«» mL driavafc [Najročjl Z* pol L*u.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inoMmtM leto $7.00 List slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United State«. □ Issued every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Reader«. TEUTON; CHELSEA 1171 Entered u Second Claw Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York. N. Y., under Art of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3S78 NO M — &TEY. 3«. NEW YCRK, SATURDAY, MARCH 1. 1930. — SOBOTA. 1. MARCA 1930. VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIIL KAR DVE MAJNARSKI KONVENCIJI DNE 10. MARCA PRVO SO SKLICALI PREMOGARJI VILLINOISU, DRUGO PA GREEN, PREDSEDNIK AM. DEL. FEDERACIJE John Lewis in Grccn sta v veliki zagati.— Konvencija opozicije se bo vršila v Springfield, 111., redna konvencija pa v Philadelphia. — Lewis zahteva, naj odvzame Green carter Državni Delavski Federaciji v Illinoisu. I - I i INDIANAPOLIS. Ind.. 28. februarja. — Wrn. Green, predsednik Ameriške t)elavske Fedracije, ?e mora odločiti, če bo še naprej podpiral svojega prijatelja John L,. Lewisa ali če se bo zavzel za biv-tajnika in zakladničarja Walkerja, ki se poteza in interese članstva United Mine Workers. Opozicija v organizaciji je sklicala na dan 10 marca posebno konvencijo v Springfield, 111. do-čim je Green sklical drugo konvencijo, ki naj bi sc začela istega dne v Philadelphi ji. Ker je Walker predsednik Illinoiške Državne Delavske Federacije in sklicatelj springfieldske konvencije, zahteva John Lewis, naj predsednik Green prisilil Walkerja. naj odstopi kot predsednik Državne Federacije, če se ne bo pokoril pozivu. V nasprotnem slučaju naj odtegne državni organizaciji v Illinoisu carter. Predsednik Green se nahaja na Jugu na agita-i ijskem potovanju ter se bo moral zelo hkro odločiti, kajti obe konvenciji sc bosta sestali že po desetih dneh. 6. MARCA BO DAN i BREZPOSELNIH Sovjetska tretja interna* cijonala je baje naročil la brezposelnim po vsem svetu, naj vprizo-1 re 6. marca velike demonstracije. TRGOVINA Z DEKLETI V NEMČIJI Policija je skoro povsem brezbrižna, ko pošiljajo trgovci z belimi sužnjami svoje žrtve v inozemstvo. CHICAGO. 111., 28 februarja. Agent je justičnega departmenta so navalili na razne komunistične . glavne stane ter zaplenili dosti radikalne literature. Sovjetska tretja intcrnacijonala , je baje določila dan 6. marca za ! splošne demonstracije brezposelnih v ameriških in esvropskih mestih, i Tukaj so detetktivi aretirali de-set moških in dve ženske, ki so od- j govorni za izbruhe in nerede, ki so dovcdli do mnogih sp piciov s policijo. Policija je preprečila razkazovanje filma "Car Ivan Grozni". Film predstavlja zatiranje v Rusiji pod vlado Ivan IV. Pri tej priliki so bile aretirane tri osebe. Detektivi so tudi zaplenili knjige in drugo literaturo v komunističnem glavnem stanu na Division Streetu. Atrentje justičnega departmenta trdijo, da jim je znar vir komunističnih demonstracij v New Yorku, Chieagi. Bostonu, Detroit u, Clcve-landu in Philadelphi j i. To so bile baje le priprave za velike mednarodne demonstracije. Ki se b'»do vršile dne 6. marca. TARDIEU-JU GRE DELO POČASI NAPREJ Londonska mornariška konferenca se bo še deset dni zakasnila, kajti pred tem časom ne bo v Anglijo francoske delegacije. PARIZ, Francija. 28. februarja. Vladne uradnike je pričel > vznemirjati dejstvo, da bo najbrž poteklo še nadaJjnih deset dni. predno se bo mogla francoska mornariška delegacija vrniti v London. Francozi prihajajo do spoznanja, da bo v prvi vrsti kriva Francija, če se bo razorožitvena k nferenca izjalovila. Vzroku sta dva. Prvi jc ta. da zahteva Francija pre ve: to-naže. drugi pa ta, ker so se pogajanja radi ministrske Krize zelo zavlekla. Z zgolj narodovi stališča pa Francozi odobravajo način, po katerem francoski ministrski predsednik Andre Tardicu sestavlja novo vlado. Tardicu prepričan, da bo do jutri zvečer Sestavil svoj kabinet. Ker pa bodo v Parizu praznovali rEirnevai, bo nova vlada predstavljeni poslanski zb rnici šele v četrtek Vsa poročila, da r," je pojavil spor med Tardicu-je m in A ris ti dom Briandom, so bila odločno zanikana. Briand bi brez dvoma prevzel ministrstvo za zunanje zadeve. To mesto jc zavzema že v prejšnjem ministrstvu Tardieu-ja. TRIJE STREME PO SILI V / SAN DOMINGO Gen. Trujillo se pogaja z vstaikim glavarjem in c predsednikom. — General Ur ena postaja ne -strpen. S AVTO DOMINGO. Vt februarja Revolucija m j« danes razvila v boj med tremi možmi In sicer med predsednikom Horatio Vasquczom. revolucionarnim voditeljem Estrello Uren o ter generalom Trujillo, ki jc član redne armade Ureno je očirlUno računal s slabim zdravstvenim stanjem predsednika ter domneval, da ga bo s kruto silo ramogel hitro odstaviti Predsednik pa ni hotel resignirau. Medtem obe stranki počivata. » vsak trenutek lahko izbruhnejo sovražnosti. ker ima general Trujillo m- vedn j na raJgiolago 2300 dobro discipliniranih moč ter je dovolil nekrvavo okupacijo mesta iz agolj člnvečanskih oil rov Medtem so pa krožile fcovortce. da bo takoj vpri-rorjen napad na predsedniško palačo. če ne b* Vaaquez hitro rc*i- j ickicU v MonlcVideo ter odlam pre 811 ir*1 ko La Plata v Argentino. Pogajanja med revolucionarnimi J Na napade časopisja je odvrnila voditelji In administracijo se na-K rUnska policija. da so vso dekle-daljujejo Kot motnega revolucijo- u ^^^ m da članice med narnega predsednika so Ubrali J ; aarodnrfa umetniškega društva. Ortega Friera, odvetnika iz Santo j____ Dmliif. Revoiurljonarji pa nasprotujejo Peresu, pre j in jem u predsedniku OBEDOVAL S PREJŠNJM SOVRAŽNIKOM TAFT SE VEČ NE ZAVEDA Bivši predsednik Združe> nih držav ne more več govoriti, in po mnenju zdravnikov je konec bli • zu. WASHINGTON, D. C.. 28. febr. — Ob 7. zvečer so sporočili zdravniki, da ni bilo izza jutranjih ur v zdravstvenem stanju bivšega predsednika Tafta nobene bistvene iz-premembe. Zjutraj so izjavili zdravniki, di je jako slab. Ob njegovi bolniški postelji sta neprestano dr. Francis H. Hagner 111 dr. Thomas A. Claytor. Dr. Claytor je izjavil, da jc bolmi napol v nezavesti, da nekoliko ve. kaj se u ,di okolu njega, govorili pa nc more veC\. Zdravnik jc rekel. da je imel v svoji praksi slučaje, ko jc tak bolnik živel še celih pet dni. Ta i t je star zdaj dvain .edem deset let. EKSEKUCIJA PROF. SN00KA Morilec študentke Theo< re Hix se je v električnem stolu v Columbus, Ohio, spokoril za svoj zločin. MACED0NCI OBSOJAJO NASILJA Bolgarski odvetniki bodo predložili tajništvu j Lige narodov resne proteste. — Zasužnjevanje bolgarskih manjšin. Dva odlična b:lgar:>ka odvetnika pri prebivata v onem delu Macedo-nje, ki je pod jugoslovansko nadvlado, sta bila izbrana, da izroči': Sir Erieu Drummondu. generalnemu tajniku Lige narodov prošnjo macedonskega prebivalstva ter ga pozoveta. naj Liga za.š iti pravice onih Macedonccv, ki > prusiljeni živeti pod jugoslovan ;k > vlad >. Tozadevno poročilo jc podala včeraj macedonska politična organizacija v Združenih državah in Kanadi. BERLIN. Nemčija. 