokar podpisan, vsebuje določbo, da bo vsaka država spoštovala določbe začasne mirovne pogodbe z dne 12. junija 1935. Po tem dogovoru ste obe državi obvezani. da obdržite v Ohaco sedanje vojaške postojanke in da ne povečate svojih armad nad 5000 vojakov, dokler ni poravnan spor glede ozemlja. Sedanji dogovor je bil podpisan z velikimi svečanostmi in ob popolnem zboru mirovnih delegatov v državni palači. Pri tem je bil navzoč argentinski predsednik Augusto Justo z visokimi vladnimi uradniki in ves diplomatski zbor. Vprašanje glede izmenjave ujetnikov je bila največja ovira za konečni sporazum skozi sedem mesecev. Mnogokrat ie izgledalo, da se bo mirovna konferenca razšla. -Samo na prizadevanje nevtralnih članov konference sta prišla bolivijski in paragvajski zastopnik do končnega sporazuma in ga podpisala. NOVA ZVEZA NI NAPERJENA PROTI NEMČIJI, PAČ PA PROTI ITALIJANSKEMU IMPERIJALIZMU Za s!uča j italijanskega napada bodD pomagale Angliji Franci a, Grška, Turčija in države Male an-tante. — Španska stf^ji na strani. — Italija že protestira. — Sankcijsko vprašanje ie zaenkrat še na tehtnici. — Vsi Abesinci, ki morejo nositi orožje, morajo biti pripravljeni. REŠEVANJE V COLORAD-SKEM RUDNIKU LOUISVILLE,, Colo., 22. jan. — Ker so reševalci mnenja, da je izmed 8 zasutih rudarjev v Monarch Coal Mine še živ načelnik gasilcev Steve Davis, so pričeli s tem večjo vnemo odkopavati zemljo, da dospo do njega. Po mnnju reševalcev se je Davis ob času eksplozije nahajal dve milji od glavnega rova ter se je mogoče v kakem stranskem rovu zavaroval proti strupenim plinom. Do sedaj so odkopali pet trupel ponesrečenih rudarjev. Nekaj priporočljivega za dolge zimske večere: — Slovensko - Amerikan-ski Koledar. ŽENEVA, Švica, 22. januarja. — Velika Britanija, Francija, Jugoslavija, Grška in Turčija so sklenile pogodbo, da bodo skupno nastopile proti Italiji, ako bo vprizorila napad na eno izmed teh držav. Po tem uradnem obvestilu je postal italijansko-abesinski konflikt v Vzhodni Afriki svetovno - političnega pomena. Teh pet držav, ki obvladujejo Sredozemsko morje, bo zastavilo vse svoje sile na kopnem, na morju in v zraku, ako bo Italija udarila na angleško brodovje. Se večjega pomena je pa, ker sta ostali dve članici Male antante, namreč Cehoslovaška in Romunska, priznali to obveznost Jugoslavije ter ju bosta v vseh ozirih podpirali. Španska ni pristopila k temu sredozemskemu paktu. Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da sploh ni bila povabljena. Značilno je, da pogodba ni naperjena proti Nemčiji, pač pa izključno le proti Italiji, dasi v besedilu ni to izrecno poudarjeno. Danes bo nadaljeval sankcijski odbor Lige narodov s svojimi posvetovanji. Vprašanje, če naj bo proglašen embargo na petrolej, ne bo tako zlepa rešeno. Italija je že sestavila odločen protest ter ga bo danes ali jutri poslala Ligi narodov. V protestu je rečeno, da koncentracije angleškega brodovja v Sredozemskem morju ni odredila Liga narodov, vsled česar tudi posledica te koncentracije ni Ligina zadeva. WASHINGTON, D. C., 22. januarja. — Wm. Francis Hare, član angleške gosposke zbornice, je tekel danes, da zaradi japonskih uspehov narašča po vsem svetu vojno razpoloženje. — Ce sme Italija brez kazni napasti kakšno drugo deželo, — je dejal, — bo kmalu izginilo vse u-panje, da bo mogoče preprečiti napadalne vojne. Ce bi ne imeli Japonci v Mandžuriji uspeha, bi Italija nikdar ne napadla Abesinije. ADDIS ABABA, 22. januarja. — Cesar Haile Selassie je izdal oklic na vse one Abesince, ki morejo nositi orožje, da so vsak trenutek pripravljeni, kadar jih potrebuje njih voditelj. Oklic je cesar podpisal v svojem glavnem stanu v Dessie in je bil prebran v Addis Ababi z balkona cesarske palače. RIM, Italija, 22. januarja. — Uradno vojno poročilo italijanske vlade naznanja, da sta bila na severni fronti v Abesiniji izgubljena dva italijanska aeroplana. Poročilo ima naslednje besedilo: Armada generala Grazianija še dalje zasleduje bežečo vojsko raso Desta Demptu. **Ne eritrejski fronti se je podpoveljnik ras Se-vouma s svojimi možmi predal našim oblastim. "V bližini Andino, južno od Makale, se je izgubil bombni aeroplan." « O LAB W A R O D A " New York, Thursday, January 23, 1936 THE LMtr.rsT SLOVENE DAILY IN U. 8. a Glas Naroda" frank fitkaer, President jwaod and PubUatead by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporttfam) L> Bcml Treat Place of baslncM -f the corporation and addi tM XV. 18th Streat._Boreogh ef of above officers: New York City. N. V. « L A 8 NARODI (Veice ef the People* —IHN> U«y Except Sra.d»yw aed Holiday «a rv)(> let.- tfUi as Kanade «a pol teta .......... im >:rt leu ....... Aasriko In Za New fork as celo leto .....9«.O0 * pol leu ............. ..... «3.00 |Za inoseautro aa celo leto (ISO I Z® pol leta ............. « e • • * 974» HUM) .. «7.00 ~ «8.60 Subscription Yearly «6 0C advert! semeni on Afrreenent __"ttlsa Naroda" labaja raakl das Isvsenrfl nedelj la prarnlkoT '^oirffti t>re» (NNlplta In ofcebnovd ae ne priobOuJeJo. Denar na) ae blagovoli ?3«Ujat! po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ar pair nidi prejinje bivališče nasnanl. da hitreje najdemo naalovnlka. ULAS NARODA". Sit W. 18th Street. New N. X. Telephone: Cfletm S—181« BALABANOVA O MUSSOLINUU V New York je dospela znana ruska revolucijonarka Angelika Balabanova, ki je pred leti spreobrnila Mussolinija k soeijalizmu ill je bila tako dolgo ob njegovi strani, dokler ni zavrgel socijalističnili naukov. Običajno živi v Parizu, pomaga ljudem, ki so pobegnili izpod fa isti čilega jarma ter urejuje list "A valiti", ki ga je urejeval Mussolini, dokler ni postal fašist. — Po mojem mnenju, — pravi Balabanova, — je Mussolini blazen. Prvič sem ga srečala v švicarskem mestu Laus-sanne, kamor je pobegnil, da mu ni bilo treba služiti v italijanski armadi. Pomagala sem mu prevajati razna dela, ko je pa )>ostal *ocijalist. sva skupaj urejevala socijal i stično glasilo. Vedno se je bal, da bo zblaznel. Ponoči se je bal hoditi po ulici Strah ga je bilo lastne sence in dreves. — Zadnjič ini je pisal leta 1914. Govoril je o nekem ovojem tovarišu, ki je zblaznel in so ga po-lali v blazuico. — "Saj >te ga poznali." mi je pisal, "v blaznici je. Jaz bom za njim na vrsti." — Vedno se je bal. Ko sva urejevala list v Milanu, bi moral iti nekoč v mrtvašnico identificirat nekega mrtvega tovariša. Prosil me je, naj grem namesto njega, češ, da se strašno boji mrtvili. — Pogosto >e je obnašal kakor otrok, in ko mu je bilo nekoč treba vzeti iz roke par kapljic krvi, je začel tuliti: — "Usmrtili me bodo, reveža! Oh. kako sem nesrečen! Zbledio se mi bo!" — Večkrat je postal nasilen. Nekoč je videl v parku dve Angležinji, ki sta nekaj jedli. Skočil je k njima, jima iztrga: kruh iz rok ter ga potepetal z nogama. Kričal je, da sta bo-ga ta s in ji in da morata umreti. — Zadnja leta sem v neprestanem stiku s silami, ki iz podkopujejo v Italiji fašizem, — je rekla Balabanova. — Večina Italijanov je proti fašistični vladi, toda vzroki tega na-sprotstva so različni. Italijanski industrijalci so proti fašizmu, pa si ne drznejo odločno nastopiti. Proti fašizmu >o delavci ii. ari nuditi častniki. Za fašizem je samo ponorela mladina, ki hoče nositi uniformo in hrepeni po slavi. Ta mladina je produkt pustolovske dobe. Mussolini je pa največji pustolovec sedanjega časa. Vsak količkaj razsoden Italijan pa tre peče bodočnostjo, kajti vsak ve, da se bliža Italiji doba strašnega obračuna. — Ko bo padel Mussolini, bo padel tudi Hitler. Hitler je nespameten in veruje vse, kar pravi. Mussolini ne verjame svojim besedam. On je igralec; največkrat blazen igralec.- Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KERŽE Največkrat mi pride na misel življenje našega naroda v Ameriki. Ne gledam rad črno, ampak če se se tako izogibam, ne morem priti do nobenega zaključka, ki bi mi dajal kaj upanja za bodočnost. Nisem pa eden tistih, ki hitro obupajo. Cisto dobro vem, da se na svetu najde rešitev za.vsako težavo in problem. Če se ne reši že vse, je dobro, da je vsaj polovica, samo da je nekaj. ('esa najbolj pogrešam med nami I Bilo je leta 1927, ko sem prvič obiskal našo domovino. Vse me je zanimalo in rad bi bil l>ovsod. Hodil sem po ulicah, samo da sem srečaval ljudi in če je bilo mogoče, včasih vjel kakšno besedo, o čem se menijo. Opazoval sem trgovine in jih primerjal s tistimi časi, ko sem bil mlad dijak, vržen iz dežele v naročje "velikega" mesta. Skoro flednji dan sem bil na trgu, koder prodajajo naše okoličank' vse mogoče dobrote. Bilo je bas v seziji črešenj in tistih dobi ih, rdečih jagod, ki zore po naših gozdih. To so dobrote, kakoršnih v Ameriki dosti ne.poznamo. Popoldne sem šel največkrat doma. Zdravi in odrastli izvršujemo naloge, ki nam jih na-nekuje vsakdanje življenje. Manjka pa tretjega in najvažnejšega: naše mladine. Vsako delo rodi svoj sad v bodočnosti. Ce inias misli in načrte, ki jih sedanji svet ne razume, se tolažiš s tem, da bo usmiljena narava enkrat pobrala vse, kar je dobrega in slabega iti na tisto mesto pride nov, zdiavejši rod, ki te bo razumel, ki se U4 bo spomnil in nadaljeval, koder si moral prenehati ti. Nimamo mladine — mladino vendar imamo, vsaj ima slednja družina otroke. Je to res, kakor je tudi res. da otroci po duhu niso več naši. Otroci so Američani. Duh enega naroda ni namreč jezik, ampak vse kaj drugega. Vsak človek se lahko navadi drugega jezika, ampak s tem nismo iznremenili človeka. Duh narodov je njegova tradicija, njegove šesre in mišljenja, njegove ideje in posebnosti, njegova skupnr bol in skupno veselje, sploh vse tisto, kar daje narodu njegove posebnosti, njegov značaj. C*e smo uspeli toliko, da govore nasi otroci vsaj za silo naš v kavarno, opazoval sem ljudi jezik, smo dosegli s tem samo in obraze ter skušal pronajti, sredstvo za izraz, nismo pn priče koga poznam. Ob večerih dobili človeka, smo se največkrat spravili v O tem ni treba, da se motimo, kako predmestno gostilno. In Naši