Dejan VHRCIC*	i/.viRM
ZNANSIVENI ČIASI-K
ORGANIZACIJSKA KOMUNIKACIJSKA KOMPETENCA TER POSLOVNA USPEŠNOST
Povzetek. Organizacijsko okolje posreduje v odnosu med organizacijsko komunikacijsko kompetenco in organizacijsko uspešnostjo. ISmerv in Trist sta opozorila, da različne l iste okolij različno ipliiajo na oiganizacijsko vedenje. Članek predstavlja njuno pojmovanje vzročne tekst ure okolja in ga povezuje s pojmom organizacijske komunikacijske kompetence. Predlaga tudi, kako lahko pojem organizacijske komunikacijske kompetence povežemo s pojmom vzročne teksture okolja in kaj s tem pridobimo za mzumevanje učinkov, ki jih ima organizacijska komunikacijska kompe-tenca na organizacijsko uspešnost.
Ključne besede: organizacija, uspešnost, komuniciranje, organizacijsko komuniciranje, oiganizacijska komunikacijska kompetenca, vzmčna tek^tura okolja
Uvod
Pred enim letom smo v |X)sebni .številki Teorije in prakse o organizacijskem komuniciranju (letnik .35, .št. 4) pred.stavili pojem organizacijske komunikacij.ske kom|X'tence (02K) in predlagali njeno razlikovanje od delovne komunikacij.ske kompetence (Verčič 1998). Po Jablinu, Čudu Mou.scju, Lee in Rothu (199i) smo s IX)jmom organizacijske komunikacij.ske kompetence imenovali "zmožnost za in po.seclovanje sposobnosti, ki .so |X)trcbne za proizvajanje želenih učinkov v orga-nizacij.skem okolju" in nadaljevali: "Vsako delovanje terja neko nujno minimalno količino organizacijske komunikacijske kompetence. To je pražna organizacijska komunikacijska kompetenca' - splošna zmožnost in tiste spo.sobno.sti, ki so bistvene za opravljanje posla, ne zado.ščajo pa za povzročanje višjih nivojev uspešno.sti s komuniciranjem. Po.sedovanje organizacij.ske komunikacijske kompetence nad pragom nujnega pa jc lahko vir primerjalnih prednosti pred tekmeci." (Verčič 1998,760)
V tem prispevku se sprašujemo, kako je lahko po.sedovanje organizacijske komunikacijske kompetence nad pragom nujnega vir primerjalnih prednosti pred tekmeci? Ali, povedano drugače: kako 02K vpliva na organiz;icijsko uspešnost.
■ maji. tk-Jtm I Imriiier v anvnciji friatali. t)niSbl ztl komiiillhiKijski mtiiuinvniviil v tJiMjtiiil
TEORIJA ir<J PRAKSA let. 36.4/1999. str 679-686
Organizacijska uspešnost
Opretielitev organizacijsko uspešnosti je odvisna od opredeljevalca in njegovih predpostavk o smislu organiziranega oziroma oiganizacijskega delovanja. Osnovne pri.stope k organizacijski uspešnosti bomo predstavili na primeru poslovnih (dobičkonosnih) organizacij, čeprav so vsi uporabni tudi za druge vrste organizacij (v kolikor sprejmemo za veljavno tezo, da vse vrste organizacij tekmujejo z tlrugimi soioilnimi organizacijami za svoj prostor pod soncem - več o tem glej llannan «S: Freeman 1989; Handy 1990). Najpomembnejši so štirje pristopi k poslovni uspešnosti: ekonomski, sistem.ski, strateški in kritični.