28. februarja. Nemško časopisje strogo obsoja ber-lin vo in hamburško policijo, ker ne stori ničesar, da za tre trgovino i dekleti. Na Lehrter kolodvoru so sorodni • d dvanajstih plesalk, ki so bile angažirane za Burn os Aires, skušali strgati deklice iz rok brezvestnih kupčcvalcev To se jim je posrečilo le v dveh slučajih kljub odločnim protestom znane kupcevalkc z be-luni sužnjami. Mrs. Schmeling, ki je imela že večkrat opravka z oblastmi. Časopisje je ugotovilo, da argentinski konzul ni hotel dati dekletom vizrja. ker so imele v Argentini razne nemške izseljenke že zelo slabe izkušnje. Mrs Schmeling se pa ni dala preplašiti ter Izjavila, da bo spravili LONDON. Anglija, 23 februarja Veterani egipčanskih in palestinskih kampanj so imeli včeraj zvečer banket z nekim arabskim glavarjem, proti kateremu so se bo- J imeli rili pred štirinajstimi leti v Sina j-ski puščavi in ki je postal ena najbolj slikovitih postav v svetovne vojne. Njih gost je bil Džafar paša. sedanji iraški poslanik v Lvovu, ki s: je pridobil med vojno nemški železni kriiec ter več drugih odlikovanj. Prvotna se je boril s Turki pod En-ver pašo. a bil ujet tekom drznega konjeniškega napada. Pozneje pa j" ponudil svojo službo zaveznikom ter igral odločilni del v kampanjah, o-pisanih v knjigi polkovnika Law-rence-a, "Revolta v puščavi". TURISTI OBISKUJEJO MONT BLANC ŽENEVA. Švica. 28 februarja. — Oficijelno se je izračunalo, da so gostilničarji in hotelirji ob gori Mont Blanc letnih dohodkov, ki presegajo več kot deset milijonov .dolarjev. Lansko leto je cbiskalo Mont Blanc okraj 400.000 turistov francoske strani. 350.000 s švicarske in 275.000 turistov z italijanske strani. Č"e se določi za vsakega turista najmanj deset dolarjev za železnice, hotele in vodnike, znaši skupna vsota več kot deset dolarjev. COLUMBUS, O., 26 lebruarja. ! Nocoj je bil usmrčen v električnem ! stolu dr James H *ward Snook, v.»eučili.'>ki profesor, ki je bil vslerl 1 umora študentke Theore Hix ob ,o- i jen na smrt K električnemu stolu je stopil moško in odlom o, imel jc pa objo- • kane oci. V njegov > telo so spustili trikrat električni tok. nakar jc proglasil zdravnik obsojenca mrtvim. 1 V eksekucijski sobi ni izpregovo-ril Snook nobene besede. V pri'e r-e je komaj czri in zdelo se je, da ni dosti poslušal dveh duhovnikov, kt sta tia spremljala na zadnji poti. Malo pred usmrčen jem se je poslovil Snook od svoje žene in svojih dveh prijateljev. Malo prej so vsi skupaj večerjali. Tekom ekseku^ije jc bila Mrs. Snook v pisarni jeniškesa ravnatelja Ko so ji sporočali, da je vse kon- V protestu oziroma pro nji jc" rečeno. da skušajo jugoslovanski u-radniki ravnaroditi in zasužnji .i | bolgarske manjšine. Kot zastopnika Macedonrev bosta nastopila Dimitrij Šalev. odvetnik v Skoplju. in Dimitrij Ilijev >xi-vetnik v Velršu. Delegacija bo prosila, naj Lir < narodov zavaruje Bolgare na t> :n< lju pogojev mirovne pogo Ibe. ker je Liga narodov med drugim pre/-1 zela tudi zaščito nad narodnostnimi manjšinami. V BUDIMPEŠTI SO 1ZZV1ŽGA LI PEVKO GALLl-CURCU Le nekako sto turistov pa je splezalo na vrh M:nt Blanca. Posamezni , čano. je omedlela, ameriški turisti so seveda zapra- Pred kaznilnico se jc a^rala ti-vili sorazmerno največ denarja. ; i;orglava mn:žica radovednežev. BUDIMPEŠTA, Madžar.»k t, M februarja. Amelita Galli-Curci ;«• I bila izžvižgana včeraj zvečer v i mestni operi, in le navzočnost admirala Ho-rthy-ja je preprečila jav- : ni škandal. Nastopn i je v op-n La Traviata. Budimpešta n ska drir. za je napolnila gledišče, da čuje slavno pevko Madam a Corn je j ;grala izvrstno, a njen koloratura »las ni ugajal kritikom, ki so iz a-v.li. da je le ostanek preje zelo krasnega glasu Nato -o pričeli i/žvižga vati in prišlo je do m učne* a prizora. kateremu je ju n.ipravii Im nec regent Horthv PERU PROTI NADVLADI VELESIL Vojne ne morejo preprečiti niti juristi, niti diplomati, pač pa edinole Združene države. ŽENEVA. Švica. 23 februarja. T'-koni današnjih ji .svetovanj komisije, ki naj bi spravila v soglasje KelloRgovo protivojno pogiwlbo ter odgovor glede Lige narodov jo Izjavil dr. M Cornejo, da ne m r<>-jo niti diplomati, niti juris', pre prečiti vojne, temveč, da jo zan-.o-rejo preprečiti le konkretne realnosti. Edina sedanja velika realn a t pa so Združene države in njihovo bog:istv i ter moč. Le Združeno dr-a»ve zamorejo preprečiti v Evropi bodoče vojne. Cornejo je zahteval, naj program Lice narodov tako Lzpremene. a uveljaviti ^ i izvedbi Kclloggovega dogovora. OPROŠČEN OBDOLZBE UMORA PHILADELPHIA. Pa . 28 feb V kazenskem sodišču je podal * j>o-rota pravorek. v.rled katerega je bs> popolnoma oproščen major Grjffjn Orible. ki je bsl cjbdolien, da Je zavra'no umoril J^hn Blackburna po-licijiikoga inšpektorja. Obdolžbt. da jc prostovoljno ln neprostovoljno ubil Blackbuma :,ta bJli nato potlačeni. Blackburn Je bil ustreljen dne 17 januarja 1929. ko je vodil oddelek p^hcij1' pro'a s > bi. v kateri ^e j' Grible zabarikidi-ral KOMUNISTI BODO ZAPUSTI LI MEXICO CITY MEXICO CITY. Meh:i « 2Z 1 Kf~r je vlada omejila radikT'.v.e i' Javnosti, bo Red Air Society, > jer.a komunistično m'erna* ;; ; i lo. zapustila Mexico City, kot J objavil njen tajnik Svoj glavni stai namerava premestiti v New Yorl kjer ima obširnejv polje . i nk J. Mehiška Vlada je t^rsl» ene: nčne k-irake, da iz*rebi komuni -'* BIVŠI PERZIJSKI ŠAH UMRL 2ELEZNISKA POSTAJA V VATIKANU pr naivnega v Santiago Rcaicnacijo Vaaqueza smatrajo vui zagoioro stvar, in povaod prevladuje prepričanje. <*a Je Trujillo edini predsednllld kandidat PARIZ. Francija. 27 februarja. — Danes je umrl tukaj v starosti 32 let bivši perzijski šah Ahmed Ka-Jar. o katerem Je bilo rečeno, da Je bil najbogatejši m at na svetu. Umrl Je v Ameriški bolnišnici. Ob njegovi smrtni postelji se Je zbralo par prijateljev. Podlegel Je bolezni na Jetrih in ledicah Kot šah je bil odstavljen L 1925 ter Je izza onega časa pretivel večino svojega časa v Franciji. Ko Je prevzel vlado nad Vati can City, nI bila mat« državica ▼ vseh pogledih kompletna. Tako ji šeiezn iške postaje, ki bo pa še to pomlad dograjena. je naprimer DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRSUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo v Italijo Din 5«« 1600 " 25M " 500« " 10,000 l 9.35 .. f 18.50 S 46 00 S 91.00 SIRI.09 Ur 100 200 . 300. 600 . 1000 S 5.75 S 11.30 S 16 KO S 27.tO % 51.25 Pristojbina masa sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo Izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo. da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za Izplačilo večjih zneskov kot gora J navedeno, bodisi v dinarjih lirah all dolarjih dovoljujem? še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami 8 po razumete glede načina nakazila. Izpačila po pošti so redao farvriena v dveh do treh tednih. I NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 7Se. SAKSER STATE BANK 82 Cortl&ndt Street New York, H. Y. Telephone: Barclay 0380 «*LAt RllOtr Glas Naroda" NEW YORK, SATURDAY, MARCH« 1, 1930 Ike LARGEST SLOVENE DAILY in C. S. A. Fit a* Hnmmo comtanx (A SSviirzz? "s^rtr; d and srtrtn—«i of above officers: isskstsw, Mew Yscfc Otty, N. T. "QL1I NARODA" (Tete* of Um r~»kt) lMUOd 1 Bm? Day Cscopi t Sunda/s and Holidays. S* cmko lete votja tut m Ameriko Za Mew York sa ceio leto _fflft Za pol leta S3.50 £M nol kU _ 13 00 Za Inozemstvo ss celo leto_____J$1M Za pol leta -------------------Pil trn fcrtrt krt* ________________41-M Subscription Yearly $6 00. Advertisement on Agreement. -OI»s Naroda t*ba>a vsaki dan Imemk nedelj In praznikov fVVoO poilljatfpo i In osebnosti m se prtobčujejo. Denar naj se bls->loQC7 Order. Prt spremembi kraja naročnikov, tudi prsjtejs bivališč* nsipanl. da hitreje najdemo naslovnika. MAKODA", tlC W. 1Mb Street, New Twk. N. I. VIŠNJEVE POSTAVE za si