otroci so Američani, čisto čudil sem se, kako je bilo vse enaki d merim, ki so že cele iIno pestro preteklost. Ameriški javnosti je bil znan po i-menu *4KoxyV New Yorku si je postavil trajen spomen'rk: veliko gledališče, ki nosi njegovo ime. Kdorkoli bu v poznejših lotili razpravljal o moderniziranju ameriškega odra, bo s poudarkom omenjal Koxy-jevo ime. Njegova preteklost splošni ameriški javno-ti ni znana, meni jo je pa razodel prijatelj 31 a rti n Muhič, starosta forest-city škili Slovencev in mestni župan. Nekega nedeljskega jutra sem sedel v restavraciji nje- Naši v Ameriki ■IOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKllATKO N A DOPISNICI SPOKOCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Governor Martin L. Davey je brezpogojno pomilostil Fr. Bečaja (Basev), mladega Slovenca iz Collinwooda, ki se je od fi. septembra 1!K»4 nahajal v državnih zapori), v Mans- 'Ine pn prirle v mesto mlad člo- govega hotela in nekaj pisal. Prisedel je Martin in odrinil papirje izpred mene rekoč: — Ka j bi vedno čečkalf Boš že v New Yorku. Čas imam, se bova raje kaj pogovorila. Bolj originalnega človeka kot je Martin, si težko predstavljate. Navzlic hudim časoiti, ki jih je preživel, je korenjak, prava dolenjska korenina. Sega ve oči mu mežikajo izpod košatih obrvi, in njegov smeh je nekaj posebnega. — No, kaj je novega v New YorkuŽe dolgo nisem bil tam. Ce se boni enkrat odločil, bom Roxya obiskal. Pravijo, da je velik i n slaven mož. Kj, saj bi ne bil, če bi ne bilo mene. Začuden sem pogledal:— Vi ste inii pomagali k u.-pehu? — 1, seveda, kilo pa drugi. • e bi mene ne bilo, bi Roxy še •lanes >tal pred kakšno šendo Forest City in pobiral niklje od lahkovernih ljudi. Stvar mi je postajala bolj in bolj nejasna. Martin pa je nadaljeval : — Prvi kinematograf v Forest City sem imel jaz. Saj si videl tisti prostor onkraj ba- Zdaj je z zidom predel jen, tride-et let nazaj je bil pre-grajen s plankami. Dobil sem secondhand aparat, nekaj filma in -etdeset dolarjev je Roxy vsako navadno platno prečaral v "silver screen— Zvečer, ko so gledalci odšli, se je zaprl v dvorano, fiamazal platno najprej s firuežem, nato pa s -rebrnkasto barvo. V pol ure je bil gotov. Dobi! je petdeset dolarjev, firnež in barva sta ga pa vel jala petdest centov. Xapravil je torej vsakokrat devetinštirideset dolarjev in petdeset centov dobička. Kmalu po tistem sem začel dobivati pritožbe. Da je Roxy tukaj tako. tam kakšno drugo nagodel. Pritožb je bilo čedalje več, slednjič -e je pa vrnil. Kjerkoli se je zgodila kakšna neumnost, je bil Roxy poleg. Babe so se steple. Kdo je bil vzrok? Roxy. Vse samo Roxy in Roxy. — Škoda takega človeka, da bi tratil v takšnemu mestu kot je Forest Citv svoje velike talente, — sem si mislili in sem sklenil, da mu moram pomagati. Hihihihihi! — se je skrivnostno zasmejal prijatelj Muhič, tedanji in sedanji župan, ter utihnil. — Xo, in kako ste mu pomagali! — me je zmagovala radovednost. — Povsem enostavno: — po šuDi sem ga dal enkrat za vselej odgnati iz Forest City. t " O L'A S VA R O DA" New York, Thursday, January 23, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. X ——.i, . Dopisu Belle Vernon, Pa. Ker mi je potekla naročnina za Glas Naroda, vam pošljem tri dolarje za liadaljnih šest mesecev. Vsak dan komaj pričakujem poštarja, da mi priuese vaš list. Zelo me zanimajo novice, posebna pa rada čitam o Hauptmannu. Tukaj se je bil lani pripetil neobičajen slučaj. Neki delavec je viobil od Pittsburgh Coal Co. plačo: dvajsetak in nekaj posameznih dolarjev. Doma je z d vaj set a kom plačal board. V tisti hiši je tudi sedež društva S.N.P.J. Ko so pošiljali na glavni urad asesment, je tudi listi dvajsetak prišel zraven. Naslednje dne pride poštar navsezgodkj iz mesta in vpra -Ša, kje so dobili tisti dvajsetak. Povedal so mu, da pri kompaniji, nakar je bila stvar v redu. Pozneje smo izvedeli, da je bil tisti bankovec del Lind-herghovc odkupnine. Kako je zašel v ta kraj, ni nikomur znano. Zdi se mi, da bi bilo treba liauptmannovo zadevo bolj natančno preiskati, da bi prišla slednjič čista resnica na dan. Lep pozdrav vsem naročnikom ! Jolin Okrasek. * K inundate, Wash. Oprostite, ker šele danes obnavljam naročnino, dasi mi je potekla že 10. januarja Brez Glasa Naroda bi moja žena in jaz nikakor ne mogla biti. — Omeniti moram, da so nama prijateji priredili dne 12. januarja ob petindvajsetletnici najine poroke prav lep večer. Ker bi vzelo preveč prostora, če bi >e hotela vsakemu posebej zahvaliti, se na tem mestu zahvaliva vsem skupaj. Posebno kuharice morava pohvaliti, ker so vse tako napravile, da bi so še Petru Z^aid sline cedile. Prav veselilo l>i nas, če bi prišel Peter ob priliki malo pogledat na daljni Zapad. Tukaj se bo seznanil z izboril i mi štajerskim kuharicami, pa tudi kranjskih klobas imamo še dovolj. Torej še enkrat hvala vsem na- šim prijateljem. Ob priložnosti bova skušala vrniti. Mr. in Mrs. Milielicli. S potai V Glasu Naroda se spominja I Andrew Bombač iz Boulder City, Ne v., jednotarja in odbornika J. S. K. J., Franka Justina iz Lorain, Ohio. Dne 15. januarja je pa zaspal j za ta svet Joseph Agnich, ki je j bil pri zibelki J. S. K. J. Star • je bil 81 let. V Ameriko je prišel leta 1H30 ter se najprej naselil v Calumet, Mich., kjer je delal štiri leta v majni. Odtam je šel na Tower, leta 1888 se je pa naselil na Ely, Minn. Oliver Tron Mining Co. mu je plačevala zadnjih deset let pokojnino, ker je bil pri nji zaposlen dva-inštirideset let. Bil je ustanovitelj J. S. K. J. Nedavno sem ga obiskal. Sedel je pri peči ter mi naročal, naj izročim pozdrave vsem sobratom in sosestram J. S. K. J. Pokojnik je posebno v začetku zelo deloval za to organizacijo. Bil je njen prvi predsednik v najhujših časih, ko so butali od vsth strani ob njo valovi nasprotnikov. Zdi se mi kot da bi bilo včeraj, ko so bili zbrani prvi jed-notarji na Elv, Minn. Med njimi je bil tudi starosta slovenskih časnikarjev Frank Sakser. Pravila je sestavljal in zapisnik je pisal. O priliki mladinske konvencije lansko poletje jo mladina dosto jno počastila prvega predsednika svoje organizacije. Cast in slava njegovemu spominu! Dne 14. januarja sem obiskal v bolnišnici na E velet h rojaka Franka Mah niča. Bil je zelo slab. Podal mi je roko in me prosil, naj ga še kaj obiščem. j Par dni po tistem je umrl. Doma jo bil iz onega dela Notranjske, ki je sedaj pod Italijo. Zapušča dve hčeri in sina. Pred štirimi meseci mu je umrla soprosra. Bil je vnet narodnjak tor delaven na društvenem polili. Bolan jo bil kakih dvanaist dni. Po težki operaciji na želodcu je zarpal na ta svet. Naj v miru počiva. Matija Pogorele. J. R. SIMONICH, Porterville, Cal.: Spomini na preteklo leto. BURNI DOGODKI NAPOVEDANI ZA L 1936 Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Pišite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 116 West 18th Stree* New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. 1. januar 1. 1935 je bil zarit v gosto mrzlo meglo. Meni bo o-stal v spominu vse žive dni, kajti ta dan so mi državni u-radniki pobili na posestvu najlepše konje in mule. Bilo je tako. — Živina je kazala znake bolezni, in sem nekoliko slutil kaj bi moglo biti. Poklical sem domačega veterinarja, da živimo pregleda, on pa je takoj pozval okrajnega veterinarja. Za dokaz, ako ima živina "glanders" se poslužujejo nekakih malih pilul. Tako malo pilulo stisnejo vsakemu konju v o-ko. Pilula se v eni minuti razstopi, šest ur potem se pokažejo na očesu bele lise, ako je živilice okuženo. Zrekla sta obsodbo s temi dokazi, da je take vrste konjska bolezem zelo nevarna, ne samo za konje in mule, ampak tudi za človeka, ki jo je oskrboval. Taka živina mora biti u-ničena. L. Florv, ki je bil tudi močno prizadet, in jaz sva obiskala okrajnega pravdnika zastran te nesreče, ako nam država dovoli kako odškodnino. — Ne dobita ničesar, — se je oglasil odgovor. — Kako to? — ga vprašam. — Ako država plačuje odškodnino za jetične krave, zakaj »e bi plačala tudi vsaj nekaj za dragocene konje? — Jaiz ne morem prelomiti postav. Od vlade ne morete dobiti v takem slučaju niti penija. Okrajni veterinar si ni upal ; sam prevzeti te odgovornosti, in je obvestil državnega živi-no-zdravnika iz Sacramenta, ki ima višjo moč od njega Na novega leta dan, že zgodaj zjutraj ob šesti uri, se po javi procesija pred hišo. V avtomobilu dva konjska zdravnika, za njima konjederec s truck i. Začelo se je takoj grdo delo. Samokresi so pokali, konji padali po tleh kakor slama, meni pa je srce krvavelo. Zdravnika sta nadzorovala delo, dokler ni bil zadnji, osmi konj, na t ruck u. Imam še psa, ki, je bil vedno s konji, tudi on, naj gre z ubitimi konji, za privago. — Kaj boš pa z menoj naredil? — vprašam. — Do you want to be shot too ? — se mi cinično »nasmeje. — Jaz sem živino hranil, sem jo opravljal, sem delal z njo in zahtevam od države zdravniško preiskavo, to je diagnozo mojega stanja, ako sploh, zdravniki o tem kaj vedo. — Kaj si bolan, — me vpraša. — Ne. Četudi sem prileten mož, sem zdrav. V mlajši dobi sem gojil in treniral konje. Ni bilo leta, da ne bi prodal para konj ali mul za dobro ceno, od 250 do 350 dolarjev za par. Ta panoga pri mojemu gospodarstvu je usahnia, kakor tudi pri drugih konjerej-cih, ker so konjsko moč nadomestili avtomobili, traetorji in caterpillarji. Nisem čul odgovora na mojo zahtevo. Toda kmalu popoldne potrka posebni sel iz Vi-salia na vrata. Prinesel mi je zapečateno pismo od višje oblasti v kateren* sem čital: — Je vse urejeno. Ako želite diagnozo Vaše krvi, Vas bo o-krajni zdravnik dr. Zummvalth, brezplačno preiskal. \ Sem malo pomislil, rekoč: — Hvala za ponudeno pomoč. Ne grem. Mislim pa, da ni v tem slučaju posebne nevarnosti. (Naj k temu Še nekaj omenim. Imel sem še vec mlade živine na pašniku, ki je mo- rala biti po postavi vsa "te-stana". Nek Francoz iz Bak-ersfielda je imel štiri osle v mojem pašniku, pa jih ni mogel odpeljati v drugo county, dokler ni dobil državnega per-mita.) Mr. in