Ekonomsko se uspešnost izraža v dobičku. Najbolj nedvoumni z:igovornik tega piistopa k opiedelitvi |X)slovne uspešno.sti je Friedman (1963), po katerem podjetja nimajo pniv nobenega drugega merila uspešnosti kot dobička, ki so ga sposobn;i prislužiti svojim lastnikom. Mlajši ekonomisti liberalne usmeritve to povedo bolj zavito; tako na primer K;iy (1995, 19-30) najprej pravi, d;i jc poslovn;i uspešnost rezultat upnivljanja odno.sov z deležniki (zapo.slenimi, |)otro.šniki, vlagatelji in delničarji), ki tvorijo organizacijo, potem pa kot merila po.slovnc uspešnosti imenuje velikost organizacije, velikost njenega tržnega deleža, \elikost tlobička in velikost dotlane victlno.sti, ki jo ustvarj;ijo.
Sistemsko sc uspešnost izr;iža v uspešnem |)ril;ig;ij;inju okolju, ki omogočil preživetje (Rumeli, Schendel, iM- Tcccc 1991). Kazlik;i meil ekonomsko in si.stemsko uspešnostjo je v tem, da -se r;izlikujeta njuni funkciji optimizacije dobičk;i; po ekonomski uspešnosti jc optimalen dobiček tuili (kratkoročno) najvišji možni dobiček, mciltcm ko jc po sistemski uspešno.sii optimalen ilobičck tisti, ki kratkoročno z;tdovoljuje lastnike in hkrati organizaciji omogoča nist in razvoj, tudi če ti nist;i kr;itkoročno opntvičljivi s stališča mak.siini7.;tcije dobička. Razprave mcil zago\orniki teh dveh pristopo\- .so .še posebej vroče v časih |X)vcčanih prevzemov in nakupov meti potljetji, kt) z;igovorniki ekonomskih meril sodijo, da bi bilo bolje, da bi potljetja svoje tlcnarnc i^rcsežke vračala lastnikoiu, tuimesto da jih "za|)r;iv-lj;ijo" z;i .sumljive nakupe, medtem ko z;igovorniki .sistemski meril .sotlijo, d;i .so luikupi mtxlra vKiganja "v prihodno.st". Ztli sc, tla z;igovorniki ekonomskih meril zagovarjajo intere.se lastniktiv, zagtivorniki sistemskih meril p;i uprave ptxljetij.
Slmleiko sc uspešnost izr;iž;i v z;ido\ oIie\ ;inju interesov tlcležnikov - sir;itcških .skupin, ki organiz:icije tvorijo in jih obvladujejo (Cyert in M;irch 1963). Število in \cIikost teh skupin .se l;ihko r;izteza otl osnovne čet\'erice, ki smo jo prej n:ivetlli po K:iyu. ]);t tit) \ ključit\e praktično \sch članov neke tiružbe (jprim. Verčič in Grunig 1999). Osnovna razlik;i meti ckonom.skiin in sistemskim na eni ter strateškim pristopim je v tem, da prva dva ponujata merila, po katerih jc mogoče izmeriti in primerj;iti uspešnost izbranih organizacij v tlanem č;tsovnem obdobju, strateški pristop pa nam d;ije le navtxlihi za izv;ijanje sotlb o uspešnosti |X)samezne orga-niz;icije, medtem ko je primerjanje uspešnosti različnih organizacij nujno potivrženo kvalitativnim ocen;im.
Kritičnipristoj) je izpeljanka strateškega pristopa v tem, tl;i uspešnost izr;iža v zatlovoljevanju interesov strateških skupin, ki pa jih zoži na najožji krog ljudi, ki organiz;icijo obvladujejt) f)Ziroma ji "tlominirajo". T;i skupin;i .se imenuje ciomi-
lunitiia koalicija, v njo pa običajno soilijo ])o.sanif/nii\i iz najvišjega \'oclsiva organizacije in njihovi "boiri". Kriiični prisiop se oil strateškega loči po tem, da ima sletinji v svojem središču problem usklajevanja mnogih interesov mnogih skupin, oil katerih je organizacija <xlvisna, medtem ko kiitični pristoj) izpostavlja kot ključno sposobnost dominantne koalicije, tla čim bolj jasno izbira .svoje cilje in jih potem do.sega. Ta pri.stop postaja "dominanten" na |Kxlročjih (Klno.sov z javnostmi in komimikacijskega upravljanja (prtm. Grunig 1992 ).