t U i 1 JM stavil d nje-, Mokronog* Slovenija. V Mokronogu pri Žalostni Gori je praznoval t« dni znani dobriči-na, bivši mnogoletni župan, gostilničar Jože Gorjup 90-letnico svojega poitenega življenja. Znan je daleč po okolici kot lovec šaljivec. Pri vsej starosti je krepak in čil in hodi na iov. Ima celo sinčka Joškota, ki z imeni t nun uspehom pohaja v prvi razred ljudske šole. V trgu sta imela 13. in 14. febr. glasovi ta umetnika Reta in F a trna v sckolski dvorani z ogromno pu- i bliko nad vse sijajno uspele pro-] dukcije lz okultistične umetnosti. V okolici je jesenska letina izpad- I la nadvse nepričakovano. Dobrega vina Je toliko, da vinogradniki ne vedG kaj z njim. "Pri proaucentu ga doriš en Lter za deset centov!" Kapljica je izbirna, skoro da prekaša ono iz leta 1917. Posebno ime-. nitnc pil nas in sirom domovine je i malkovško vino zlasti g. Prijatlja. i bojniško g. Ulma ter iz okolice Telč | iS glasovitih vinogradov g. Dulca Mrgole* a in J ene ta. Kriza ki je občutna v Evropi se-j daj. se opaža tudi pri nas. Podjet-: nosti in pravega prometa manjka, i Trg Mokronog je zelo zdrav kraj. N*-ki iznajdljivi advoLat j«- kratkim ji»e«i starimi akti vt^- kot st«» l«'t r*ian> "vuinjevo' v naiiu-uu, tU >pravi imh! kiju«" nrktuii človeka, ki i>o nje-!10 je razvichlf>- da dcsti . . * j tujcev, posebno Zagrebr-anov z u- tfUTPin inwuju III tlovolj dostojno praznoval ueilHjv. godno avtobusno zveza. Pri nas je Zaiirva J«' vzbudila v jliridirllih krogil) veliko JU«'- mnogo starčkov in malo smrti, hfow-njr, kajti take zastarele \hmUvv niso v nikakem1 V8led starc*u m raznlh druRiil M>gla*ju »i ^n lan ji m modemi m življeiijeiu. Navzlic temu sv jet nt' wore državna zakonodaja odločiti, tla bi jih preklicala. UohjmmIj«' zakonodaje) so tako zelo zaposleni z i/.- de Javo noviii prtxlpisov in do!oel»f da zamortjo posveča, i no*u Mr Janko Mevželj svoje po i „ » ■ , , . , . _ „ i sestvo z znano restavracijo in mo- lt* nialo }»ozorno^l» zastarelim postavam, ki so v knee<-ei Miprnt»itm z zdravim el«»veškim razumom. I*red kratkim j<* bila uvedena preiskava fjlede ol utoječih Marili "višnjevih" (ustav. Ka jHulla^i t«* preiskave m- pmn-a, da stvar ni tak ."laha kot bi človek domneval. Dognali so, da vzrokov družinskega značaja je tudi nekoliko domačij na prodaj. Če bi pričel kak Amerikanec in bi jih v duhu neredka vodil, bi krasno uspeval. Iz proste roke prodaja v Mokro- drrno pekar.jc; ccna 10.000 dolarjev ni baš pretirana; saj je 1-nad-stropna hiša z veliko polja in travnikov ter gozda Hiša je skoro v no-ve.ni stanju in na nijlepši točki trga; prav ugodna prilika se nudi podjetnemu Amerikancu. 25 centov, moj sesed mu je ponudil $2.00. Postave je male, 5 čevljev in 5 inčev. črnih očih, velikih ustnic in tekočega jezika. Pri meni je rekel, da se p-še Ant. Baič, da je ože-njen in ima 4 otroke v revščini. Pokazalo se pa je, da je postopač in eden tistih, ki mm a rad praznega kozarca. Rojakom ga priporočam, ako ga zasačite spravite ga na varno in pokličite mežj. z zvezdo, da ga odpelje tam, kamor spada. Zaradi enega ruč veljavnega človeka, izgubi kredit drugi, ki je v resnici potreben pomoči. Sedaj se nahaja nekje v okolici Racine, Wis. Toliko . pojasnilo. John Fabian. zastopnik G N. Spring Hill, W. Va. Kakor vsako ler^ taio je tudi letos prišel čas. da obnovim naročnino. Tukaj tore: prilagam za celo leto in prosim da mi pošljete tudi Koledar. Vem, da je \ njem kot vedne dc:ti zamrr Ivc^j-i, z?, nameček nam je pa < ? n«=ki Pe-r*r 'Zgaga pokazal svojo resmčrro sliko, k* gotovo vsakega zanima — tako tudi mene, ker vedno r~i čitam njegovo koloni Tu pri nos imamo dobro. Vreme imamo toplo kot pomladi. Letos je bila pra-" mila zima, in upam. da ne bo več dolgo, ko zavele jo zo-r-l tople sapice od iuga in se naseli v deželo in v ;rce zaželiena pomlad! Vas uljudno pozdravljam, vaš na-rcčn.k F. A. Kawsck. Iz Jugoslavije. Rodbinska tragedija. V Virovitici pri Osijeku se je odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Bivši uradnik Karl Koch je ustrelil svojo ženo in izvršil samomor. Koch je bil popreje uradnik na grofovskem posestvu Janko-vič. Pred lea je bil vpokojen. Zrelo se je. da živi 67-letai mož prav sreč no in zadovoljno. Toda to je bilo =amo na videz. Koch je imel namreč sladkorno bolezen. Bolezen ga je tirala v obup in :petcvr io je ženi dejal, da si bo končal življenje. Žena mu je vedno odgovarjala, da brez njega ne more živeti in naj tudi njo ubije. Pretekle dni je poslal Koch svojo nečakinjo v osije-ško fcolnico, češ, naj rezervira posteljo. Ko je odšla, je Koch najprej ustrelil svojo ženo, potem se je pa pred ogledalom ustrelil v glavo. Zakonca sta bila takoj mrtva. tvtemobil in radio hudičevo delo. Da j2 prebivalstvo Bosne kulturne re^ še prc:ej zaostalo, dokazujo nrslednja drastična primera: V Mo-star je prišel te dni 110-letni Miha Rajkovič, ki je pričel glasno kričati, ko jc zagledal avtomobil. Ko f mu pojasnili, da avtomobil ženeta voda in bencin, je dejal: "To je hudičevo delo, kako naj voda žene avtomobil?" Seveda je bil ves trud prepričati starca, da je avtomobil delo moderne tehinke. zaman. Mož prebiva namreč v hribili in je bil v svojem življenju v:sega skupaj samo trikrat v M^starju. Zadnjic : je bil pred 50. leti. Zato ni čuda,' da jc avtomobil napravil nanj tak | vtis. V selu Livno je pevsko društvo "Sloga" te dni montiralo radio-apa-rat. Zbralo sc je v dvorani precej za vi se je zgodila tragična nesiv- iCljakov. ki so poslušali oddajanje Dijak ubil dijaka. V selu Čaglič pri Pakraču sta sc v šoli med odmorom sprla in stepla dva učenca. Po pouku sta se na cesti ponovno sprla. Prvi je med prepirom nenadoma poteynil nož in sunil tovariša v prsa. Nesrečnež je iil takoj mrtev. Mladega ubijalca sa zaprL. Tihotapec utonil v reki. Itro Herič, 18-letni mlanič iz se-la Donja Vas pri Travniku, je odšel te dni v Hercegovino, da bi tihotapil tobak. Dcmcv grede je opazil financarje, katerim se je izogni! Zavil je proti reki Banjalučici, katero jo hetel prc':resti, bila pa j; pregloboka. Ker ni znal plavati, je utonil. Žena zastrupila moza? V juniju je nenadoma umrl 40 letni posestnik Josip Haša iz Saj-ma pri Veliki Kikmdi. Te dni pa prejelo državno pravdmštvo v Kikmdi pismo, v katerem anonimn pisec iperoča, da jc žena svojega meža zastrupila. Truplo pokoincgi Maše je bilo izkopano in v pjst \ prihajajoči deli so bili poslani medicinski fakultet: v Beogradu v svr h i kemične analize. Žena je bil. zaslišana pa je trdovratno zanikal, krivdo, češ, da pre samo za podl< osveto njenih sorodnikov, ki bi s radi prilastili premoženje pokojnega Maše. SVOJO SMRT JE SLUTIL V češkem mestu Lcdecu ob S te letih. Krasna nadnaravna mila zima jm ista ve nimajo not»enej;a vpli\.t i pohaja že v pomlad nepričakovano »a življen je ozirnma razmere v deset ili največjih nieMih i že s februariem prišu pa bodo tudi dežele i s P01*11!3-'*!0 na oddih v našo domo- vino izseljenci, katere bo gostoljub-Ta mesta M>: 4 leveland, lioston, Detroit, Milinea]*'- no 5prejel trg Mokronog v pričako- hst i'ui<*intia!i, linliaiiapolis, Milwaukee. Dallas, New Or- nju ve£€leSa -videnja po mnogii. kam in ^'fishiugtoti. t'e prel^valtitvo teh inest lie <-uti stixi^ost "višnjevih*' |K,,ta> to samo vsledtejta, ker jim oblasti ne iM»sveea. Pcsebn.h novic ™ za poro-JO Dftlwue }Hj/oriw> i i in ker s«- nradniki, katerim j«1 i>.i-!