Mrs. J. R. Simonicli Pred mesecem je bil Matt Konda brzojavnim potom obveščen, da je umrl mož njegove sestre Katke, Mr. John Brajkovič v San Francisco. Brzojav pa je ostal na pošti čez nedeljo do pondeljka. Prodno je on o 'tem kaj zvedel, je bil svak že zakopan. Vseeno se je podal na pot v San Fran-ci-co v družbi z J. K oče varjeni, da izve, če ona kaj potrebuje. Prišedši tja je zvedel, da lastuje svojo hišo. Po vedela mu je, da hiša, v kateri žive, je plačana. Zapustil je tudi ne-^kaj prihrankov na banki. Spadal je k trem društvom. Mr. Brajkovich je bil po poklicu truck driver. Nesreča je hotela, da se je truck prevrnil, kar je povzročilo Brajkoviču smrtne poškodbe. Bil je več mesecev v bolnišnici, toda smrt je bila usojena-. Pokojni je bil doma iz Primorskega (natančen naslov mi ni znan). Zapušča žalujočo soprogo in tri majhne hčerke. Naše sožalje družini. * V preteklim juniju me je obiskal inoj bratranec Lojze Plut iz San Francisea v družbi jojaka Matija Judniča in soseda starega Boldina. Bili so pri meni dva dni. Rada bi o-stala tukaj dalje, toda stari mož, otroške nature, je postal zelo domotožen. Silil je domov, rekoč: — Sem videl vse kar želim. Tako jima je shabil izlet, kajti ona dva bi rada o-stahi tukaj dalj časa. Matija Judnič je velik Šalji-vec. Kadar začne govoriti, se mu moraš smejati, četudi si na pol mrtev. Plut in Judnič sta bila rojena v vasi Mladica, fara Semič. Dan pred Martinovem nas je obiskal nečak Jakob Koče-var iz Sacramento. Imel je seboj dva tovariša in sicer Martina Kapša. po domače Stari-šiča iz Sta ribo vega vrha, se-mička župnija, in nekega Ljubljančana. Želeli so videti armistice parado, ki jo priredijo vsako leto stari veterani. Mr. Kapš, je želel obiskati svojega soseda Jakoba- Koče-varja iz Nestople vasi, ki se nahaja že več let v bolnišnici /a jetične v Springville. Popoldne se je podala ta trojica tja. Našli ga so v postelji. — Moj sestanek -s Koče varjeni, — je rekel Kapš, — me je zabodel v srce. Obujala sva spomine na pretekle čase, ko sva delala v montanskih rudnikih. Jaz še šelebarim po svetu, on pa tam čaka gotove smrti, ki ni vec daleč. Je debel, toda sape mu primanjkuje, da komaj diha in hudo kašlja. Rekel mi je: — Minulo spomlad so me že odvedli v zadnjo celico, sedaj se zopet počutim malo bolje. Upanje za mojo ozdravitev sem že zdavnaj zgubil. Želim, da me Bog reši trpljenja. V okolici Porterville je enajst slovenskih družin. V minulem letu ni bilo v naši majhni naselbini nobenega smrtnega slučaja, niti slovenske poroke. Postal pa je oče prvorojencu sinu Leo Simonicli. Zove-jo ga Garrv, mene pa — grandpa. Simoničevo ime v Cali-forniji se ne bo tako zatrlo* kakor se je pri Mačkovi hiši v Ručetni vasi. Moj pokojni brat, najstarejši v družini je bil brez potomcev. Vzel je v hišo rejenca. Ko je ta odrasel, mu je izročil dobro kmetijo, sebi se je pa izgovoril prevžitek. Toda kakor hitro se je ta skutnik oženil, je moj pokojni brat kmalu moral po kanclijah v Črnomlju iskati svoje pravice. Ali se bodo ljudje v stari domovini kaj naučili iz nešte-vilnih skušenj i Celo sin in oče se v mnogih primerih kregata in tožarita. Toliko manj pa zamoreŠ pričakovati od pri-vrženca. Ime tega gospodarja je Lojze Judnič. Njegov brat Rev. Judnič, ki je pastiroval v Los Angelesu pred več leti, je moral naglo zapustiti ono mesto. Na Novega leta dan nam je tukaj sijalo gorko jasno soln-ce. Bil je lep dan, da si človek ne more lepšega želeti v tem času. V miljonarskem mestu Pasadena, imajo že čez 45 let navado, da prirejajo na novoletni dan takozvani "Tournament of Roses". Letošnja parada je prekosila vse prejšnje. Že zgodaj zjutraj se je zbirala na ulicah velikanska množica ljudi iz vseh delov Amerike. Pred deveto uro zjutraj so bili ceste natlačeno polne. Izvedenci trdijo, da je bilo radovednega občinstva najmanj en milijon in pol. Ob pol deseti uri, se je začela poča.-i premikati na pet milj dolgi cesti veličastna cvetlična parada, obstoječa iz 71 "float", ena lepša od druge. Prvo nagrado je dobila South Pasadena. Njena "floata" je predstavljala 100,000 različnih rož in cvetlic. Popoldne ob dveh se je prijel v "Rose Bowl" football game. Stala si sta nasproti za zmago dve teama, Stanford iz Palo Alto, Cal., in Methodist iz Texasa. "Ro-e Bowl" ima sedežev za 85,000 gledalcev. Moj sin Jackie je pred meseci pisal na urad za sedeže. Hotel je vedeti, koliko stane sedež v tretji vrsti. Kupiti jih je hotel deset. Takoj je prejel odgovor, da so sedeži po $4.50. Poslal je na pristojno mesto $45. Dolgo ni bilo odgovora. Zvedel pa je, na banki, da so ček vnovčili, ki mu ga je banka vrnila v dokaz, da je bil denar izplačan. Par dni preti Božičem je res dobil deset tiketov in ček za $16 z pripombo: — Sedeži v tretji vrsti so bili oddani visokim uradnikom. Vaša vrsta je št. 72. To mu ni preveč u-gajalo, toda tisti, ki so kupili tike te, so bili veseli, da jim je bil prostor zajamčen. Zdi se mi, kakor da je vsa dežela znorela. Kar jih je od moje družine, je vse šlo v Los Angeles; nekateri gfedat cvetlično parado, drugi pa foot- Urednik uglednega pariškega "L'Intrasigeanta" objavlja pogovor z znano francosko pre-rokovalko gospo Malnatijevo, ki je znana po svojih točnih napovedih, še bolj pa po svoji nedostopnosti. Prinašamo kratek izvleček: Gospa Malnatfcjeva, naša najbolj znana svetovalka je spet izpregovorda. Leta 1910, ko jo je neki zobni zdravnik zdravil, je začela popisovati v podrobnostih svetovno vojno. Njen zdravnik je bil prepričan, da ima opravka z blazno žensko. Po prevratu jo je prišel neki bodoči kralj petkrat vprašat za svet. Prišel je v spremstvu dveli policistov, ki sta jo prosila, naj ne pusti vladarja čakati. Toda kralj je moral čakati, da so prišli na vrsto siromašni ljudje, ki so se že pred njim znašli v stanovanju prerokovale. Tn koliko bodočih vladarjev, politikov, sinov in hčera diktatorjev jo jo vpraševalo za svet in jo izprašuje še danes. Gospodarska stiska Združenih dr žav? Napovedala jo je tri leta naprej z ratančnimi podrobnostmi. In ničesar ne bere ta ženska nobenega dnevnika. Nikoli ne! gre v kino. Edina njena zabava je gospodinjstvo. Skoraj si ne moremo misliti bitja, ki bi se manj brigalo za dogodke po svetu kakor ona. V zasebnem življenju n<* kaže prav nič sposobnosti, ki jih skriva v sebi. Prijazna je, preprosta, smeje se rada. Tn vendar sem se vzlic temu obotavljal, ko so mi naročili, naj vprašam gospo stalna t iiovo o dogodkih leta 1936. Kajti ta ženica, ki je po rodu Breton-ka, je poročena z Italijanom, ki je sicer že napol Francoz, vendar pa tudi vnet italofil. da ne skriva občudovanja za večino reform italijanskega diktatorja . . . Tn vedel sem da bo morala •ecrvi Miiim j j jeva govoriti največ o It al? j i. • • » Dobil sem jo med nekaterimi znanimi Parižani, ki so čakali, da jim bo svetovala v raznih zasebiv.h zadevah. Zgodil se je čudež. Sprejela me je takoj in spustila sva se v pogovor. Brez kakšne priprave mi je začela pripovedovati: Leta 1936, bolo začeli pri nas z istim kakor leta 1922, in 1923. Življenski stroški se bodo v marcu zmanjšali. Nobenih politično finančnih škandalov ne bo. Ječe ne bodo imele toliko gostov, kpkor doslej. Zveza med Rusijo in Francijo. — Počasi se bo začela oživljati delavnost v Angliji in A-meriki. V Franciji bo nekaj mrtvih, ki pa jih ne bo vredno ob mk a vat i. V Franci ii se bo vlada iz-promenila januarja ali februarja fsrospa Malnatijova mi je pripovedovala to 27. decembra, prav tedaj, ko se je začela v zbornici ''olika debata o zunanji politiki), druga izpre- ball igro. Radovednežev, ki bi radi videli football igro, je bilo toliko, da bi lahko prodali še najmanj 50,000 sedežev, če bi imeli toliko prostora. 1. januarja sem bil sam doma. Naravnam radi jo in poslušam dve uri, kako so v Pa-sadeni žogo metali. Konečno se glasi: — Stanford 7; Methodist 0. — Naj še omenim, da so nekateri na to igro stavili velikanske, drugi pa manjše s vote denarja. Pa naj \do reče, da nimajo Američani denarja, kadar gre za mestne parade ali za narodne igre, četudi je v hišni gro-cerijski omari le majhna zaloga- Pozdrav in srečno novo leto, naročnikom in prijatelj e m "Glas Naroda"! memba vlade pa bo maja. Padla bo takrat, ko bo konec brezposelnosti — saj se je že dosti ljudi odvadilo dela — in se bo začel skoraj splošen štrajk, ki bo malone revolucija. Abesinska ekspedicija se bo končala v pesku, brez dobička za enega ali drugega vojsko-valca. Bv, z zmage za Italijo. Nasprotno, Italija bo zaradi svojih bolj zapletenih gospodarskih vprašanj prišla iz boja bolj preizkušena, kakor črno cesarstvo. Premirje se mora skleniti pred marcem. Še bolje bi bilo, če bi ga sklenili pred koncem januarja, sicer vidim strašno žalost v Mussolini je v i družini in upor v njegovi državi. Sreča se v zadnjih štirih letih se čedalje bolj obrača od Mussolinija. Se celo drugim prinaša on nesrečo, priča temu je kancelar Dollfuss. Sicer pa bo palača, kjer prebiva on, u-sodna za vse. ki bodo tam stanovali. Bojimo se, da bo samo smft prisilila tega diktatorja, da se bo umaknil. Kadar bodo v Italiji mobilizirali, kakor lota 1915, bo zn njega konec vs^jra in v Rimu revolucija. Trajala bo samo n^kaj dni. Kralj bo težko preizkušen, toda monarhije se ne bo nihče dotaknil. Na prestolu vidim njogovoira sina, zelo simpatičnega človeka. Ne bojim se rumene nevarnosti. Nekatere ženske, ki imajo dov.