Prikaz osnovnih štirih pristo|M)V k us|K'šnosti organizacij kaže, da uspešnost lahko pomeni zelo različne stvari. Ventlar nas razlike meti temi pii.stopi in njihovimi rezultati <xenjevanja uspešnosti tukaj ne zanimajo. Dovtjlj je, da .se jih zavetlamo. To, kar lx>mo prikazali v natlaljevanju, pa lahko uporabimo znotraj
katerega koli zgtjrnjega pristopa.
Organizacijska okolja
P<xlali smo osnovni tipretlelitvi organizacijske komunikacijske kompetence in organizacij.ske uspešnosti. Če organi7.;icij.ska komunikacij.ska kompetenca sploh kaj je, potem se morajo razlike v njenih vrednosti izražali v razlikah v vretinostih organizacijske uspešiu)sti. Da bi pa lahko povezali organizacijsko ki>munikacij.sko kompetenco z organizacijsko uspešnostjo, moramo opredeliti .še en pojem, ki posretluje meti obema. To je organizacijsko okolje.
.S|X)mnimo .se, tla smt) 02K opretlelili kot "zmožno.st za in po.setlovanje spt\sobiiosti, ki .so |X)trebne 7a\ proizvajanje želenih učinko\' v organizacij.skem okolju". ()2K smo v prej.šnjem pri.spcvku (Verčič 1998) tJjiredelili na treh nivojih: mikro-02K (02K ljudi v organizacijah), makio-02K (02K organizacij samih) in mcga-02K (družbeno 02K preko organizacij). nadaljevanju .se bomo ukvarjali z 02K organizacij .samih, torej z makrt)-<32K. .Sprašujemo sc torej, kaj je organi7.;icij-sko okt)ljc in kaktj vpliva na razmerje meti organizacij.sko komunikacijsko kompetenco in organizacijsko uspešnostjo.
.Najpomembnejša napaka, ki jo lahko naretlimo pri iskanju povezav meti 02K in organiz;icijsko us|x;šnostjo, je, da okolje obravnavamo kot splošni pojem, ki označuje pojav, ki na vse organizacije vpliva enako. Na zagate, ki iz tega .sledijt), smo o|X)zorili drugje (Verčič in Grunig 1999) in tudi pretllagali, tla sta nam |)ri rcšc\a;ijii tega problema lahko pomoč Portcrjcva ojxTacionaliz;icija \pli\o\' okolja preko |x'tih konkurenčnih sil (Porter 1980; Porter 1985; Porter 1990; Portcr 199 i) in Grunigova situacijsk;i teorija javno.sti (Grunig 1997). Ventlar menimo, tla n;iš;i obra\ n;iv;i tcg;i \'praš;mj;i tloslej ni šhi tloNolj tlaleč, saj ne gre le za \ prašanje, kako lahko konkretna tjkolja tjpenicionaliziramo za opazovanje, tetmcč tutli za vpra.šanje, ali se okolja ne razlikujejo med seboj t:iko zelo, da nam sploh nc omogočajo enovitih t)piso\'. Za pon;izoritev tega, kar hočemo povetlati. sc bomo naslonili na razpravo I-mcrvja in Tri.st;i (1995) o vzročni teksturi organizacijskega okolj;t.
Pt)Votl z;i njunt) nizpravt) jc bilo bilo opažanje, d;i se organiz;icijske vede uk\;ir-j;ijo z vprašanji zakonitosti, ki veljajo znotraj organiz;icij ali pa na nivojih interakcij
nifil oigani/acijami in njilun imi okolji. Vprašala sta .se: Kaj pa ee imamo opravka z zakonitostmi v okoljih, ki so neoilvisne otl organizacij oziroma <hI interakcij z organizacijami - kaj če okolja |x)stanejo tako ilinantična, tla jim ni več mogoče prirejali smi.selnih interakcij z t)rganizacijami, ker s(3 spremembe v oktiljih prehitre, tla bi .se organizacije .še lahko na njih pravilno odzivale?
