Tudl stanovska gospodarska polltika bodf realna »Učiteljslki dom nai bi bil cenejši — in nai bi sprejemal tudi deklice.« Sklep sres. učit. dr. v Ljutomeru. Ne vem sicer na kakšni konkretni podlagi je spirejelo ljutomersko učiteljsko društvo ta sklep, ki je staršem učiteljem kakor tudi urpravi doma, prav gotovo silno simpatičen. Zdi se mi pa, da ga je rodila le — želja. Želimo si pa seveda lahlko marsičesa. Škoda le, da zamoiremo tako malo svojih želj v današnjih razmerah uresničiti, iz enostavnega vzroka, ker nimajo realne pod'lage. In tako ostane večina naših želj neizpolnienih, dokler ,ne poiščemo realne poti in sredstev za uresničenje. Zakaj vsako gospodarstvo — tudi stanovsko — ie trda in često tudi trpka reaJnost. ne pa prijetna fantazija in pobožna želja. Človeku današnje dobe — in tudi zanamcem ne bo boljše v tem oziru — še ne zadostuje, da mu pokažeš cilj. Dai mu v oporo palico in pokaži mu pot, po kateri zamore dospeti do cilja! Take in podobne želie glede našega doma v Mariboru imajo prav gotovo še mnogi drugi tovariši(-ice), čeprav jih ne izrazijo v sikle.pih, kakor so jih oni iz Ijutomerskega učiteljskega društva. Zato je prav, da pogledamo, koliko. imajo realne podlage. Zakai še le potem bomo videli, če so sploh izvedljive. Internat »Učiteljski dom« naj nudi dijakom vso oskrbo za časa štuidija v Mariboru, prim&rno nadzorstvo in pomoč pri učenju. Oskrba, nadzorstvo in pomoč pa so silno raztegljivi pojmi, ki iih lahko stopnujemo od nainižje primitivne stopnje do pTetirane popolnosti. Vsaka stopnja pa zahteva nje.j ustrezajočih gmotnih sredstev. Mislim, da ie popolnoma prav, da gre učiteljstvo tudi v tem oziru srednjo pot. Tudi naši otroci naj imaio zdravo, tečno in zadostno hrano. Prebivajo naj v snažnih in zračnih prostorih. Iz lastne izkušnje in kot vzgojitelj vem najbolje, kalko je to važno in potrebno ne samo za telo, ampak tudi v vzgojnem oziru. Našega stanu nevredno in neprimerno bi bilo, da bi se naši otroci potikali po vlažnih in temnih luknjah, da bi prezebali in stradali, kakor je moral marsikdo izmed nas. In da je v našem domu za vse te zahteve preskrbljeno kar najbolje, o tem vedo pove- dati celo lajiški krogi, ki so imeli v njem svoje sinove. Zato se vsako leto talko potegujejo za sprejem, ne oziraje se na višino mesečnine. Učiteljstvo pa ima dovolj prilike, da si ves ustroj ogleda in na lastne oči prepriča — preden sodi. Za vso oskrbo plačuiejo mesečno 500 Din osfcrbnine. Če pa upoštevamo, da dom odpiše prispevek za prebrano ob počitnicah nad 10 dni zlasti v začetku šol. leta, o Božiču in Veliki noči, se ta vsota še zniža. Tako je prišlo v ravnokar zakljuičenem letu zaradi teh odpisov povprečno Din 447.50 na mesec. Brez dvoma je, da nimate internata, kateri bi za, to ceno nudil to, kar nudi naš dom. To je ipa le na ta način mogoče, da se vsi dohodki gojencev uporabijo v pfvi vrsti za nje same, oziroma še za uslužbence_ doma, ki so zaradi njih neobhodno potrebni. Uprava zadruge Učit. dom ne stremi za tem, da bi se dom s pomočjo gojencev amortjziral in obrestoval, pač pa, da se sam vzdržuje. Zakaj, če bi upiava doprinašala poleg žrtev obirestovanja in amortizacije dolga še žrtve za vzdrževanje, potem lahko napovemo v par letih — konkurz, ker bi potrošili vsa sredstva, ki smo iih z muko zbrali tekom dvanajstih let. Da bi pa dom tako končal, tega pa prav gotovo ne želi nikdo iz naših vrst. Prav gotovo so tudi v naših vrstah starši, ki ne zmorejo lahko mesečne oskrbnine v tej višini. Zato pa ima zadruga v pravilih, da zamore upravni odbor to vsoto deloma znižati v res prav težkih socialnih primerih. A v tem primeru mora razliko doplačati internatu zadruga tako. da ne živi noben gojenec na stroške drugih, kar je važno ne samo iz gospodarskega, ampak tudi iz vzgojnega stalisča. Toliko glede cene. Zda.j pa še par besed o koedukciji. Naš dom je tako pTipraven, naraven in lep, da smo nanj upravičeno vsi lahko ponosni. S skrbno upravo si je p.ridobil lep sloves celo izven učiteljstva, kar je našemu stanu le v čast. Ima poleg vseh teh dobrih strani, velikanski nedostatek. Premajhen je. Iz tega razloga ne more spre.jemati tudi idelklic, dasi bi bile tudi te v marsikaterem oziru še bolj potrebne take oskrbe in varstva, kakoT pa fantje. Zaradi tega je za sedaj koedukcija iz- ključena. Pač pa je v rokah učiteljstva, da jo izvede. Že z razširjenjem sedanjega doma, bi bila najlaže izvedljiva. Še bolj pa z nakupom kake sosednje hiše. — A za to so zopet potrebna sredstva. Brez teh pač nikjer ne gre. Talka je pač realnost, ki je često ne moTemo spraviti v sklad z našimi želiami in sklepi. Ko smo pirišli po 10 letih trdega in smotrnega dela vsaj do delnega uresničen.ja svoje^a cilja in pridobili naš dom, smo realni ideaiisti pTičakovali, da se bo zanimanje in z njim tudi žrtve učitelistva povečale. Pa smo se zmotili. ker se je zgodilo skoraj Tavno nasprotno. Priložnostni darovi so vedno red- kejši in manjši. Dajemo drugim —¦ sebi ne. Nad 1500 nas je v mariborskem okrožju. Učiteljski dom pa nima niti 200 zadružnikov, dasi znaša delež le 100 Din in še ta znesek lahko poravnamo v mesečnih obrdkih. PrijateIji(-ice), to nam nikakor ni v ponos! Iz gornjih izva.janj pa vidimo, da še z daleka nismo uresničili vse prvotne zamisli, da še nismo dosegli popolnega cilja. Nedavno sem nekje zapisal, da vsi moremo vse, če le hočemo. In če hočemo imeti cenejši dom teT prostora tudi za deklice, tudi to lahko dbsežemo ne sicer z željami in sklepi, ampak z delom in žrtvami. ski.