čati, vendar zasledujem vsakovrst- verjevu izv^dlm }K»>-tav, ne Hri-ajo zauje. I ne dotse 1Z raznih naselbin žal°- ; , sten sem, ko vidim ljudi pred vsa- i*oi-(M'-ilo pravi, da se za more ju v omenjenili mestiii ko tovarno čakati, kdaj se bodo od-j v ».liti r. i-. ii- ii - fria železna vrata, da pokliče ču- vi-tti razne - «ntne »ni t »lit ve, ne da u se o ilasu za l 1 . , ,,, 1 ' 14 vaj izmed čakajočih vsaj enega ali kaj ICi^alf ter da so |M»uektoje in da razni zagrizenei vedno lahko okličejo nanje. Tudi i»ri |mlith'mh kampanjah pridejo take postave prav, kar se je v mestn New Vorkn že ver krat pokazitlo. S«- pH'd kratkim je bil vpri/orjen poskus, da se zapre ob nedeljah kim-niato^rafe. in ve/kiat se je z^inlilo, da kakt »a lept^a nedeljskega »m-ra odvedli na p«>-rijsko tUniMiiet* ^ledali-ke i^ralee in Kh^ališke^a ravnatelj«, ker >o si tlrznili prirediti gledališko predstavo. Taki d«»p*tki se zamore jo ponavljati in se b<»do tudi ]K>navljali, dokler LmmIo v*el>ovaU naši zakoniki »rednje. veške prrd|)is<>. DENAR IZ PLATINE SERUM PROTI JETIKI 1« Moskve poročajo, da so sov- Pariški zdravnik dr. Auclaire te jetarita rlada peča z idejo, izdati izumil nov serum, ki obeta post a- kovane novce iz platine. Ta kovina ti človeštvu najuspešnejše orožje \ )« dražja k-Jtor zlato. Pred vojno boju proti jetiki. Ker so ptiči sa »o Jo pridobi v ah na Uralu kakih človeško tuberkulozo čisto nedo- 6t00 kc letno, aanes pa Je prido- stopni. Je pride j al is njihovih sll- blvanje padlo na polovico te ko- navk serum, ki učinkuje lunmlzi- ličine Rusi so še pred sto leti na- rajoče tudi pri drugih živalih Kun- prank shčen poskus in izdali ko- cem in morskim prašičkom je vce- vani denar iz platine, toda novci pil nekoliko tega seruma in jim •o bili v prometu le od leta 1828. baoili jetike niso mogli ničesar. Po1 18«., nakar so Jih vseli is pro- drugi metodi doseže dr. Auclaire i- meta. Platina Je daiefco trša ntgo muniza^ijo na ta način, da uvede in Je zavoljo tega zelo pri- ? teto posebno dražilo, ki pripravi denar, ker se ne obrabi slinavko do tega, da začne sama tako hitro, vendar Je glavno tež- izločevati pripraven antitoksin. Dr. koč* t tem. ker Je izdelava drai- Auclaire preizkuša ta čas učinke Ja In tešja, 8iw tega Je platina svojega seruma na ljudeh, drugim manj dragim tako da je posnemanje want.d"! Ta napis pa vidiš na vsaki tovarni, kamorkoli greš. Tako se i dela kapital norca sedaj iz delavskega sleja Še ni dolgo, ko sem srečal na uiici cd hoje utrujenega moza. ki mi jc bil nepoznan, a vendar me ust-avi in pres^ za 10 centov, da se popelje domu k svoji družini- Pričel je pripovedovati svoje težavne razmere Lakclc: Meja žena je bila na operaciji v bolnišnici in je bila tam šest tednov, sedaj pa leži doma brez pomoč, tri dveh mojih o t rokih ter me težko pričakuje, da jim prinesem košček kruha. St snil sem mu v roke pol d.larja. gledajoč ga v oči in zapazil sem. da so mu plavale v solzah. Mislil sem si. da ni lažnik ali kak postopač in dal sem mu šc pol dolarja, datiravno sem sem v pctrebi. Mislil sem si, to je meja sceijalna dolžnost, da sš dame pcmoč drug drugemu v stakih slučajih. Kapitalisti pa vidijo radi. da revno ljudstvo trpi bedo in pomanjkanje. da Jih potem dobe na delo za najmanjše plače. Taka Je današnja prosperiteta. Delavstvo se zbira po večjih naselbinah ne protestne shode, in kaj dosežejo cd tega? Toliko, da pridejo njih voditelji pod ključ. Najboljše Je iti med ljudi in prosjačiti, dokler gre. Po naši naselbini se je potikal pred dvema mesecema eden naših rejakov. Imel je več imen, v vsak. naselbini drugo ime in vedno drugega spremljevalca seb?j. Naslanjal se je na usmiljena srca in je tudi precej dobil. Jaz sem mu dal ča. Trije dečki 12 let so se drsali na zmrzli reki ku se je vdri poi njimi in vsi trije so utonili, .še predno jim je u-tegnil priskočili kdo na pomoč. Dogodek je tem ialostnejši, ke» }e eden izmed dečbov tri dni prej v sanjah videl svojo smrt in jo celo popisal. Slučajno Je dala učiteljica i njegovemu razredu nalogo, naj popišejo svoje zadnje sanje. Omenjeni deček. Adalbert Chudoba. je svojo, kot odlično ocenjeno nalogo napisal sledeče: "Sanjalo se mi je. da sem sa kopal. Svojim tovarišem sem se ba-hal kako znam plavati. Ko so hoteli videti mojo spretnost, sem jim jo takoj pokazal. Hipoma sem zakričal, da se potapljam. Tedai so plavali moji tovariši proti meni, a nisem se mogel obdržati na površju. Pod vodo ssm opazil povodnega moža. kako plava proti meni in se mi reži. Potem sem se zbudil. Bil sem zelo ves?i. da so bile vse to samo sanje." Temu popisu je dodal komaj 1») letni, a zelo talentirani deček u-spelo ri^bo. ki prikazuje ta dogodek. Čudno, da je narisal nad glavo svoje nalete tudi par drsalk da sta na vsčji ri^bi naslikana še dva druga deika. ki rkačeta v vodo. V Lebeču. a tudi drugod ^o Samomor poročnika. SIN MEHIŠKEGA CESARJA UMRL T( dni sc jc v pariški cerkvi St. Germain de Cagny vršil čuden po-grei, ki se ga je udeležilo le nekoliko odličnikov. Na vabilih jc »tale; : Prosimo tihega .->ožaija o priliki Nj. Vis. Dcna Simonyja. edinega sina mehiškega cesarja.Maksimilija-ria Habsburškega *n pjegove sopr -ge cesarice Šarlote. rojene princc- Jutri bj pustna nedelja. Tralala. hopsasa. pustna nedelja poje narodna pesem. Kjer bo le količkaj mogoče, se bo z veliko žlico zajemalo prav do pustnega torka. V sredo bo pepelmca, p.kora za vse grehe, ki smo si jih v tem pred-pustu naprtili na svojo kosmat» vest. In tako gre čas. kot si ga kdo z bičem podil. Na prisojnih krajih že poganja regrat. Majhen je. toda vabljiv m okusen. Človek ne ve. če bi ga za solat > pripravil, ali bi šc par tednov počakal. da bi bila pijača oku^nejša in močnejša. * Zagovorniki prohibicije imajo mogočne nasprotnike. Najcdličncjši odvetniki, učenjaki, iccijalni delavci, znanstveniki iUi., so nastopili proti njim. In proti njim je tudi tista, proti kateri je v«ak bjj nemogoč. Preti njim jc narava b ljc poganja, iadje dozoreva in je v primernih okoliščinah podvrženo fermentaciji. Suha ii so se lotili velike nak-,e. .;c to napovedali hoj naravi. V tem boju jc dosedaj št sleherni podlegel. V Chicagu toži Mrs. Eleanor Weber svojega moža Cliar. 11 Wcbn za ločilev zakona. Charles Ii. Wo:sr jc državni pu-slaiif • Njegt.va žrn.i j? pričala Če pravi, da nima denarja, da bi tnc plačal oziroma skrbel zame. laže. Moj mož je lastnik vrhke pivovarne, velike igralnice, pikizij.i in d hičkanouic obcestne kreme. Nad; lie trguje z zemljišči in ima 800 akrov veliko posestvo. Na razpolago ima jahto /.a $65.000. dva motorna čolna, ki .'■ta vredna 41 ti- j dolarjev, dva avtomobila po pet tisoč dolarjev in pi*t drugih avtomobilov. M iak jc torej državni poslanec. Svcjim vclilccm lic moic po večati posebno velike pjtžnje. ker ima preveč privatnih opravkov. * i V slovenski newyorski naselbini Te dni je v*Meljinah umrl stro- Belgijske. Den Simony ie umri bosta nocoj dve'maikuradi. Ob kovni pomorski poročnik Mesaric. Njegovega pogreba se je med drugim udeležil tudi poročnik mornarico Milan Štetič s svojo četo. Opoldne se je vrnil v Tivat. Kmalu pa njegovem prihodu pa se je po mestu raznesla vest. da se je Štetij ustrelil. Našli so ga s prestreljeno glavo v prostorih mornariške komande. Vzrok samomora ni znan. zdi se pa. da si je končat življenje iz ža-Icsti nad prijateljevo smrtjo. Pskcjni bii oženjen in je zapustil žen; in troje otrok. Prijet defravdant. 