Kmerv & Trist (1995) sta to zajii.sala tako:
Z,,. Z,2
z,„z,,
pri čemer Z,| ptMtteni oktilje, v katerem je tleltnanje tirganizacije otivisno izključno ckI zakonitosti zntnrajorganizacijskega vedenja, Z,2 in Z,, okolji, v katerih je dclt)vanje organizacij odvisno od zakonitosti interakcij meti organizacijami in okolji, in Z,, t>kt)lja, v katerih je delovatije organizacij odvisno otl zakonito.sti, ki povezujejo elemente v okoljih organizacij. V kontekstu na.še razprave o ()2K to |X)meni, da je organizacijska uspešnost v prvem primeru otlvisna od tega, kaj se tlt)gaja v organizacijah, v drugem in tretjem primeru tnl tega, kaj .sc tltjgaja v menjavah meti organizacijami in tikolji, in v četrtem primeru od .spo.sobnosti organizacij, da .sc prilagt)dijo tlclovanju v okolju, s katerim tie morejo naptnedovati menjav (ker jc okolje pre\eč tlinamično, tla bi bik) nk)gt)če napovetlt)vati njegova jiri-hotlnja stanja).
r.mery in Trist (1995) .sta te .štiri vrste t)kolja imenovala (1) mirnt), neurejeno okt)ljc (Z|i), (2) mirno, urejeno okt)lje (Z|i), (3) nemirntvreaktivno okolje (Z.,) in turiiulcntna pt)lja (Z^i).
Minnt, iieiinjeiio okolje je okt)lje popolne konkurence, trg. ki ga uravnava nevidna roka, ki uravnoveša ponudbt) in povpraševanje. V.sak ekotram.ski subjekt lahko proizvaja karkoli, odvisno pač t)tl tega, kar trg [)ravi, tla je potrebno. Vsi ekonom.ski subjekti .st) si torej med .seboj enaki in ker ni v okolju nolx.'nega reda, nobenih zakonitt).sti, razen |)ravilnega pretoka informacij (v obliki tlenarja) o ponutibi iti povpraševanju, je us|x"šno.st podjetij otlvisna izključno otl njiht)vc s|X).st)bn()sti, da "pravihu) berejo" tržne informacije in pravilno organizirajt) tlelovne prt)ces. V takšnem okolju jc najbolj učinkovito "znanstveno upravljanje" Tavlorjcvega (1967/1911) tipa (pntvilna "optimizacija tlelovnih proce.st)v").
Mirno, urejeno okolje t)kolje nastane, ko sc na trgu vzjmstavi nek rctl, ki z ekonomskega stališča pomeni pogoje nepopolne konkurence. Hkonomski subjekti nimajo več enakih izbotliščnih možnosti, ker je njihova u.spe.šnost otlvisna ne le txl njihovih notranjih proce.sov, temveč tudi otl njihovega polož;ija na trgu in otl mesta, ki ga za.setlajo v šir.ši tlružbi. Neurejeno okolje lahkt) "uredi" tiržava z regulacijo (npr. s ptxleljev;injem koncesij poslovnim .subjektom za opravljanje storitev, kt)t .se je tt) v preteklosti tlogajalo v celi vrsti industrij t)d telekomunikacij, komunale, energetike, Ictal.stva ittl.) ali pa kar podjetja .sama z med.sclx)jnimi tlogovori (tovrsint) "urejanje" trgov s strani pt)tljctij samih večina tiržav vsaj načckitna preganja kot "nezakonito omejevanje konkurence"). V takšnem okolju jc najbolj učinkovini ".stratc.ško pozicioniranje" Portcrjcvcga (1985) tipa (pridobivanje "konkurenčnih pretino.sti").