-Jj soli v glavi, bodo v Franciji imele veliko vlogo. Razstava leta 1937. bo srednje uspela; ovirala jo bo epidemija. Prav tedaj bo neko odkritje v tehniki (nekaj kakor izboljšana železnica, ki bo preprečila vsako nesrečo) izboljšalo promet. V Španiji se bo kraljestvo v neka j mi seeih obnovilo. Gospod Laval ne bo podal ostavki, dokler «ra ne bo parlament prisilil. Njegovo ministrstvo bo padlo v šestih tednih. Nemčija si želi trgovske in politične zveze s Francijo. Kriza bo zapustila m šo državo. Avstri ja bo mirna. Zveza med Francijo in Anglijo tesnejša. Tišina nad morji, mir v Evropi. To leto bo slabo za nekatere diktatorja. Bojim se. da bo eden izmed njih izgubil sina (zastavnega, precej velikega fanta), ki se bo ubil z letalom, in zeta. ki bo hudo ranjen in nakažen, zeta, ki si ga je bil izbral za naslednika in ki se bo tudi ločil. Ti dogodki bodo še bolj zmedli voditelja ljudstva. Nj^srov konec bo tak, da se bo ubil. ali pa da ira bodo ubili drugi, ker se ne bo liotel umakniti. Neki dr.t g diktator bo postal manj nevaren. Njeirova zvezda bo nehala blesteti. Tudi um mu bo opešal. Nazadnje ga bodo ubili. Abesinija bo ostala neodvisna. Neguš bo izirubil prestol. Niegovi otroci so zelo liubki. Eden njegovih sinov, zelo razumen mož, bo imel veliko oblast. Prerokovanje Malnatijeve so kar nekoliko preveč krvava. V koliko se bodo izpolnila, bomo seveda lahko videli šele leto o sore j. IMAMO v ZALOGI BUZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street Hew York, H. Y. GLAS NARODA" N^Yofk, 1926: THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. iiir^z i^niTTT7jT7iTTiTiTt^; ^^ n i j i n i i^i Hfcitin t iiui mi li^Av^ iiifliw i fcv; vv^ni i uuiiuj »Mini i mfe^r^TTgrmT^riTn^^^SfiWiW poučne knjige razne p o v e s t i in romani pesmi in poezije KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 west 1m street NEW YORK, N. Y. lllltllMflWiiiiiiiiiiii^iiimimim^ ...... zemljevidi molitveniki • IGRE : .........................................................s Romani... ANA KA RENIN A, roman spisal L. N. Tolstoj. Dva zvezka, trdo vezana, 1078 strani ........$6.50 ** Aua Knreniua" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela in je eno naji«omcinbnejših tlel svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral citati vsak Slovenec. ANDREJ TERNOVC, (autori. reliefna karikatura iz minuloHti .......................................... -30 BE A TIN DNEVNIK, spisala L niza Pesjakova. — 164 strani. Cena ........................................... .60 Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoČ talina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 153 strani. Cena .................................60 Kratke povesti iz Življenjepis pisatelja. To so p-va književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... 40 Roman Je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Golar. 15."» strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "'Sanje [loletnega jutra". Nihče izmed našili pisateljev ne zna tako opisati življenja na kmetih kakor bas Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal Milan Tugelj. 219 strani. Cena .SO £ot»ek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad i>osloviI s tega sveta. Če kdo pozna Dolenjce in njihovo dušo, v j iti pozna Pngelj. Njegove spise čita vsak x največjim u*ttkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andre jdkov Joie. 92 strani. Tens .................35 Piol psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodov it slovenski pisatelj. ki je znal spretno »»pisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitanju njegovih povesti se vsak nehote spoivni na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena .........................................................55 To so povesti, vzete iz življenja naših Dal- i matinecv: kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar na-Soga Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112 strani. Cena ...................................................... -40 Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijili nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis. da posamezne osebe aedijo kraj nJega in krandjajo ž njim. DON KIHOT spisal Miguel Cervantes. '.58 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še ve-1-no hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, ve čtrlci enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. -Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko za vršen i, kot jih more zavrsiti edinole naš nežno-čuteči Meško. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ .60 Kdor ne i»ozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenlh dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena .90 Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre ?l»ke sanjavega življenja tiste sanja-ve. bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. —- 129 strani. Cena ............................................ .80 To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah. GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon) ...... £0 GOZDOVNIK. spisal Karl May. Dva zvezka. 208 In 136 strani. Cena ............................... .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja Djegovih romanov "V padlšahovi senci", "Vlnetov", M žut" Itd. Dejanje "Gozriovnika" se vrši na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. _jCena .70 HADŽI ML'RAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ...........................................— .40 To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čltai roman tega velikega ruskega misleca. HELENA, ~oman, spisala Marija Kmetova, 134 stranL Cena ................................................... .40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenja učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seše globoko v dušo in mu ostane nelz!^**»»o ▼ spominu. HUDO BREZNO In druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena __________________________ .35 Nas i zboren pripovednik in poznavatelj narave nudi čitatelj u lepoto naših kraiev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. STIKI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebujo nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec Izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkar!, doživlja in pozablja, toda strast do Igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI, dr. Hinka Dolenca, 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so Črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena .......-...............................1.50 Janes Menciger se i>o pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V Jrnjigl so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal Čech Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. IAGNJE, 110 strani. Cena broš. .40 Vez......45 trdo vezano .......................................................35 V knjigi je poleg naslovne Sc povest "Starček z gore''. Obe sta posebno zaDimivi, kajti spisal ju je zuani mladinski pisatelj Krištof Smid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewicz, 123 strani. Cena ................................................50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čira. JUAN MISERL&, spisal H. L. Goloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta lz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sehl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človekc življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISL devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto Btranl. Cena vsem devetim knjigam je .....................t..........9.— Jurčič ne potrebuje ni kakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipnl Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim. ki so Šli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu-KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ______________________ .45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75 Edinole veliki Tolstoj je znal opisati Življenje tega napoldlvjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Aie-ševec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-ši poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob Čitaniu se bo moral čitatelj večkrat od srca nasmejati. &ASL — BLAGE DUŠE, spisal Franc vsebuje aanlmivo po v sat in veselo-Oboje je povzeto iz tuftept domačega .78 .75 KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Za'lnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita*. LA BOHE ME. Spisal JL Murger. 402 str. Cena.. JO Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga i« svetovno znano delu. LISTKI, (Ks. Meško>, 144 strani............ .70 LOV NA ŽENO spisal J. O. Carwood. 194 strani. Cena M Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUClFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. — ' Cena ........L— Fanta stičen roman v Šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodev*. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisatelj Ivi domiSlji- MALI LORD. spisala Frtuiees Hodgeson Bdr-nett. 193 strani. Cena _________________________ Globoko zasnovana povest o otroku, U gane od IJ od nega čudaka. Deček je plod amerl&ke vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. M MALENKOSTI, spisal Ivan AIMrt. 1U Cena M Štiri zanimive črtice naSegu priznanega pisatelja. iUtkkKSA tftlfcv. 24* stftftf/fctan_______M Zanimiva povest fii dalmatinske** SvljeftjL MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ .60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena _______________ 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški rtS-anopisec poznan po celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA, (Jan. E. ^rek), 188 str....... .60 MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ .50 Dejanje te povesti se vrši ob koncu srednjega veka in sicer v času, ko so bili Teharjani l>ovi5ani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čl ji h duševnost opisuje, so pristno slovenski ia opii njihovfi značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" Je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson flogfa. 209 strani. CenaLSO Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MLADA LETA ......................................................60 NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena..........35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH ................................. 1.50 NA KRVAVIH F OLJ AN AH, Malim, s slikami Cena 1.50 NAŠA VAS, spinal Anton Novatan. 224 strani. — Cena 1.— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju zha čajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš. .............SO Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena .41 Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .................................. .70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v Človeku v prvih letih svetovne vojne". » Spisi... PASTI IN ZANKE, spt°ai L S. Orel. 231 strani. Cena Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik Je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu Je dokazal, da ga imajo. PESMI V PROZI, spisal Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ..................................................... JW Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisal AnaUle France. 282 strani. Cena _______..,______________________________............... .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren ▼ svoji zabavljici. PLAT T\ ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pl- -satelja vsebuje knjiga še dve, namreč "Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ........ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovehskl pisatelj Pugelj deset črtic iz naflesn* domačega življenja. POVESTI m SLIKE, opisal Ksaver Meško. — 79 stranL Cena -------------------------------------------- Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra ▼ Opisovanju. Njegov slog je izrazit, njeeove misU so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLAblVA, spisal Vladimir I4rsfc&. 144 stnuftL Črnk .....------------------------------..... Povest iz vOjne dobe, ko se Je*v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi povest svoj vSefc. PttED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. M str. .35 PRIHAJAČ, spini Fr. Detela. 157 stranL Cos* M Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domaČega Življenja. PSI STRICU, spisal GaagL 111 strani........ M PRODANE DUŠE. sfrfc* Mt UkovK. iN Str. &m M Mojstersko delo slavnega ruskega plsatelia. Kdor bote vedeti, kaj počno fašisti s - ubogim ljudstvom ha Krasu, bij pre&ta to pretresljivo sgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena _______________________....------------- .75 Prgeovori. eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUbA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena.....35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotrlva pereče moderne probleme in popega v druirem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V širokem Stilu zaE-novan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora čitatelj nehote z napetim pričakovanjem čitati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 239 ctr. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju ziiačajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR- ŽANOV ........................................................... «'5 ROMANTIČNE DUŠE, spisal Itan Cankar 87 strani. Cena .................................................... -60 S ANIN. Spisal M. ArclbaSev. 488 str. Cena .... Lr— Ta znameniti roman, ki Je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja, študenta, Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ............................................... .30 Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadli* Pestre slike iz Indijanskega in pl-jonirske':a življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o- pisati kot marsikdo, ki Je živel tam, SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 stranL Cena .................................................... .50 To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena _____________________________________________ -3$ SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. ŠREDOZIMCL spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40: vezano cena .60 Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega Človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku, da Ima pred očmi prizore iz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Ceita.....60 Ošem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 stranL Cena .50 Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih dellb obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Snttner. 228 strani. Cena ................................................ .50 To je ena pajslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to Je izpoved žene in matere, ki Je izgubila na bojiSČu svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA spisal dr. Fr. Betela. 176 stranL Trdo vezano. Cena________________....____ 1.20 Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana J)0 TARŽAN, SIN OPICE. 302 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Bice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, nač na tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard KeUermann, 295 str. Cena 1.20 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela ialoti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja lnžinirja Ailana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi viat. UGRABLJENI MmtJbNt spisal Seliger Brat. m stranL Cena -------------------------------------------- L* Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom pred-stavilar skrajno napet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečltal to delo, bo nehote vzkliknil: "Da; Ivan Belič je bil pa res duhovi tej ši nego vsi detektivi sveta!" VEČERNA PISMA, ŠtfMttt Marija Kmetova. Trda sea. 51 stranL Cena------------------------- .71 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jib pre-Veva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodni!« dnSab. VfcfeA, spisali Olga ftalfev*. 154 stranL Cena O Roman Je poln lepih priaorov, opisuje skrbno BvUe&ie nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže, da so bili Had nji nil poleg inanj Vrednih tbdi srčno, plemeniti ljudje. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena.. .30 Eden najboljSih spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 461 stranL Cena ................................ 1.30 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljajl in nasičeno vsebino, da l>o navezalo vsakega čitatelja, ki ga vza-me v roko. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 210 str. Cena............L— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..............................................40 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........6» V knjigi je vsebovana globoka mim-i modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .S3 Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 stranL Cena............ 1.60 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverietnejšib dogodivščin In za-pletljajev. 1913 — 1918, spisal Vitoinir Jelene. Trdo vtzano. 286 strani. Cena ........................ 1.25 To so splošni sixmiini jugoslovanskega dobro-voljca, ki se je nesebično udeležil borbo za svobodo naše domovine. Knjiga zanima vsakogar. iM»sebuo pa tiste, ki so bili tako nesrečni. da so se udeležili svetovne vojue. in taki« srečni, da so jo preživeli. V ROBSTVU, spisal Ivan Mati«*. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ 1-25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ------- 73 Zrezek vsebuje povesti Jlilčinskega. Prernka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Mllčin-skega ''Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa. poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 37S strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena .......................................75 Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien- kieviez. 683 strani. Cena ................................ 3.— Bogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljSih del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJIGO. ZLOČIN V ORCIVALU. spisal E. Gaboriau. 216 strani. Cena ................................................... L— "Zločin v Orclvalu" je zelo zanimiv deti-k-ski roman, ki nam predočuje. kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Seznajte se z francoskim deteklivom Le Coqt:9-om. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevski. I. DEL 2G0 strani. II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katorgah. utrjenih jetni-ških taborih v Sibiriji. ZLATA VAS, spisal Fr. MalovašiČ. 136 stran*. Cena .60 Poučna in kratkočasila povest iz kmetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj M>5 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega mišice«. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....80 Broširana.............60 Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izrribil Napoleonov huzar nho: Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil "brata"'; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANt SPISI. 368 strani. <11. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko rasumljiv tudi preprostemu čitatelju. ZA KRUHOM, spisal H. Sienkiewicz. 122 strani. Cena .50 Pretresljiva povest o revni družini, ki se Je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnega poljskega pisatelja nam jamči, da bo delo vsakdo z užitkom čital. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Toc^f. 229 strani. Cena .....................................................75 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s • Turki: skoro neverjetne dogodivščine: temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ .50 -Vsekoz zanimiva povest iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 stranL Cena ..................................—......