8. februarja je subotiška policija prijela žitnega agenta Aleksandra Skotoviča iz Budisave. ki je pone-veril okoli pol milijona Din. Skoko-tcvič je prizmi, da je poneveril 15u popolnoma osamljen. Trdno je t>il 1 piiiiki sc bi prepričan, da je Maksimilijanov sir. j jcrcf v pies, ni pa rad govoril o tem. ker nikoli ni dosegel uradnega priznanja. Znano je samo. da je Maksimilijanov mali sin izginil neznanokam takoj po ustrelitvi cesarja leta 1867 v trdnjavi v Queretaru. Uradno se jc ugotovilo, da je umrl. vendar podatki o njegovi smrti niso bih točni in zaradi tega je bil marsikdo mnenja. da je dečka rešil in odgojil v nekem stamostanu Maksimilijanov p.bočnik Don Simony, ki je ej vršil pomarančen in ;odba bo izvrstna, zabava ncnadkriljiva in tako dalje, in tako dalje. T j je vse prav in lepo. Toda po mojem mnenju bi bslu delžnest odbera skrbeti za to, da bi se dobilo pošten kozarec poštene pijače za poštenih deset centov. if- — Ni megoče bo rekel društvenik. — S tem niti .-»troškrv ne pokrijemo To je prazen izgovor. Take kap- dečku tud: dal ime. Vsekakor je bil ije ko» Je nekatera društva proda- jajo, sc da z enim dolarjem napre-šati najmanj poldrugo galono tudi v ekonom povzročile vse te podrobnosti obi-!tis0- ^ ^ugo so mu pa baje u- lo vsakovrstnega eovorienia. LITERAT—VINSKI TRGOVEC Tudi na Franccrk?m težijo pisatelji. da ne morajo živeti od honorarjev, četudi Um zaležniki natisnejo pa 2 d3 3 knjig? na leto. Zato gredo med novinarje 3li '-e letijo §e kakega ga poklica. Tako je postal dokaj znani pisatelj Joseph Deltay, avtor "Jeanna d' Arc" In 'Lafayetto-vega življenja" — vinski trgovec Če he piše. obiskuje znance in jim vneto priporoča vino iz svojega domačega department a Aude. Pisa- kradli žeparji v vlaku. Policija do-irneva. da ima Skokotovič sokriv ca, pri katerem je skril denar. Drsen vlom v Osijeku. ka- ADVKRTi8E in "Glas Naroda* Z DOM &LEPH V LJUBLJANI. Mrs, Frančiška 2ust, Crafton, Pa., $4.00. Denar sprejeli in ga bomo izročili na pristojno mesto. Uredništvo. telj trdi, da s tem zasluži več kor s pisateljevanjem. SREČNA DEŽELA Na Švedskem ie nekaj let sem z zadovoljstvom ugotavljajo, da1 pada število zločinov in ž njim število kaznjencev. V vseh držav- ■ nih kaznilnicah je danes 13 še 20001 prebivalcev. V glavni jetnišnici v Varbergu so bili pred dvema letoma še trije danes pa samotari tam edinole še eden. Tudi v Engels-holmu Je bal v preteklem letu samo eden, v Haparandi so bili trije, v Nortelje in Karlshanu pa jih je bilo kar celo po pet. Del kaznilnice v Stockholmu so spremenili v državni arhiv, slična usoda čaka tudi druge jetnlinice. 3. februarja ponoči je bilo vlomljeno v trgovino juvelirja Feliksa Ka'.za na Jelačičevem trgu v Osijeku. Vlomilci s: vdrli skozi pocistrcš-dobičkanesnejše-1 je hiše v trgovino. Prebili so strop ' in zlezh v lokal. Odnesli so 7 zlatih mcEkih ur. 1 zlato damsko uro. 37 parov poročnih prstanov, več bri-Ijantov. zlatih zapestnic itd., ' ekupni vrednosti 40,000 Din. Vlom je lastnik opazil zjutraj. Obvestil jc ' tpfcoj policijo, ki poizveduje za premetenimi vlomilci. " z pariški Simonv Maksimilijanu jake : sličen. Ker ni imel nobenih lL-tin ga jc avstrijski dvor zavrnil, nesreč- t zadeva le važna na um obilno cesarica Šarlota pa ni > p-gledu v svoji tolezni nikogar več spozna- * la. Don Simony je pustil ^voje zahteve in se jc vrgel na študij tehnike. Leta 1914 je francoski vladi izroči' svoj izum. novi revolver ter je tudi izumil nekatere izpopolnitve pri letalskih motorjih in topovih Painleve ga je v imenu vlade ponovno nparosil za svet. Med vojno, ko je delal Don Simony za francosko obrambo, so sa nenadno vlakni!: v ječo kot "avstrijskega vohuna". Osem mesecev jc bii zaprt in pričakoval vislic. Ko pa se je vojna psihoza polegla so uvideli sodniki neutemcljc-nost ovadbe. Don Simony se je vrnil v svoj laboratorij in delal naprej, ne da bi se pritoževal. Ob smrti je tudi zapustil vse svoje premoženje Franciji. VABILO —: na :— PUSTNO VESELICO s PLESOM V PONDCLJEK ZVEČER DNE 3. MARCA 1930 v SLOVENSKEM DOM l' na 57. CESTI SLOVENIAN HALL, 57th Street, PITTSBURGH. PA. Čisti pribitek je namenjen za CERKEV MARIJE VNE BO VZETE Domača Zabava Fini Orkester Prijazna Postrežba Cenjene Rojake in Somišljenike Vabimo na Poset Cerkveni Odbor \ Vstoplna 50c Admission 50c AU in boljše v sedanjem ča>»u prodajati užitno pijač j po deset centov kozarec, kot poleti kozarec jcoi-ha pc petindvajset centov? Kajti z vinom jc tako v New Yor-ku: — do konca maja šc v/drži. Meseca junija, julija in avgusta je pa najboljše na solati. Časopisje poro«"-a. da živi v državi Tennessee ženska, ki je star:; osemdeset let. pa se dozdaj ni še nikdar vozila v avtomobilu. To ni nič čudnega in posebnega Ej. koliko ljudi bi doseglo i>to starost, če bi se nikdar ne vozili v avtomobilu. * Neka družba v Gcorgiji protestira. ker vpletajo pridigarji v svoje pridige tudi politična vprašanja. Družba zahteva, naj sc to odločno prepove. O čem naj bi pridigarji govorili, če ne politiki? O Bogu in božji besedi? Čedalje manj pridigarjev je. ki znajo govoriti o tem. * Iz nekega malega mesteca v Ohio prihaja naslednje poročilo: — Na seji občinskega odbora je bil sprejet predlog, da se smejo občinski očetje udeležiti občinske seje le v slučaju, ako so umiti. Dosedaj se je namreč dogajalo, da so prihajali na občinske seje kar direktno iz hlevov oziroma svinjakov. Predlog je bil umesten, toda nekaterim občinskim možem bo to jako nerodno, kajti navada je železna srajca. Gotovo bi jim bilo ljubše, če bi se vršile občinske seje kar v svinjaku. NSW TOK, SATURDAY. MARCH 1, 19Z9 The LARGEST SLOVENE DAILY An V. n. ML NAZADNJE SE JE PA RAZDRLO. MOGOČNA DVOJNIKA FRANK F BRAUN Izvolite »eati, — Je dejal nadzornik — Vai osebni popis imam tukaj Puete ar Joahkn Dede. s poklicem pamortčak Zdaj ste bili tri lets odsotni iz Hamburga..... Kaj pa je bilo vsrck. da »te dejansko napadli samsko Ano Marijo Dibold-tovo m Jo tako poškodoval, da se morala zateči k zdravniku pc pomoč?® Joahun Dede je vrtel okrogl> višnjevo čepičo med prsti. Bilo poca nej? kaki»r smo domnevali Med tem se je rodil otrok i Najino dele. Ana Marija mi (HMklala rojuni list. In ni bila niti J cena, *aj Je šiu po sodb: naju obeh le za kratek čas takega stanja Oba sva upala, da naju življent« kmalu zopet združi V Kaliforniji pa nisem mogel najti sreče. Šele v Kanadi je bilo bolje. V Vancouver -ju nem lwd dober zaslužek in sem lahko pošiljal Ani Mariji d3narja, kolikor ga je zahtevala In vsote niso bile skromne Najprej je za- ČUDNE RIBE V SlAMU Merniki pisatelj Brmhard Keller-inann, ki je lani preootuval feliani rarcia v treh vrstah zelo zanimivih r»t ki žive v reki Menam Ena*iz-me ta ribji boj tako priljubljena zabava, kakor v drugih kiajih petelinji bo in čeat? se sklenejo vwok« stave na enega ali dru-tftige izmed ;jrcev. Pravo čudo pa ie neka mala riba. ki strelja kapljice vode v žuželke in mušice. Letele nad vodo m baje z veliko sigurnostjo zadeva svoj plen Zadeta muha pade v vodo in strelec se posladka s njo. V družba podjetne rice je navadno po več lenuh jv in po.itop*čev, ki čakajo da ribica u-uitreli muha. nakar ji odnesejo plen izpred gobčka Strelec paxnc razburja, marveč veselo dalje opravlja svoj posek skrbeč zase in za nesramne* zajedavce. ki so v večji in močnejši od nJega. PREP1RCEK htevala denar za otroški voziček.! Mislim, da je kupila najdražjega, j ki je bil naprodaj. Potem perilo | sinka. Tudi to ni bilo poceni. Na-j dalje oblekce. Bože mili, sem mislil. koliko porabi otrok! Nikoli pa nisem pisal, da smatram