Acniinio-renktinio okolje nastane, ko na iign nastopa več \vlikili igralcev, ki so vsi sposobni vplivati na oblikovanje "j^ravil igre" in zalo ni več pomembno, kilo je ta bolj .spo.soben "izigravati", temveč se teži.šče tekmovanja prenese na "spreminjanje igre" kot take. Nemirno-reaktivno okolje običajno nastane po tleregiilaciji in gk)balizaciji "mirnih, urejenih okoljih", ki pa se ne vrnejo v idealno .stanje popolnega trga. ker ,so glavni igralci na trgu preveliki in j^rebogati. ila bi bilo mogoče govoi iti o njihovi "enakopravnosti" z drugimi subjekti na trgu. Ce .so vlatle spo.sob-ne jjreprečevati velikim po.sicnnim ktinglomeratom, tla bi si med .seboj trge raztielili, st) sc ti prisiljeni sptjpadati v vedno o.strejših pt)gt)jih poslovanja, pri tem pa mt)rajt) računati, da vsaka poteza enega za .seboj pf)tegne pi'oiipf)teze ostalih (velik tlel ztiruževanja, ki tlanes poteka na potlrt)čju novo "tleregulir.inih intlustrij", kot so na primer telekomunikacije, energetika in letalstvo, si je najlažje razltižiti na ta način). V takSnem t)kt)lju je najbolj učinkovit "strate.Ski razvoj znanja" Mamelt)vega in Prahaladovega (1990) tipa (razvoj "jedrnih zmožnosti").
Tiirbiileiiliia poljei pa nastanejo, ko neke sile, običajno mt)žnf).sti razvf)ja novih tehnolt)gij, sprf)žijt) nepretivitlljive tlogotike, katerih otivijanja ostajajo nejasna in zato .se nanje ne da pripraviti z nikakršnim "vlaganjem v znanje" ali v "jetirne zmožnosti". Takšna pt)lja lahkt) tlanes opažamo v razvoju računalniških tehnologij, .še i)o.sebej listih, ki so vezane na razvoj interneta, in v biotehnologij. \'eliki konglomerati .se na takšne razmere prilagajajo s pt).spe.šenimi nakupi čim več novonastalih, inovativnih potljetij, vendar končni izkupiček teh nakupov ni ja.sen. Problem je deloma v tem. tla ljutlje v teh i^otljeijih nt)čejo tlelati za velike in urejene korpt)racije - kar je l)il etien izmeti osnt)vnih razlf)gov, tla so začeli na svoje. Organizacije, ki delujejo v turbulentnih poljih, zaenkrat nimajt) na voljt) noln-nih oit)tlij, ki bi jim ptimagala urejati botlisi notranje tlelovne proce.se iKitlisi otlnf).se z okoljen). V.se, s čimer razjiolagajo, je v glavah njihovih ljutli in ti sletlijt) pretivsem .svojim vietinotam. Kmerv in Tri.st sta za turbulentna polja pretllagala, tla je v njih najl)olj učinkovit pravilni "odnos tlo zaix)slenih" .McGregorjevega (1960) tipa (v smislu njegove "teorije Y").
Razlike med temi štirimi vrstami okolja so izretinega pomena za razumevanje odnosa med organizacij.skt) kt)nnmikacijsko koinpetenco in t)rganizacijsko uspeSnt)stjo.