«... .60 Najboljše delo ustvarltelja modernega detektivskega romana, v katerem Sherlock Holmes glavno vlogo. Povesti... "GLAS NARODA" New York, Thursday, January 23, 1936 THE LARGEST 8WVENE DAILY IN U. 8. A. KRATKA DNEVNA ZGODBA FBEDEKIC BOUTET: KONČNO SAMA Bežeč kakor običajno pred je potreben počitka. O politi-zmerjanjein gospe Vatierove, j ki je slišal govoriti toliko svo-ki je bila vedno bojevitejša[jih gostov, različuih naziranij, zjutraj, ker ji je nočni počitek j in z vsakim je soglašal po za-nakupičil energijo, je krenil I htevah svoje obrti, da bi zdaj Ah •\is Vatier pod oblačnim po letnim nebom po dolgi ulici, vodeči na glavni trg mesteca. Zapustil je nerad krasno vilo, kjer si je obetal, da bo tako srečen. Mislil je s trpkostjo na s vojo usodo, ki se mu je zdela nerazumljivo bridka in kateri se sploh ni mogel privaditi. Celih dvajset let sta vodila Vatierova izborilo in uspešno kavarno-restavracijo blizu glav nega bulverja. Imela sta naloženo že solidno rento in ko sta prodala še svoje podjetje, sta kupila vilo v okolici Pariza in ne mogel sprejeti in osebno zagovarjati kakršnegakoli političnega prepričanja. Najmanjše prigode njunega življenja so razvnemale srdite in dolgottajne prepire. Vatier se je teh prepirov strašno bal. Nikoli bi nn bil mislil, da more ski 'i vat i tako drobna osebica, na videz nežna in prijetna, kakor je bila gospa Vatierova v Parizu, v sebi toliko strupene zlobe in brezobzirnega tiranst-va. Le kako jV mogla, nedavno še tako prikupljiva med go- in Rti, razvijati zdaj toliko nebrz-se pripravljala v nji srečno ži- dane draže.iosti? veti. Bil-, sta mlada, zdrava, življenje *e jima je smehljalo naproti. Toda tu so se začele izkušnje Alexisa Yatiera. Vzrok je bil značaj njegove žene. Doslej so bile vse *ile gosjK' Vatierove in vsa njena volja vprežene v eno smer, k enemu cilju: pridobiti premoženje. Ni imela časa pečati se z mi^eni, s katerim jo je vezrla močna vez skupnih interesov. Vatier, tih, miren, soliden in miroljuben mož. je vedno pokorno poslušal njene nasvete, ki so bili prav za prav ukazi. Sodil je o nji, da je visoko inteligentna in izredno energična, da je nagle jeze in morda oblastiželjna, toda dobra. Veselil se je trenutka, ko bosta skupaj uživala sadove svojega dela v udobni in elegantni vili, ki sta ji dala ime "Končno sama", kar ni pomenilo zanj zaljubljenosti po dvajsetih letih zakona, pač pa naj bi izražalo: končno svobodna,1 končno daleč od sitnih gostov, od strokovno organiziranih natakarjev, od dela brez nedeljskega počitka. Ko je ostal sam z ženo v vili, je začel z «rrozo šele spoznavati svojo družico. Izkazalo se je, da je strašna,če nima nobenega MILIJARDA PLOČEVINASTIH ŠKATELJ Neki italijanski častnik ceni število pločevinastih Škatelj z bencinom in živili, ki so dospele doslej v Eritrejo, na več nego milijardo kosov. Brez oljnega kuriva in brez živil ne bi mogla vztrajati tam nobena vojska brez pločevinastih posod pa ne bi bilo mogoče, bi kurivo in živila uvažali v deželo. Nobena letala bi ne mogla leteti, nobena motorna vozila voziti. Brez konz- rv bi tudi bilo nemogoče preliraniti čete na fronti. Glavno mesto Eritrejo že na zunaj kaže, kako spoštujejo tam point n pločevinastih posod. fVno domače dame jih orenašajo. napolnjene z vodo *di čim drugim, spretno na sv o- — Kolika nesreča? — je jm>-navljal sam pri sebi žalostno trredoč počasi proti glavnemu trgu. — Po tolikih nadali, zdaj ko se mi je vse tako posrečilo: doživeti tako razočaranje . . j kolika nesreča . . Ona je uroz-na! Na ločitev ni mislil. Njuno imetje je bilo ozko zvezano. Kavarno je bil kupil z doto svoje žene. Sicer je pa imel rad svojo vilo. hotel je ostati v izbranem okolju. Zatopljen v težke misli je prispel o pol desetih na trg. Istočasno so prispeli avtobusi, ki so vozili s kolodvora. Vatier je gledal, kako istopajo potniki, hodil je vsak dan na trg gledat jih, da bi ubil čas in in si upal vin i ti se domov pred obedom. Eden izmed potnikov je vzbudil njegovo pozornost. Bil je suh mož visoke postave, eleganten in uglajen, zagorelega obraza, živahnih oči. in črnih brčic nad belimi zobmi. Vatier je ves začuden opazil da se mu prijazno smehlja. Neznanec se mu je približal in mu podal roko: v drugi roki je držal oguljeno aktovko. — Dobrični Va'tieru, — je zaklical na ves gla>: — dragi, dela. Kakor da divja nepresta- d i bratranec. Kako me ve! no nevihta v prijaznem domu ^ da t<; t vKU ljubi m na kra-nem vrtu. Služkinje A, ki so se kaj hitro vrstile, so morale prestati mnogo napadov, najtežje preizkušnje so pa doletele Vatiera. Žena ga je tira-nizirala do najmanjših dnevnih malenkosti. S čudovito prodornostjo je uganila vsako njegovo veselje in mu ga pokvarila. Vatier bi Yd rad živel kot kmet, obdeloval svoj vrt. lovil ribe, n« »ii platneno obleko in slamnik. < hm je pa zahtevala, naj nosi trde ovratnike in t nI klobuk. Zakaj bi končno ne postal občinski svetnik ... in morda . . . človek nikoli ne ve, kaj ga čak'3 . . . morda celo poslance. On je slabo protestiral eeš, da bi rajši ostal neznan, da Alex i! — Oprostite, jaz — je začel Vatier. — No . . . kaj ne vidiš? Bratranec Hektor. Hektor Laro-che. Že celo večnost se nisva videla, pa sem te vendar spoznal na prvi pogled . . . Prišel sem za nekaj dni k tebi. Seveda če te to ne bo motilo. Toda (jaz ti ne bom v nadlego. O ' tem sem prepričan. Prijel je Vatiera pod roko. No to je pa že od sile — je {»omislil Vatier v strahu. Bratrance Hektor La roe lie je bil dokaj dvomljiv vrtoglavec, ki se ga jo krepostna rodbina Vatiera Larocha sramovala. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO za Greater New York in okolico, ink. Kdor Izmed rojakov ali rojakinj še ni ften tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za naUjitna poasnifauV nesreči se šele spozna, kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je nicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstva, Društvo Je v tem kratkem času svojega Obstanka izplačalo ze skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17,006.00 - OUBOR ZA PrcdaedKtik. Kit ANK HOTKO 607 E. TIra St.. New York City Podpredsednik: FRAN* K M K K IXC 1058 Greene Avenue Brocik.yn. K. 7. Tajnik: JOSEPH POCACHNIK U* Liberty Anne Wllllston Park. U 1. Nadzorniki: I. PETER CEBaR II. JEpXEJ OOREl. 40S« Palmetto Street C71 Scfaola* Street Brooklyn, N. T. Brooklyn, N. T. ni. PRBD VELBPBC, 772S — «7th PL. Gletidxl*, U I. DruAtv* x&oruj* vsako ftfbts sobota v ovojih druAftvoifl«! prostorih w A«a*rtsaa ttovcniaa Auditorium, m lo"»HI Av«., Brooklyn, N. V. LETO 1MCW - Blagajnik: ANTON 1006IKX1K 101-21 — J>5th Road Richmond H11L L. 1. Zapisnikar: ANTON CVET KOV IICII M2 Seneca Avenue Ridge wood, L. I. Arhivar: JOSEPH POGACHNIK - konzervami. dnialn razstavlja v svojih izložbah same pločevinaste poso- . ... ^ - ~ de od vei-kih vreev za benein tel iet>1 ,,e * 0t'e Je svo'° ^kl°1151 s kretni° ZR" do m;ijlni'b škatel za kaviar.;lostl 111 vdanosti. jV-e -o ir-azne, toda kupuj.-joj Ko je Renzo medtem krožil z nemirno rado-|h1i v<1. Potrebo ieio jib z* »^jvednim pogledom po dru-ih predmetih, je zagledal še tri ali štiri bolnike, razločil enega na slamnjaei ob strani, ki je bil zavit v rjuho in je Tomn nrerezn-| kot gosposki plašč na sebi, uprl vanj j no h' vnin 7,v;dj:no> ft>v ovi-!°či, spoznal don Rod riga in stopil za korak na-w> i nvivljen:' za vsakovrstno upo-jzaj. bo j Nesrečnež je ležal nepremično; oči so bile 1». -'ij.tVvi-jj.ste škatle za! široko odprte, a pogleda ni bilo v njih; obraz je bil bled in posut s črnimi lisami; ustne so biči ne ril nabrekle; človek bi bil rekel, da je :>zl V-mJi« ;tv.-h. I'M • toda -. , -o > o'iri ko- svrb". v.\ kr'< radnjo pc^-i, ov-.-i ; o. nnmo^to kon O'v ! M ♦£ Razmetaval je svojo dediščino v orgijali z dekleti—razuzdan-kami. Pojavil se je v cirkusu z akrobatko, tako zvano Mehi-čanko. Prevzel je vodstvo nekega dvomljivega podjetja in sploh se je loteval na manj priporočljivih pustolovščin. V desetih letih ga je videl Alexis Vatier samo dvakrat vsakokrat na nekaj minut in noben-krat ga ni bil vesel. — Stopil sem v tvojo kavarno, — je nadaljeval Hektor La-roehe. — Rekli so mi, da si jo prodal in da stanuješ tu. Tedaj sem si mislil: — Počitka, razvedrilu sem potreben. No, pa pojdem pogreznit se nekaj Ini v podeželski mir. Moj dragi brat ran *c, ki mi je vedno izkazoval toliko prijateljstva, me bo gotovo vesel. rn I.aroHie je pripomnil zelo resno: — Mor !a sem u:>"'*ši ljudje so me tudi hudo vali. Si.-er s«>m pa sklenil preminit i svoi<» življenje, boljšati -e. Ali vodi ln'p<> tebi f Vlekel L"a nii^raj. — Nu. t- je i>:' <)<1 sile. je ponovil Va-o-v pri s; — Kaj naj stonui K-«' !>t;reče Matilda, Ur. ira za-!-? Kar mu je Šinila v «rl n*;* Uii misel, izoblikovala se je, za-7A\ rela. Toda, saj mi ga nebo samo pošilja, j< pomislil Vale v. Matilda ijozdravi, kakor psa. in kot ira poznam, ostane kljub temu pri nas. Potem bo na stresala vso jezo nanj, a jaz bom imel mir pred njo. Končno je pa to njen bratranec. —A draga Matilda kako se počuti? — je nadaljeval Hektor T.evoehe. — imenitna žena, veselim se, tla jo bom zopet videl. Vatieru je kar srce poskočili« pri misli na to, kako si bosta skočila v lase njegova žena in bratranec. Pospešil je korake. Hektor Laroche ga je pregovoril, da sta zavila spotoma v bližnjo kavarno na aperitif. Potem "sta pa prispela do vile " Končno -araa." — Krasen, prijazen dom, — je dejal bratranec, ko sta vstopila. Gospa Vatierova je kar otrpnila od groze in gneva, videč svoje ira moža v Larochovi družbi. — Dober dan. sestrična, je pozdravil in jo objel. — Gospod . . . je za,jecljala Rojaki v Kanadi! Sezna- ZAROCENCA MILANSKA ZGODBS *Z 17. oTOLETJA Spisal: ALE3SANDR0 MAKZONI 130 "Da, z njegovo pomočjo." ''Torej pridi z menoj. Rekel si: "Najdem ga" in res ga najdeš. Pridi in videl boš, s kom si !;otel biti v -ovraštvu, komu si želel zlo, komu si-ga hotel prizadeti, nad kakšnim življenjem si hotel biti gospodar." In prijel je Renza za roko, jo stisnil kakor krepak mladenič ter se zganil na pot. Renzo se ni upal več vpraševati^in je šel za njim. Cez malo korakov se je redovnik ustavil pri vhodu v neko kočo, uprl oči z mešanico resno-be in ganotja Renzu v obraz ter ga povedel v kočo. Prva stvar, ki jo je bilo videti, ko sta vstopi-jih glavah, vsaka prodajalna • ja, je bil bolnik, ki je >edel na slami v ozadju, ima v zalogi pred vsem škatle vendar ne preveč onemogel bolnik, ki se je ce-Cela vrsta pro- ]f> ]ahk{) v ?uo irosli** : da je iiiM-l izmi! konsevvno škr.tlo za vojno večj: strntogični pomen nego iznmiN'v smodnika. Ce je vojake- lahko hrani, jih je tudi lahko premikati. In dn niti "strategija v resnici |)otre-bovala takšnega izuma, je najbolje razvidno iz tega. da ga je rodil vojni čas ne pa mirna doba. Ob pričetku 19. stoletja je Napoleon ugotovil, da pomeni za njegove vojne operacije veliko oviro, ker morajo živino ki je rabila za prehrano njegovih čet, gnati za njimi To ni bilo samo težavno, temveč je živina po poti obolevala, poarinjala in hujšala. Razpisal je torej na-irrado milijon frankov za moža, ki bi izumil uporaben postopek za konzerviranje mesa. To nagi ado si je priboril izumitelj k en ser v ne ga kozarec. Pločevinasto konzervno škatlo pa so pozneje izumili Američani in v njihovi meščanski vojni je bil ta izum odločilnega pomena. ftele po tej vojni je postala korisorvna škatla tudi predmet miroljubnega gospodinjstva. istveni ^ h lun-ke -duž-jio obraz mrliča, če bi silovito krčenje ne bilo i "SmIhktu snlito. — Kakor sem že poja-nil draeremu Alexn. prihajam za nekaj dni, je spregovoril gost (Nadaljevani« na 6. strani.) nite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar j e m. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov. NOVI SENATOR IZ MINNESOTE tvoji molitvi, molitvi in potrtega in vdanega -rca. Morda zavisi zdaj rešitev tega človeka in tvoja lastna rešitev od tebe, od kakega tvoiega čuvstva odpuščen ja, sočutja... ljubezni!'- Obmolknil je, sklenil roke, sklonil obraz nad njimi in molil; Renzo je storil isto. Bila sta malo hipov v tem položaju, kar se je oglasil zvon. Zganila sta se oba, kakor bi se bila domenila, iti odšla. Ta ni več vpraševal, oni ni več ugovarjal; govorila sta njuna obraza. "Pojdi zdaj," ji' povzel redovnik, "pojdi pri-pravi.jen, da sprejnie.š milost ali da opraviš žrtev, da hvališ Boga, bodi izid tvojega poizvedovanja kakršenkoli. In bodi kakršenkoli, pridi in mi sporoči — hvalila ga bova vkup." Tu sta gvl končati molitve za srečen izid nje. Čiivstvo, ki ga boš ti zdaj občutil do tega j preizkušnje, ne da bi bil pritaknil molitev, ki jo človeka, ki te je razžalil, da, prav isto čustvo | jo bil tam začel in jo je bilo zvonjenje prekinilo, do tebe bo nekega dne navdajalo Boga, ki si ga | Osmerokotna kapela, ki se dviga sredi lazare-ti razžalil. Blagoslovi ga in tudi ti boš blago-j ta, vzvišena za nekaj stopnie, je bila v prvotni slo vi jen. Štiri dni je tukaj tak, kakor ga vidiš,! zgradbi od vseh strani odprta in ni imela «1 ruin ne da nobenega znamenja, da kaj občuti. — kakor stoipove in stebre: bila je tako Morda je Gospod pripravljen, da mu nakloni ! rekoč prevrtano poslopje in je imela v vsakem uro spamet o van j a, toda hotel je, da ga ti za to pročelju obok nad medstebrjem; znotraj je vo-prosiš; morda hoče, da ga ti prosiš z ono ne- dil hodnik okrog prostora, ki hi ga prav za prav dolžno mladenko; morda pridržuje milost samo imenovali cerkev, sestavijenega iz osem obokov. •'Dalj*1 prihodnjič.) ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o p^menitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN PO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI? ! 1 IZ BAG;vA()A V STAMBU1, Izdajalec: Na lovu; Sin-t na divjem zapadu; 4 knjiee, s slikami, 627 stran! liešciii milijuui; DediCI „ Cena ........................3.50 Vsebina: w * Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr GORAH BALKANA Cena ........................1.50 4 knjige, s slikami, 57G strani KRIŽEM PO JITTROVKM „ , V csphin4! * 4 knjige, 598 »ftrani, s slikami Kovač šimen; Zaroka z zaprekami; V fc-olob- \ sebina . njaku ; Muhamedanski svetnik Jezero smrti: Moj roman ob Nilu; Kako sem J Cena 1 50 v Mekko romal; Pri sšatnarih; Med Jeridi Cena .......................1.50 WINfTOV PO DIVJEM KIIRDIST.1NU ' . .. ... . ,,,, o(„nl 4 knjige, 594 alrani, s slikami „ ^ kDJ'gl 8 Mam' 17a3 StrMi " " Vsebina. Vsebina: Amadlja; Beg iz j«če; Krona sveta; Med Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; dvema ognjema Cena .......-...............1J»0 NSo-€i, ler« Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na PO DEŽELI SKIPETARJEV nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana 4 kajige, s -"^-v STJ strani Ear» pri Komaneih; Wionetova smrt; Win- _ .. netova oporoka Vsebina: r Brata Aladžija; Ko€a v soteski; Miridit; ........................ Ob Vardarjii Cena ______________________1JSQ . Ž C T I SATAN IN IŠKARIOT 4 knjige, s slikami. 597 strani lt knjig, a nia—ii. 1764 strani Vsebina: Vsebina: 15oj z medvedom; Jama draenljev; Kon- IsseUenci; Toma Setar; Na sledu; Nevar- —;»IUh, in njegova poslednja pot a osti nasproti; Almaden; V treh delili cveta; Cena _______________________tS9 Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West I8th Street New York, N. Y. ■ er $ 191,-ii n v 3 n n D a ^ New York, Thursday, January 23, I 936 TEE LARGEST SLOVENK OAILY FN V 9 7k. PRODANE DUSE ROMAN IZ ŽIVLJENJA 20 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. ".Zavezati sem se morala za tri leta, toda po treh letih mi bo plačana vožnja n azaj v domovino, ako ne bi hotela tukaj osta/i." Tri leta t No, dal Bog, čez tri leta he greste zopet nazaj. aH — saj ne sama." v 44Kakor hoče Bog!" Ta trenutek se pokaže poleg njiju gospa Petri. i4Ali ste -že pospravili svoje stvari, gospiea Rihar!'- "Da, milosti ji va gospa." "Tako morate tudi meni kaj pomagati. Pokličite pro sim gospodično Preler naj tudi pride." R jza sc more od Vendela j>osloviti samo s tem, da mu tih« stisne roko. Oba sta bila vesela, tla sta se že poslovila. Go> pa P^tri od te ure ni več izpustila izpred svojih oči niti Roze niti Marte. Obe ste morali biti v njeni Uižini in gospa Petr! jo preprečila vsak Vendelov poskus priti v Rozino bližino. Tudi gospod Vajhart ni prišel več do tega, da bi govori kako beseda z Marto in tako pristane paruik v Buenos Aire.-ne da bi obe mladi dekleti še kdaj mogli govoriti s svojima častilcema. Ven del je i>oskušal na vse načine, da bi pri odhodu s par nika še prišel v bližino Rozo, toda gospa Petri je stala pole; nje kot zid. Tako se je mogel samo odkriti in z Rozo še en ]«• danes in mogel že takoj jutri nastopiti svojo službo pri tvrd-ki Argro. Ker je bil daleč od Roze, je imel samo .še eno misel dospeti na svoj cilj čim prej mogoče. Nič ga ni zadrževalo v Buenos Airt?. l)a bi si gleda1 mesto, ni v razpoloženju vsled ločitve invl veselja — mogoč« j«- mogel to storiti pozneje z Rozo, tako si misli. Moral se i' 'kloniti upama, da jo bo kmalu zopet videl. Bolelo ga je .'a jo je moral pustiti v revščini in odvisnosti in tega ni moarel premeniti. Njegova iskrena misel je bila ji čim prej preskr-1 »ti dom, v katerem bi bila varna pod njegovim varstvom ii obvarovana vsakega pomanjkanja. Njegove misli so jo vedno obletovale. K sreči za svo; Juj-evni mir ni vedel, kako zelo je Roza potrebovala njegov* z»Ščite. Drugače prav gotovo ne bi odpotoval v Rosario Četudi mu Petri in njeirova žena in njnrii prijatelji niso bil" pogodu, vendar ni mogel misliti, v kake roke je prišla Roza Pozno zvečer je dospel Vendel do svojega cilja in je naše, majhen, čist hotel čez noč. Naslednjega jutra je šel k Argri podjetju, ki se je nahajalo izven mesta ob bregu reke. Vi del je. da so to velikanske naprave. Pri glavnih vratih ji bila hišica vraarja in vratar mu pojasni, kam se mora obrni ti. Veliko poslopje ravnateljstva ni bilo daleč od glavnega vhoda. Široke ceste so vezale razna j>os'opja, ki so izgledala kot majhno mesto — kot mesto dela in marljivosti. Vendel gleda čez naprava in njegove široke prsi se dvigajo pod globokim dihanjem, oči mu pozdravljajo kraj njegovega bodočega delovanja in skuša iznajti, v katerem poslopju njegova delavnica. Nato pa se naglo obrne proti ravnateljsfcemu poslopju, ki je bilo iz kamna in zidano v lepem slogu. Ko stopi v visoko obokani hodnik, mu pride nasproti uradniški sluga, ka-lertga prosi, da bi ga naznanil ravnatelju Hartmanu. 44 Prosim, hodite za menoj, gospod doktor, pričakujejo vas, četudi še ne danes," pravi sluga in ga z dvigalom pelje v prve nadstropje. Da so pa vodile tudi kamnite stopnice navzgor je Vendel videl. Ko dospela v prvo nadstropje, mu pravi sluga v predsobi • la naj nekoliko počaka. Vzelo pa je samo nekaj minut, k< se vrne sluga in mu odpre vrata v veliko sobo, v kateri je sede pri pisalni mizi pri oknu sivolas, gladko obrit gospod z lepo izrazito glavo. Ko Vendel vstopi, gospod vstane, in mu pri de s prijaznim nasmehom naproti ter mu ponudi roko. 44 Pozdravljeni na Argro napravah, gospod doktor; prišl! ste točnejše, kot pa smo mislili,'' pravi gospod in pri tem ostro pogleda Vendela. Vendel se čudi, da je bil ravnatelj Ilartman — iz pisem je vedel, da je prvi ravnatelj podjetja — tako dobro poučer o njem. Toda ni še vedel, da so pri tem podjetju pazili na vse in je postalo člen celote. Vendel se prikloni in pri prvem pogledu ga obide spoštovanje do tega moža. 44 Včeraj sem s pamikom prišel v Buenos Aires in sem st takoj dalje odpeljal z vlakom, gospod ravnatelj." Prijazen smeh se razlije čez ravnateljev obraz. 44Ne da bi si najprej še ogledali Buenos Aires! Tam je mogoče najti marsikaj zanimivega." 