takšno J vzgojo za nesmiselno. Upal sem. da bom vedno dovo'j zaslužil zase. zanjo in za otroka Tako je minilo leto. minili sta dve. Iz njenih pisem sem sklepal, da je vso ljubezen o-; sredotočila na otroka. Gospod nadzornik, jaz sem preprost človek. Aii je moj sinek potreboval klavir? Nikar se ne smejte! Ali mu je, trii't i nemu. pclreben tak instrument? Živel sem v Kanadi. Lahko si mi slite, da nisem hotel biti slamna« oče. Ugibal sem aii mora biti pač čudežna dete, da mu je potreben že klavir! Stiskal sem in si pritrgoval od un — nazadnje sem pa poslal ček z zahtevano vsoto." Goppod Dede. saj je vcndai izključeno, da bi triletni otrok lah- j ko igral— * — Tako sem mislil tudi sam. In hetel sem biti pošten s seboj in drugimi. Lahko bi bil še ostal tam za morjem. Bil sem ravno na tem, da fklenem veliko kupčijo in se postavim na svoje noge. Potem sem mislil, naj bi prišla Ana Marija z otrokom za menoj. Vendar me je nekaj ščegetalo in mi ni dalo miru Ne da bi bil nezaupljiv, niti oddalec ne. A nekaj me je o-pominjal<> in mi govorilo: — Pojdi. odpravi se! — Taktni cbčutki so me navdajali še v trenutku, ko sem kupil vozovnico za ladjo. Bil sem pa tako previden, da nisem nič zinil, da pridem. — Izkrcali ste sc šele danes in ste takoj poiskali Ano Marijo Di-boldtovo. Tako je, go^ped nadzornik. Saj vidim, da nisem ravnal pravilno. Moral bi se bil najaviti, pa bi bilo vse v redu. Lahko bi se bila pripravil- za moj prihod, tako s® pa ni. j Obmolknil je za trenutek. Nad-' zamik je polistal po papirjih in začuden vzdignil glavo. — Otrok je živel dva dni, ne delj. — je dejal. — Rojstni list, i.i vam ga je bila poslala vaša — bivša — nevesta, je bil avtentičen. Pozabila vam je samo poslati mrtvaško oznanilo. Dede se je dvignil s sedeža. — Gospod nadzornik, verjemite, da mi ni za denar. Za nekaj drugega gre. Ona me je osleparila. Vi čudo, da mi je po tem takem zdrknila reka — — Razumem popolnoma razumem. — Je menil nadzornik in skušal pomiriti Dcdeja. ki je o njem menil, da je razburjen, dasi ni bil. Dede pa je vtaknil v usta košček žvečilnega gumija in delal — Sicer pa se je Ana Marija čisto mirno odpeljala v bolnico. Odpuščena bo še ta teden. Potem se odpeljiva. Vozne listke imam že v žepu. Nadzorniku se je podaljšal obraz, oči so mu stopile iz jam. — Kaj pa mislite? — je hotel rečL Dede se je vljudno priklonil. — Ali me morate vtakniti pod ključ? je dejal z mehkejšem glasom. — Ali se v tej deželi ne sme povedati nevesti v obraz, če kaj ni v redu? Nadzornik je zbral vse svoje mo- či. — Kazensko zasledovanje se vrši le na izrecno zahtevo oškodovanca. Ali vas bo vaša nevesta prija-; vila? Prepad začudenja se je odprl med policajem in Dedejem. — Kako vendar mislite? — 'e zavpil, — tri leta se nisva videla in zdaj naj nimava bolj nujnega opravila kakor da radi malenkostnega prepirčka tečeva na policija in se dava zasledovati? — Zbogom! Počakal je še trenutek, pograbil klobuk in ko ni spravil nadzornik iz sebe nobene besedice, je izginil skozi odprta vrata. Nihče ni šel za njim. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista BANOVCtVI KONCERTI: 23 marca: Springfield. 111. 18. maja: Chicago. 111. 25. maja: Milwaukee, Wis. 2. junija: Calumet. Mich. 7. junija: Traunik, Mich. Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj naslove svoje dopise: Banovec S. Rudolf, 442 National Ave., Milwaukee, Wis. . ciitmrnari' •M3lB».,tuii.4..,i...... Naročite SLOVENSKO AMER1KANSK1 KOLEDAR s* leto 1930 ki jc letos izredno zanimiv. PO&U5MO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" NAPRODAJ DOBRO POZNANO POSESTVO V DOMŽALAH. Cednikova domačija, aii bolje nekdanjega župan Jane-žiča. Dobro vpeljana gostilna, hiša, kleti. hlev. drvarnica, svinjaki itd., vse zidano: zelo velik vrt. njive, travniki in gozdi ter C štantov kozolec. Za ceno in podrobnosti izveste pri lastnici: Josephine Schroef. Hague Hotel, 2047—21. St., Chicago, 111. »3x 25.27&11 KJE JE moj brat VALENTIN CEPUŠ? Bil je pred 30. leti v Meksiki. Rojen je bil leta 1858 na Dolu pri Hrastniku. — Prosim rojake. katerim je kaj znano o njem. da mi poročajo — Miha Afnar, (pri Zavrašek), Sv. Jederi, Gornja Rečica, Laško, Jugoslavija. ' 2x 23&1 * KJE SE NAHAJA FRANK MLAKAR, doma iz Ravnega Brda. št. 3.? Ko sem zadnjič slišal o njem, je dela! v pennsylvanskih majnah Zanj bi rad izvedel njegov bratranec: — Ferdinand Mlakar, c o Glas Naroda, 216 W. 18. Street, New York City. <3x 1.2.3» KJE SE NAHAJAJO FRANK GROZ-JUK, doma iz Zaloga. VINCENC KLEŠNIK. istotako iz Zaloga ter FRANK BOHINC, ki se je svoje-časno mudil v Milwaukee, Wis. Zglase naj sc naslov: — Glas Naroda. 216 W„ 18. Street, New York Citly. «3x 1,2.3» V veliko pisarno uglednega notarja je vstopila večja skupina, dva postarna kmečka očeta, dve se brhki materi, mlad (ant-korenjak zdravih lic in iskrečih oči ter čr-nooko, črnolaso dekle bujne rasti. — Dober dan, oče Macarol! Dober dan, oče meden! — je notar nagovoril oba voditelja skupine. Pozn. i ju je kot trdni in premožni kmečki grči. Pa že na prvi pogled je notar kot praktičen človek uganil, kaj je prignalo oba m žakarja v tem predpustnem času k njemu, ko je zagledal zadaj mladi naraščaj! — Gospod netar. stari bomo čez dali. mladi se bodo pa_ ženili. je šaljivo pripomnil cč? Macarol in nadaljeval: že me tišči osmi križ. — Treba je mlado moč na moji kmetiji. Vse izročim sinu Jonezu. Meden pa da mojemu sinu svojo hier R-1-ziko. Zato bomo napravili tudi ž"-nitovanjsko pismo. Tako napišite v pismo, da ne bo nobenih razprtij in da bo vse držali ket pribito. Saj znate! Po kratkih informacijah je gospod notar odpeljal lepo rprrsno službo 7. Evropo .s svojimi velikimi p < miki. Bremen. Europa in Columbus. Istočasno bo uvedena de lux kabinska služba na treh parnik ;h ki so slovenski javnosti dobro zi a-ni in se jih s pridom poslužuje: Berlin. Stuttgart in Dresden. BREMEN in EUROPA sta najhitrejša pamika, vsak Ima 50.000 t<: ;> deplacementa. ogromen Atlanta-premerita od New Yorka v manj kot petih dneh :er dospeta v Br -men v :nanj kot šestih dneli. Oni. ki potujejo na teh mogočnih elvoj-nikih. lahko dospejo u Nf\v Yorka v Ljubljano v sedmih dneh. Recimo, da si ne morete vi* ' več kot dvu tedna počitnic, pa i radi šli v Evropo ter si ogledau London ali Pariz. Lahko odpotujte in preživite tri ali štiri dni v enem omenjenih mest, pa se lahko vrnete tekom dveh Ldnov, ki so vam na razpolago, že ta rekord ni bil nikdar presežen. Naglicn ni udobnost, varno, t in gladka plovba so najnovtjiL* pridu« bilve mogočnih dvojnikov. Zgrajena . .a tako. da sta mirna sr«idi naj-bjlj vihirn ga uiorja. v sled nrpro-dušnili oddelkov -e ne moreta potop; t i in e:elo rešilni čo.ni .vo o-premljcni z vsemi pripomočki. «ci lih p'»/na moderna navigacija cele) 7. radiom. Ce-lo knjigo bi bilo mogeM*e napisati o udobnosti in varnosti, ki je v vs<*h razredih na teh pirniklh. Posebno presenetljivi ro p t prostori in udobnosti tretjega razreda. Tu razred na BREMENU in EURO-P1 je tretji same po imenu. Potniki, ki so se vozili jircko occana pred vojno, bodo našli v o udobnost, ki si jo morete želeti. Velike, zračne kabine /.i dve ali št:ri osebe-, udobne postelje s snežnobelim perilom, tekoča voda in ozračje zadovoljstva, vse ;o je treba posebej omeniti. Obednica ic prostorna in krasno u-rejena. Uljudni strežniki vam stre-v'.»jo vsakovrstno hrano. Hrana je izborna in obilna. (Jb lepem vremenu se potniki zabavajo r.a prostornem promenadnem krovu. Iz-prehajajo ae igrajo igre ali pa sede v soincu. V lučaju neugodnega vremena r.udijo družabni prostori vso priliko za zabavo. In tako vidite — naj bo solnce ali dež. prijetno potovanje vam je zagotovljeni. Natančno je notar zabeležil, kak- 316 w«t U Street New Toxic, M. Y. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angteško-sloveosko Berilo IEWU8B SLOVENK MADE*) naročit« ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA m West 18 New I«k City ■M m m rvfip* r xma; • wm sn. : ^jbr mi nsKiHrn^KiiraaEBasmMnaffiBB d iiii^J 1 OHRi!!M!i»!il:^MiD-aiBMBMBtiBlilSaBBmiHSB* HiSUM' .. iiMM&i • :M» :iialH§«ifc '«p Mali Oglasi i- imajo velik uspeh H = bbcsui ^awMM-s*:'- t * šno obleko mora sin da i ali vsako leto roditeljima. Macarol je ;:ci.* izgovoril med drugim eno pleten, jopico, dva koteninasta ošpetla ir še marsikaj. — Vse je v redu, gospod natar Še to daite v pismo, da imava petkrat na leto pravico do konja. • vprege in koleslja. da se lahko popeljeva, kamor hečeva. Pa še hlapca nama mora dati. je Macarol zaključil. — In če ne bi mogli skupa živeti? Kakšen nadomestek za živvi naj določimo? — je vprašal notar — To je težka stvar! Napravit« po svoji skušnji in previdnosti. — Najpametneje je. če določimo da se izvolijo trije občinski možje, ki naj skupno določijo pravičen nadomestek za živež in drugo. — To bo najbolje! Občinske može pokličemo in ti bodo napravili sodbo, je pripomnila Macaroika. - j Njena je obveljala. Notar je naposled, ko je v pisme vstavil šc mnoge druge formalne določbe, omanil, da je izročilno pismo končano in da sedaj lahko govore o ženitovanjskem pismu. V glavnih točkah je bil dosežen sporazum med Macarolom. Medenom. ženinom in nevesto. Tudi Macaroika in Medenka sta imeli pri tem važno in tehtno besedo. Meden je določil nevesti, svoji hčeri Reziji 25.000 Din dote. Domenili so če druge poglavitne stvari, kako naj dedujeta ženin in nevesta drug po drugem. Končno je Macarol pripomnil: — No. o bali smo se že doma nekaj pogovorili? Ali boš dal. Meden, tudi tisto juničko« — Nak. tega pa ne. Dosti je 25,000 Din. Takoj jih plačam po poroki. Saj si ti dal hčeri samo 20,000 Din. — Denar je denar! Bala je bala! V nedeljo smo se domenili, da daš i tudi tisto junioko. Saj si prikonte-nal, aii ne? — Nikdar moj Macarol! Rekel sem same., da bomo o tem še govorili, je Meden ugovarjal. Z R. ziko mora junička k naši hiši! Če ne, pa ke vse razdere, — Pa naj sc! je ogorčeno odgovor:! Med.n. Ženin in nevesta sta se spogledala. Milo jima je postalo. Macaroika in Medenka sta so začeli zavzemati vsaka za stališče svojega moža. Nastal je prepir. Macarol jc prvi pograbil klobuk, pozdravil notarja in odšel. .. Za njim so kot poparjeni odkorakali vsi ostali člani lepe skupine.... Pripovedujejo, da sta si ženin in nevesta obljubila večno zvestobo, in da bosta čakala na srečnejši trenutek, ko sc bosta stara omehčala. Pri zlatarju naročene prstane pa so takoj odpovedali. NAZNANILO. Dolžnost me veže, da naznanim sorodnikom, prijateljem in znancem in da ne ostane tajna smrt moje matere MARIJA KEPIC. Preminula je dne 18. januarja 1930 v visoki starosti. 84 let. doma iz Trzina pri ljubljani. Tukaj zapušča 2 sina. v Evropi pa 2 hčeri in 2 sina in 1 sina v Ar-gentiniji. , Tebe. neporabljena ljuba mati, ! priporočam v blag spomin. ' Žalujoči sin: Joe Kepic. Brooklyn. N. Y. <2x 1&2) t NEW YORK, SATURDAY, MARCH 1, 1939 The LARGEST SLOVENE DAILY la O. f. JL Njegova čast. SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. PRAVI KMVCPNOBILOVE KATASTROFE 9 t Nadaljevanje.) r^Jedli no, in pri desertu se je Anton zopet spomnil Helinc Oilers obrnil je svoje poglede ostro na svoja brata ter rekel: Sploh pa sem maoral čakati gospo Henricijevo. Medtem pa sem tc izvrstno zabaval it njeno družabnico. To je zelo mična deklica! Robert je počasi dvignil pogled. — Tako? Jaz si Jc nisem Ae nikdar natančnejše ogledal! Taka ne-■rečna bitja, med damo in služobnico. so ml naravnost mučna. Človek ne ve. kako naj sc obnaša napram nji! — jc rekel z mirnim, stvarnim glasom. Anton ga Je brez nadaljnega pomisleka izločil ter posvetil vso svoja pozornost Feliksu., Ta sicer ni pokazal nikakega posebnega razburjenja, a njegovo čelo se Je vendar nekoliko pordečilo in njegov glas nI zvencl tako mirnj kot ponavadi, ko je odgovoril Robertu: - Pri gospodični Olfers ti ni treba dvomiti niti sekunde. Ona jc relo mlada dama iz zelo dobre družine in razventega šc bolj taktna, pametno in občudovanja vredna kot marsikatera druga, katero obo--rujrS. ker ima srečo, da lahko živi v neodvisni poziciji. Anton je napravit preblsan obraz. Torej Feliks je bil! Hm, — to •e bil človek, ki se Je vedno zavzemal za zatirane! To pa jc storil siccr v dosti mirnejšem tonu Tuch Robert je postal poeoren na razburjenje svojega mlajšega brata. Nikar ae toliko ne razburjaj. Ti imaš prav. kaiti ubogi stvari nc bom pustil nikdar občutiti, da je ne smatram za damo. Očividno pa po fctliie poznaš gospodično, ker sd tako poln hvale! Feliksu }e zopet rdečica švignila v čelo Dobrohotno mu je priskočil na pomoč Anton. In po pravici. Robert Mala Olfers je izvrstna deklica. Vsa čast. ta vc, kaj hoče. Sploh pa je hčerka majorja, kot mi je danes povedala Česa ne piaviš. Anton1 — se jc začudila mati. — hčerka major ja v taki .službi? Kako neki? Zelo enostavno, mati. — oče je mrtev. Premoženja ni nobenega, a mesto tega štirje brati in sestre, ki stanejo dosti dnearja. Tedaj pa e deklica, katero je ljubil • Poln srčnega veselja pa Je sprejel povabilo na plesno veselico pri konzulu Mogoče mu bo usoda zopet podarila eno onih zlatih uric, ga-katere je v svojem spominu varoval kot dragocene zaklade. To so bile ure katere je preti vel v pomenkih s Helmo in tekom katerih se je mogel prav natančno poglobili v njeno dušo, ki je razodevala ves svoj sijaj. Dosedaj mu je bila sreča vedno naklonjena, kadar jo je našel v isti tiružoi. Ker ni znal plesati, se je vedno držal v ozadju množice in tudi Helms se je taktno umaknila, ker je čutila svoje podrejeno stališče. Prišla sta si bližje kot je ta sploh mogoče pri takih prireditvah. 8 tajno napetostjo je prej poslušal pri mizi besede svojega brata g le- | lie Heime V resnici je vstala v njem nekaka ljubosumnost. Predobro I je namreč poenal svojega brsta Antona ter vedel, kako lahkomišljen ! /t s ženskimi srci. Tajen strah je vsled tega ležal v njegovem srcu. j Ce M Anton ne očaral deklice, kot je že številne druge! U*pefcte brata pri ženskah je opazoval poln zavesti. Dosedaj pa ga i iti ovirala nobena stvar, da ne bi privoščit uspehov svojemu bratu, j K »ar se le dosedaj tikala k tujih tensk. ki mu niso bile niti malo mar.! Pogiadil je svojo pohabljeno nogo. Ali naj bo radi nje izključen od najvišje sreče v življenju, ker ni r-ogel tako d.rjstl kot drugi za cilji? Ali ni bil drugače zdrav na te-lt ftu in dvil Povsem lahko stopi pred deklico ter ji reče: —- Jas te ljubim — bodi moja! Prt tej nusil ga je prevzela kot huda vročina, ko si Je izslikal, ko bo odgovorlls Helms s "da". Nato pa se je stresel ter zmajal s glavo. Mogoče bo sprejela njegovo roko, da bo odrešena suženjstva ter pustala bogata Ljubiti ga? Ne. mkdo ue ljubi pohabljenca! Najboljše pa je. ne je i.aduetovsti s snubitvijo. Ootovo jo bo bolelo, ker ga bo morala odkloniti. — kajti ft nJim bo imela gotovo sočutje! Sočutje1 Vroča kri mu Je Sinila v obraz. Le tega ne! On bi fe ne mogel slikati nit: — Sm-liš se mi. Tega bi ne mogel