Delovna kt)munikacijsku kompetenca (D2) in organizacijska komunikacijska kompetenca (02K)
V naši pa i razpravi o organizacijski komunikacijski kf)mpetenci (Verčič 1998) smo pretllagali njeno (02K) razlikovanje otl delovne konninikacij.ske kompetence (D2K). D2K je tista komunikacijska kompetenca, ki je nujna za opravljanje nekega dela. Vsak tlelavec nK)ra biti spo.soben sprejemati osnovna navotlila, ki ga uvajajt) in usmerjajo pri njegovem početju, sicer delovno ne more biti kt)risten. Različna dela terjajo različne nivoje organizacijske komunikacij.ske kompetence in zahteve po teh so v storitvenem sektorju praviloma višje kot v |)roizvotlnem sektorju (.še po.sebej tam, kjer gre za "delo s strankami"), 02K pa za razliko otl D2K za njenega
lastnika pomeni vir tlotlatnih pretlnosti v organizacijskem okt)ljii, ki ne izhajajo iz vsebine in pravilnosti dela. temveč iz organizacijskega konteksta tega tlela. Kaj to pomeni in kolik.šen je pomen lega, pa lahko pokažemo na razlikah meti .štirimi vrstami tikolij, kot sta jih predlagala Kmcrv in Trisi.
02K r )iilriieni, iieiirejeneni okolju
Po l-mervjii in Tristii potljctja v inirnein, neiircjcncm okolju popolnega trga ne morejtj razlikovati meti .strategijo in taktiko, ker .se morajo .stalno prilagajati ponudbi in povpra.ševanju, ki edini odločata o pravilntisti poslovnih otibčitev. Knako trtlimo, tla v mirnem, neurejenem okolju za organizacije ni razlike med 02K in D2K. ker jim tikolje (ktintek.st) ne omogoča pridobivati kakršnekoli prediujsti s komuniciranjem nad njegovim pražnim nivojem, ki je enostavno v s|x>ročanju svoje ponudlx; in sprejenianju tržnega povpraševanja. Cilavnina vseh politično obarvanih kritik posltjvnega komuniciranja, od oglaševanja do otlnosov z javnostmi, temelji na zmotnem prej^ričanju, tla so trgi mirna, neurejena okolja, na katerih st) informacije enako tlo.stt)pne v.sem in brezplačne. Totla vprašanje je, ali .so mirna, neurejena okolja sploh kje, razen v ekonomskih učlx?nikih.
02K r niinieni. uivjenciii okolju
V	mirnen», urejenem okolju sc strategija lt)či od taktike in 02K od n2K. ZgtKlovinsko vzett) sc ztli, da je nastanek sj>ecializacije na potiročju organizacijskega ktimuniciranja (odnosi z javno.stmi, ogla.šcvanjc itd.) povezan s prehajanjem mirnih, neurejenih okolij v mirna, urejena okolja na prchotlu iz prejšnjega v sedanje stoletja, najprej v ZDA (.Marchand 1985; Olaskv 1987). \' mirnem, urejenem oktilju se oig;inizacijska komunikacijska kompetenca kaže v sptisobnosti organi-z;icij. tl;i predvitlevajo, načrtujejti in izv:ijajo strate.ške otlno.se z lutjpomcmbnejšimi .skupinami v njihovem zunanjem okolju, prctivsem z vladami in njihovim reguLt-tornimi agencijami, pa tudi z množičnimi metliji in javnim mnenjem. V mirnem, urejenem okolju ni razlike meti 02K in D2K znotraj organizacij, razlika pa nastane pri njihovem kf)municiranju navzven.
02K v ut'i>iinieni iv<iklu'iieiu okolju
V	nemirnem-reaktivnem okolju sc ob razlikovanju med 02K in D2K pri njihovem tleltA:inju iKivzven vzpostavi razlika tutli navznoter: nizvijanje "jedrnih zmožnosti" terj;i v.se k;ij več kot le "optimizacijo tleltn nih j^rocesov" - zahteva prepoznavanje, osmišljanje in razumevanje tistih notranjih pretinosti neke organizacije, ki lahko tej zagotovijt) dolgoročne vire r;izlikovanja in tekmovanja z drugimi organizacijami na različnih poljih spop;idov. V vojaškem žargonu sta Iimerv in Trist opozorila, tla lahkt) ob .strategiji in taktiki ločimo tutli "operacije", tlelno .samostojne premike po.sameznih delov organizacij, ki .so .še vedno u.sklajeni s splošno usmeritvijt) (sirategij(j) organizacije, ventlar .so večji in bolj kom])leksni kot taktike, ki .so jim |X)drejene. Ob strateških .skupin;ih v okolju na pomenu pridobijo strateške skuj^ine v s;imih organizacijah in zato pt>stane nt)tranje komuniciranje ena izmed tjsrednjih lastnosti 02K v tem okolju.