44Prišel sem, da delam, ne i»a da bi se zabaval,odvrni Vendel m imo. Oči Hartmana dobrosrčno počivajo na njegovem obrazu. "Dobro, to mi ugaja! Na tej podlagi se bomo kmalu sporazumeli. Prosim, sedite. Nekaj b: še rad z vami govoril, pred no vas uvedeni v vaš delokrog. Vendel wde in ravnatelj Hartnruin, ki je bil že trideset let v Argentini in dvajset let pri Argro jiodjetju, po telefonu ie nabilo isda nekaj naročil, nato pa se zopet obrne v Vendelu. Iz Slovenije, ČEZ SKALO V SMRT i riki, v zadnjem času pa je obubožal in se preživljal z milošči- KAMNJK, 10. jan. — Včeraj dopoldne se je odpravil 75-letni prevžitkar Blaž Golob iz Županjih njiv v planino Hudi konec s košem po seno. Ker se do opoldne ni vrnil, so bili domači v skrbeh, da se mu ni morda zgodila nesreča. Šest fantov se je odpravilo za starčkom Tskali so ga ves večer, a šole nožno ponoči se je po napornem :skanju posrečilo najti starčka žal, mrtv\ra. Našli so ga po«1 steno s polnim košem sena Starček je najbrž slabo videl ii je na ozki stezi zarrmel v glo bino kakih 40 m globoko. Dobi* ie hude poškodbe na glavi Truplo so prenesli v Stranje. UBOJ ZARADI NOŽA PTUJ, JO. jan. — V čn-trtok ob 17. so se zbrali pri posestni ei Lizi Firbasovi v Jeršoveih W-letni Karel Zajko iz Tniov-«ke vasi tor njegova znanca Jo- no. SMRTNA NESREČA NA JESENICAH JKSEXICE, 8. jan. — Danes okrog 10. se je pripetila v tovarni KID na Jesenicah straš na nesreča, ki je zahtevala živ Ijnj komaj 19-letnega ključavničarskega pomočnika Imre Iskre. Delal je v Martinov* peči, kjer je pomagal pri žerja vil. Nesrečno naključje pa j« hotelo, da ga je žerjav zgrabi' in ga skoraj popolnoma zmeč *;al. Nesrečni Iskra je bil takoj nrtev. *la komisija, ki je odredila pre voz trupla v mrtvašnico. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. jllllllBIJII 1—— KONČNO SAMA Nadaljevanje t 3. **.raA%. JUNAŠTVO OSEMLETNE DEKLICE „ „ , Šele zdaj se doznava, da je bi- m trance Potoen.k.|la na wi* ,e po r.udovitom lia_ Ker so bili ze precej vrnjeni ■"o se kmalu začeli kregati. Naenkrat je Zajko sredi prepira noteirnil izpod suknje dolg kuhinjski nož 5n ga jo vrgel v Ne rata. Zadel ga je v vrat, vendar poškodba ni bila nevarna. Povzročila pa je, da sta >«• Ne-»*at in Potočnik divj" vrsrla na Zajka in podrla po tl<*h ter ,lra tako dol aro obdelovala. «1;* ie obležal mrtev. Po zločinu stn ♦vVhegnila, vendar so ju orožniki začeli t'ikoj za-dodovati izsledili so jn in ju danes pri veljali v ptujske sodu o za nore brez vsake zadrege. — Ah, kako me veseli, da sem zopt enkrat pri sorodnikih . . . Draga N i kraj nesreče je pri j-estrična, vedno lepša ste. Tod«' povejte, draga prijatelja, ali vama res ne bom v napotjo ? Lahko bi šel stanovat v kremo. Toda takoj tega nisem hotel storiti, ker sem se bal, r je pa tvoj bratranec. Med obedom in vse ponoldne. med večerjo in po nji Hektor Laroche ni nehal irovoriti. Pri-povedoval je živo in z zanosom, zavito v svoj prid o vseh pustolovščinah svojega življenja: a teh pestrih pustolovščin je bilo mnogo. Gospa Vatierova je poslušala z zaničljivim molkom. Vatier se je doka i dobro zabaval. O 1-kar so j<> bil preselil z ženo v vilo. je bil to najinirnejši dan. kar jih je bi tu preživel. Vendar se ie pa nekoliko bal, kaj bo ponoči. Toda zirodilo se ni nič hudega. Zavita v tragičen molk je legla žena k počitku. Drugega in tret.jega dne se je z bratrancem večkrat hudo sprla. Toda Laroche je vzel za šalo vsa namigavanja in vse zbadljivke. Znal je hitro in duhovito odgovarjati in Vatierova je enkrat ali dvakrat komaj zadržala smeh. Sicer se je pa hotela kljub vsemu pokazati kot vzorna gospodinja in družabno uglajena žena. Ni hotela povsem zanemariti dolžnosti do gosta, čeprav se jo bil sam povabil Brat ranče va navzočnost j«' zajezila običajne domače prepire in Vatier je bil tega zelo vesel. Zdaj je mogel končno uživati malo miru. po katerem j< križajo irlavne železniške proge Pariz—Bruselj in Pariz—Cher- i bourir. i Duvaln fo ie primerila pri vstopu oblnčnieo nenavadna neziroda. Padel je na poledene ,:h tleli, in sic«*r tako nerodno, da si je i-oškodoval hrbtenico. Padec j:> bil zanj usoden. Omrtvičil lun jo za neka i časa v«e telo ter i«1 eelo preprečil, da bi moirol klicati na pomoč. V tem* se je teda.ici odigravala nepopisna draina. Duval se ni mo-'rel raniti. S strahom se je domislil položaja, ki bo nastal, če ostane br« z pomoči. V nekaj ^renutkih sta namreč imela pri-voziti proti postaji četov po».^žaj. Z nemo igro obraza je Duval pokazal otroku kako inora prestaviti kretnice, 'a bodo vlaki pravilno pri vozi 'i na postajo. Denisa je zavrte-'a kolesa >11 izmenjala kretnice trn očetovili navodilih Komaj je ♦ o storila so vlaki drug za d**u-•rim prihiumeli na iifjstaio. Šile ko jo bilo t<> v i*(*du končano NESREČA PRI DOMŽALAH DOMŽALE., 10. jan. — Da nes popoldne se je na cesti mor Prevojami in Želo«!nikom jiT*i-petila liuda nesreča, katere žr-4ev je ]>«)slal 76-letui berač Mi-!iat! Domžalam dve toni in p«»l jabolk. Ko je okrog 14.1."» pri vozil na kraj, kjer se od državne ceste odcepi banovinska ki vodi proti Moravčam, je zgubil ob ^ast na«l volanom. Avto je za neslo i>o klancu navzilol in j<-za pomoe. Tovariši so De dovan, karoserija vsa razbit i, j vala odnesli v bolnišnico, kier labolka raztresena po cesti injse njeirovc stanje nasrlo l>«»ljir tra\*nikili. Orožniki s<» seveda tako, da }»«» mogel že v kratkem fakoj ugotovili dejanski stan in 'utri bo izvršena obdukcija u- »»redmei splošne pozornosti, sai mrlega starca. Pri Gamsu so i«* s svoio srčnostjo rešila živ-našli ameriški potni list. Vse,lie nešS-tim potnikom, ki sta kaže, Ja je bil pred leti v Ame- oh bila piJna oba osebna vlaka. 5. februarja: Maje^lc v Cherbourg 8. februarja: ltex v Uenaa 12. febru irja: Wasnfii-ton v Havre Hrcuieu v Breuien februarja : Bereugaria v Cberbourg februarja: Cbauiplaln v Havre 19. februarja: Furnjia v Bremen ID. februarja: Kuropa v RremPD •_'0. febr.iarja: Majesflr v Cherboure iM. februarja : lie tie France v Havre "_'0. februarja: Manhattan v nave Aquitania v Cherbourg 20. februarja: Conte ill Savoia v Genoa HITRA DIREKTNA SLUŽBA PO MILI JUŽNI PROGI NA SLAVNIH LADJAH ITALIAN LINE Poskusite to privlačno pot. ki je izrt-dno mirna in prijetna vse leto. Pa tu-li poceni. Vp;aSajte svojega. potnišk«-ij:i agenta in se sami prepričajte. Izborna kuhinja z obilico vina pri j»di. Potujte na leh modemih ladjah, ki so med najhitrejšimi in najbo'j modernimi na svetu. Hitre železniške zveze naravnost iz Genove in Trsta z vafio dom. MAJA - I Najhitrejša ladja na Južni Pri pil kateregakoli pooblaščenega agenta cl na 6-4 Fifth Ave- (Rockefeller Center). N. Y. O. ITALIAN LINE nastopiti službo. Denisa na tako hrepenel. Nekega dne. ko DRUŽINE OBSOJENIH MAJNERJEV Slabe praznike so imele žene in otroei štirih majnerjev v Harlan, Kv.. ki so bili zaradi krive prisede obsojeni na dosmrtno jeeo. Položaj majnerjev v državi Kentucky je brezupen. Uvedenih je bilo že nešteto preiskav, ki so se pa vse zvodenele. Bta bila sama s Hektorjem T-a-roehem, mu je dejal ves sreeen nai ostane pri njih doklor hoee. Tako sta minila dva ali trije tedni. Vatier si je eestital k prijetnemu položaju. Koneno je spoznal radost življenja. Njegova vila je bila raj. Žena ni bila prijazna z njim, ne; teira ni znala, pae je pa pustila pri miru. Napram bratrancu, ki si ni dal pokvariti dobre volje, je bila hladno uljudna. Z vra-eajoeo se grozo je Vatier veasih nomislil: 44Vihar se pripravlja in gotovo ho kmalu prihrumel.* Nekega dne proti koncu av-TTjijtr io ^el ob treh popoldne lovit ribe in ko je prišel do vode, je opazil, da je pozabil doma vabo. Vrnil se je, stopil skozi zadnja vratca na vrt in zavil proti vili. Imel je platnene revije in n i ego v i koraki se niso slišali. Prišel je v bližino oken nritlionesra salona. Oknice so bile priprte. Zaslišal je pogovor in ves presenečen je obstal. — Hektor, dragi Hektor, — V A 2 N O ZA i NAROČNIKE Poleg naslove je razvidno (U kdaj imate plačano naročnin* Prva številka pomeni mesec, d rit. ga d«»i m tretja pn teto. Zadnjt opomine in račvre smo razpo sla I i za Noro leto m ker bi žele li, da nam prihranite toliko ne potrebnega dete in stroškov, za to Fis prosimo, aa skušate m. ročni no pravočasno poravnat* Pošljite jo naravnost nam ali h po plačajte našemu zastopnik* v Vašem k-aju alt pa kaieremi izmed zastopnikov, kojin t meni so tiskana z aebrlimi črkam* ker so opravičeni obiskati tvd* druge naselbine, kjtr je kaj na šJt rojakov naseljtnih. CALIFORNIA: Sad Francisco. Jarob LaoiJla COLJUADU: Pueblo. Peter Callg. A. tU Walaenharg, M. J. (Walt INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Cblcagc, J. BeraC, J Luka n te* Cilcero, J. fibSu ((Jhlcagu- Clcer. In Illloolfi je slišal glas svoje žene, grulee glas, kakršnega še nikoli ni slišal, — le zakaj vas nisem že prej poznala ! Zakaj nisem prej spoznala sreee, ki jf> uživam zdaj v vašem naročju Ah. šele teden dni imata besedi ljube zen in naslada zame svoj jm> men. — MatMda, angelček, do snir-| ti te bom oboževal, — je šepeta' strastno Laroche. Sledil je molk, samo cmokanje poljubov se je slišalo. V divji jezi, ves iz sebe od ljubo s umnost i je stisnil Vatier pest" in se pripravil planiti v salon Toda ta plameneek je v njem ta koj zopet ugasnil. Izgubil se je. Saj je vendar hotel imeti mir. svobodo. Oboje zdaj ima. Ka; ga briga vse drugo? Hotel je n? vsak naein obdržati oboje. Pre vidnih tihih korakov, da bi ver ne slišala, se ie odplazil ob zidr in odšel z vrta, ne da bi se spomnil na vabo. Johet, Mary Bambicb. Joseph V«* ▼a« I ji Sal le. J. Spelled Mawoutab. Frank Angastfn Nor t d Chicago. Joie Zelen* KANSAS: 91 rani. Ajpiea Mo+nlk £ansap City. Frank Žac»» MARYLAND: Kltzinlller. F«. Vodop!*ec Sfeyer. J. Čeme (i.% Pecna. W. Va. in Md.) MICHIGAN: permit. Frank Btalar MINNESOTA: Chisholm. Track Goof-Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Lou In Gonie Gilbert. Lonls Veswl Hibblnfc John Pov9*» Virginia, Frabk Brvattcb MONTANA: Roan d up. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. ftarl Strahts Little Falla, Frank tCaaaa •>HIO: Barltertnn. Frank Trobr Cleveland. Anton Bobek, Chaa. Har linger, Jacob Resnlk. John Slapr'i Girard. Anton Nagixle Lorain, Louis Balant, J oho Knr* ie Warren. Mrs. ■ Rarhai Yonngstown. Anton K'1"—^^ OREGON: Oregon City, Ore, J. Koblar PENNSYLVANIA: Broagbton, Anton Ipaves Clarldge, Anton Jerlna Conemangh. J. Btnevet Export. 1-4HiIs Sapanttt Farrpl. Jerry Okorn Forest pity. Math Kaada Greensbnrg. Frank Novak lohnirtoini, John Polanta Kiayn. Ant. T&nlel] Lnzerne, Frank Ballocb Manor. Frank Pemshar Midway, John 2rat Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Selilfrer West Newton, Joaeob Jovaa WISCONSIN: Mliwankee. West Allla Frank 6k«k Shebovnn, Joseph Kakei WYOMING: Rock Sprlnga, Lnh XMamondvUle, Joe Rollcb to, katera Jo praJcL UPRAVA "GLAS MABQUA*