prenesti, niti od svoje lastne matere! Slišati kaj takega od Heime ps bi bila nežno sns muka. Ves njegov finejši občutek at Je proti vil taki motnosti i Dalje prihodnjič.) bili oficirji silno ogorčeni, ko so jim i na "Krasinu" odkazali sobo, v kate-; rl bi morali spati skupno z vrlim te- ■ legrafistom Biagijem, ki ima največ zaslug za rešitev, ker je z ne-utrudljivo vztrajnostjo delal noč In dan. da je postavil radio postajo in dobil zvezo s svetom. Biagi je bil namreč preprost vojak brez oficirskega čina. Kot so Rusom na "Krasinu" raztolmačili odpor oficirjev proti Biagiju in strojniku Ceccio-niju, ki tudi ni bil oficir, so mornarji in oficirji na " Krasinu" komaj skrivali svojo jezo in ne voljo ; nad tako smešno ošabnostjo. Behounek v svojih izjavah ostro, toda po zasluženju kritzira pošto-i panje kapetana Romagne, ki se je preko trupel svojih tovarišev note' povspeti do višjega mesta. Šele. ko je neki ruski amater v Arhangelaku sprejel obupni klic ponesrečencev in alarmiral ves svet, je vlada ukazala kapetanu Ro-magni. naj manj poroča in bolj posluša. Škandal je bil seveda že javen in šele sedaj so se na pomožni ladji potrudili, da so vjeii klice svojih nesrečnih tovarišev. Behounek pojasnjuje to brezobzirno vedenje pomožne ladje, s tem da je bil gospod Romagna po poletu Nobilo-vem vrhovni poveljnik na ladji in je sabotiral vsako pomožno akcijo, da bi podaljšal svojo oblast. Ko so na temlju njegovih poro čil iz Rma odstavili Nobila od vrhovnega poveljstva, ta tudi po svoji rešitvi ni mogel napraviti ničesar. ker je bil na ladji skoro jetnik. Romagna se je kasneje izgovarjal. da klicev z ledene plošče ni bilo slišati zavoljo ropotanja ladijskih motorjev, dasi bi bil čisto lahko prenesel svojo postajo na kop na, ako morda res ni bilo čuti prvotnih klicev, ki pa jih je kasneje pri mah pažnji bilo čisto dobro čuti. Romagna je svoje sovraštvo do Nobila tiral celo tako daleč, da te zadrževal brez razloga rešilno eks-pedicijo kapetana Sore do 19. julija, t. j. 25 dni po nesreči in ga jc poslal na pot šele tedaj, ko je bilo letne izkušnje Vam ml samorem* jasno, da zavoljo staljenega ledu ni: dati najboljša poiasnila In pripo Kako sc potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Rdet Je namftnjis potovati » stari k rs J, Je potrebno, 4s |e pe učen s potnih listih, prtljs|1 Is drugih stvsreb. Vsled naše 4olgo ročamo vedno ie prvovrstne bno parnikc. Znani češki polarni raziskovalec Behounek. edini ne-Italijan, ki sc je rešil pri katastrofi zrakoplova "Italije", Je prošlo soboto na Dunaju na konferenci novinarjev odgovarjal številna vprašanja o strahoviti nezgodi, ki je skoraj pred dvema letoma zadela italijansko ekapedicijo na severni tečaj. Iz B-?-hounekovih pojasnil izhaja, da general Nobile sicer ni tako brez krivde, kakor bi bilo soditi po vsebini njegove nedavno izišle knjige, vendar pa je skrajno krivično naprtiti mu polno in glavno odgovornost. V podrobnosti se Behounek ne spušča, pač pa izrecno naglaša. da katastrofe same ni zakrivil Nobiie s kakršnimkoli napačnim manevrom. Očitki, da ni čakal na ugodnejša vremenska poročila, so neutemeljeni. ker so pri današnjih sredstvih vse vremenske napovedi popolnoma nezanesljive. Predvsem pa je češki učenjak za-dostono pojasnil, zakaj so bili vsi ponesrečenci na ledeni plošči izredno zadovoljni in so zahtevali, da se reši Nobile prvi. Za to sta bila dva razloga. Prvi je bii ta. da je bil Nobile sam težko poškodovan, drugi važnejši pa ta. da so po nesrečenci hoteli, da ge-! neral Nobile kot vrhovni poveljnik j napravi red na pomožni ladji "Cit-ta di Milani", ki se ni niti najmanj j brigala za usodo ponesrečencev. — i Brodolomci so na ledeni plošči z velikem trudom postavili radio postajo ter neprestano pošiljali svoje prošnje za pomoč. Na ladji pa sc nihče ni brigal za njihove klice m prošnje, pač pa je kapetan Romag- j na neprestano poročal v Rim dolge ! izmišljotine o pouožaju ter privat- j ne želje svoje in svojih častnikov Ponesrečenci so v mrazu severne polarne noči poslušali vse te razgo- da jc bilo vsak dan pričakovati, da ' osebno dvigniti pred od potovanjem vore z Rimom in bili obupani, dijse razkolje in pokoplje pod seboj j v stari krsj. Prošnja ss permit s« sc za njihove klice ne zmeni nih-: nesrečnike. Rešenci so bih presrč- j mora vložiti nsjmsnje eden mesec če. ni da so spet na varnem, vendar to pred nsmersvanlm odpotovali|«iu « oni, ki potsjejo preko Now Torka Je najbolje, da v protaji označijo naj "Vt Jim posije na Bargo Office New York. N. T. KAKO DOBITI ITOJCI iZ •TAKEGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeni ike postave, ki Je oioplla v veljav« s prvim julijem, snaša Jugoslovan sks kvota 145 priseljencev letno, o kvotnl vlzejl se Isdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvo ti in ti no: Storiš* smerišklh drsa v IJanov, možje ameriških državljank ki so se po 1. juniju 1928. lets poro čili. Žene In neporočeni otroci ispo« 18. lets poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovico kvote. Do drug« polovico pa sc opravičeni tens In neporočeni otroci ispod 81. leto onih nedrtavljanov, ki so bili wo~ j stavno prlpuščenl v t«* detel-) sa stalno bivanje. Za vsa pojasnlls se obrsčsjts a» poznano In zanesljive (Cretan je Parnikov ,— Shipping News — 4. mar'"*: 8. marci' tlumn. NapoH. (i«m>vt 6 marca: 1 »rt silen. i*herln>ur», Hr^-ri^n 7 marca: 11»- 'I* Kr»ni». Havr* P»-nr>.and, Ch«rUi>uig 8 marca: SlninrkaMda. K- mogit* »r»*>urr. Ilambui« Cunte liraaide. t;en«-v» 16. marca: Waiurnia, lilt 19. marca: President Har.lin*, <;h»-r*>..iii r več nikake nade, da dosže ponesrečence. Ko pa je Nobile dospel na krov "Citta di Mlano" je Romagna sam raztrobental po svetu, da e h0LLANDAMERICAL|Ne Nobile ne bi bil smel rešiti prvi iz obupnega položaja in mobiliziral proti njemu vse svetovno časopisje. Tako Nobile ni mogel pomagati svojim tovarišem. Tudi nedrzavljanl tamorejo po tovati v stari kri! us oMsk, tod* preskrbeti si morajo dovoljenje si povrnitev (Return Permit) Is Wash in c tona, ki ie veljaven za eno lote j Brez perm i ta Je sedaj nemogoč« | priti nazaj tudi v teku 8. mesecev Končno je prispel ' Krasili" in In fafci se ne pošiljajo več v stari jih je rešil s plošče, ki se je tajala, j kraj. ampak gs mora vsak prosilec Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam STA Pill I-J l" Iti..J KN A PA UN IK A TI. i >m/,i;i; hitra in direktna vožnja JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogne -sur M *r Ptjtuvanjt- s piirtttKi llailainl-Aiu-mrc2l»j Tedenski« < d;i'utja — (trobnosti vprašajte »\ujesa HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST . new york CITV 10. marca: Auuitamit. Cherbourg Hiutlffarl, (JbuOauri, Bremen SI. marca: Pari«, Havre L«plan<1. Cherbour« Ai»t«*rpen 24. marca: Niat-ndam. Boulogne tur M«i. iiot-lerdatn 25 marca: « . leviathan, Cherbourg St marca: Hamburg, Charbautg Hamburg 37 mar-a: lie! lin. UuLlogne aur Mer. Lir ernes 2* marca: |l* rt- Kranra Hevra iMyfrpjr, Chertxturg Weal era land, CheftfUirg. Antwer-t>en Kurofa. Cherbourg, firemen (Prvi« nov) Atjcuelua. Na (jeoova 39 marca: 1 Mlnnetonka Cherbourg Cleveland. Cherbourg. Hamburg <;»<>r*f ^aahirigtun. Ch«rboui( H* emeri Vole udaru, Boulogne ^ur M»r. Rot-lerdti m R DNI PREKO OCEANA. | Na|hra]»a In na|S«m ue»*"a s»t ■» ooUvinJ« na »groninlh aarnlklhl II.t DE FRANCE 1. mar.; mar. (1 P. M ) (5 P. M ' I'AKIS 21. mar.; 11. apr.; 5. M NajkraJB* pet jk> «et«nil