Tnibiilenliui polja
Proljlcin tiirbiilcninih polj jc v icni. clu nam ne omogočajo, ila bi organizacije, njihova okolja in odnose meil njimi mislili na klasičen način, kol objekie. Meje organizacij niso več jasne, prav lako pa tudi ne okolje. V.se se hitro spreminja in opre-ilelilev strategije kol prilagajanje ziinanjim okoli.ščinam ni več mogoča. .Morda je celo bolje, da namesto o organizacijah govorimo o organiziranjii, kot je predlagal \Vcick (1979). Običajne poslovne oblike vodenja, sodelovanja in vplivanja od|>ose-do in osrednje mesto ilobijo vretlnole kot neke vrste "atraktorji" v poljih tiriižljcnih oilno.sov. Iimery in Tri.st sta za tiirbulentna polja predlagala "ilriigačen mlntis" voil-siev organizacij ilo ljudi, kot je na primer to preillagal .McGregor v njegovi teoriji Y. Raziskave, ki .so se lega problema lotile v kontekstu preučevanja organizacijskih kultur, pa tega zaenkrat niso |X)irdile (npr. Dozier, Grunig. & Grunig 1995) - kar .se je na |X)dročju preučevanja vrednot v organizacijah pokazalo je, tla niso laktj pomembne razlike med njimi (npr razlikovanje med organ.sko in mehansko kultur organizacij) kot njihove jakosti (kako močno [»samezne vrste organizacijske kulture prežemajo različne organizacije). Zato bi si drznili irtliii, tla ne vemo, kaj 02K v teh okoljih je in kako .se izraža. To je velika bela lisa na področju organizacij.skega konuuiiciranja, ki jo 1x3 .še jjoirebno raziskati.
Zaključek
Vloge in pomena organizacijske komunikacijske kompetence za organizacij-skt) uspešnost ne moremo razunteli, če ne |X)znamo načina, na katerega organizacijsko okolje deluje na njun odnos. Z;il pa imamo na voljo le malo razvitih pretl-logov, kako organizacijska oktjija razlikovati in preučevali. V tem članku sem preillagal, da nam eno izmed možnih poti iz te zagate luiili Emeryjeva in Trisiova kon-ceptualizacija vzročne teksture organizacijskega oktilja in nakazal oilnos meti štirimi osnovnimi vrstami okolja, kot sta jih predlagala imenovana avtorja in organizacijsko konumikacijsko kompetenco. Pri tem pa je postalt> očitno, tla o organizacijski komunikacijski kompetenci v koniek.stu turbulentnih |X)lij ne vemo nič.
Lin-RATURA
Cyert. R. M. in March, J. G. 1963. A behavioral theory of the llrni. Ilnglewood Cliffs. NJ: Prentice-Hall.
Dozier, D. .\t., Grunig. I.. A. in Grunig, J IC. 1995. .Manager's guide to excellence in public relations :ind ct)n)niunlcaiion managenient.Mahwah, .\JL- awrenie i:rlbauin .As-sociates. ICniery. I-". I-!, in Trist. I-. L 1995. The cau.sal texture of organizational environments. V .S. R. Corman, .S. P. Hanks, C. R Hani/ in .M MM>vr (ur), Fountlaiions of organizational communication: a reader (zv. 2. .sir 130-139). White Plains. NY: l.ongman. l-rieilman, .M. 1963. Cipitalism anil freedom. Chicago, II.: Uniwrsily of Chicago Press. Grunig, J. i:. (ur). 1992. l-.xcellencc in public relations anil conmumicalitm management. 1 lill.silalc, NJ: l.awrence I'rihauni Associate.s.
Gruni}-. J. i:. 1997. A .siiiiaiional ihcorv ol publics: concvpiual hi.story, rcccnt challenges and new re.search. V I). .\los.s, T. .MacManus in I). VerCiC (ur). Puhlic relations re.search: an international ix.rspcciive (.str. 3-i«). I.ondon: International Thomson Uusine.ss 1're.ss. I lamel, G. in I'rahal.id, C. K. 1990. Com|X'ling lor luture. Boston. M.V Harvard Uusine.ss .Seh<K)l 1're.s.s.
Handy. C. 1990. Understiinding voluntary organi/ation.s. I.ondon: Penguin. Hannan. M. T in Kreeman. J. 19S9. Organizational ecology Cambridge. .M.-V Harvard I'niwrsity Press.
Jablin. I". .\I, Cude. K. I.. Hou.se, A., I.ee.J in Koth. N. 1.. 1991. Comnuinication competence in organizations: concepiuali/:ition and comparison across multiple level of analysis. V I.. Tliayer iS; G. A. »arnctt (ur.). Organization-communication. Kmerging (Krspectives IV(str. 11 i-1 iO). .\orwo<Kl. NJ: Ablex Publishing Q)r|x)ration. Kay, J. 1W5. I'ouncl.itions of corporate .succc.s.s: how busine.ss .strategies add value. O.xford;
O.xford Uniwrsity Press. ■Marchand, K 19«5. Advertising the American dream: making way for modernity 1920-1940.
IJerkley, CA: University of Calilbrnia Pre.vs. McGregor. I) 1960. The human side of enterprise. New York: McGra\v-l lill. Ohisky, .\1. N. 1987 Corporate public relations: a new historical pers|K'clive. Hillsdale. NJ:
Liwrence Ivrlbaum A.vsociates. Porter. .M. !■: I9S0. Competitive .strategy: technit|ues for analyzing industries and competitors. .New York; l-"ree Press.
IHjrter, M. I-. 1985. Competitive advantage: creating and .sustaining superior performance.
New York: 1-ree Pre.ss. IVirter, .\I. i;. 1990. The com|Ktiiive :idvantage of nations, londiin: .Mac.Milhm. Porter, .\|. K. 199 i. Toward a dynamic theory of.strategy VK. P Rumclt, I). K. .Schenclel in D.J. Teece (ur.). I"undament:il issues in strategy: a re.search agenda (str 123-i61). Boston, .MA; Harvard lUisine.ss .School Pre.s.s. Kumcli. K. P.. .Schenclel. 1). i:. in Teece, D. J. 1994. l undamental issues in str.itcgy V R. P. Kumcit, D. i:. Schenclel in D.J. Teece (ur). Fundamental issues in strategy: a re.search agenda (str 9-17). Boston, MA; Harvard Uusine.ss .School Pre.s.s. Taykir. K W. 19Ci7/1911. The principles of .scientific management. New York: \V. W. Norton. \'ertiO. 1). (1998). Organizacijska komunikacijska kompctenca. Teorija iti praksa, 35(4), 759770.
Verčič, D. in Grunig. J. K. 1999. The origins of public relations theory in economics atid .strategic management. V 1). .Mo.ss, D. Verčič, cS: G. Warnaby (ur), Pers|iectivvs on public relations research (sir 9-58). I.ondon: R(Hiiledge. (.Sk)venski prevod: Verčič. D. in J. Grunig (1998), Izvori teorije odnosov z javnostmi v ekimomiji in .sir.itcSkem upravljanju, Teorija in prak.sii 35(4). 558/)9C>.) Vi cick. K. i:. 1979. The s(Kial jisychology of organizing. 2. izd. New York: .Mc Graw-Hill.