Poitnlua plačana v gotortol LETO LIX' V Ljubljani. ▼ solinfo, !!. aprila 1931 ŠTEV. 81 CVna 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI.b/lll Telefoni uredništva: dnevna služb« 20'»0. — nočna 2996. 2994 in 2050 U,ENEC Ček račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserete; Saraievo št* 7503. Zagreb štv 3^.011, Praua-I )nna i 24 797 Uprava: Kopitarjeva t>. lelelon .'992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan ziuiraj, razen poudelika ,n dueva po praznika Nepremakljiv temelj Ceškoslooaški tiskovni urad se brez dvoma moti, če iz nekaterih pojavov zadnjega časa sklepa, da javno mnenje v Jugoslaviji postaja bolj in bolj naklonjeno sodelovanju z Nemčijo. Vsaj v tem smislu, kakor ga očividno tu predpostavlja oficio-sni glas iz bratske slovanske republike, to nikakor ne more biti res, zlasti če upoštevamo sedanji mednarodni politični položaj, ki pomeni pač višek nesoglasja med nemškim in francoskim zamislom uredbe Evrope. Zakaj to je pač aksiom vsake jugoslovanske državne politike, da no more biti nobenega političnega sodelovanja z Nemčijo, dokler se smernice njene mednarodne politike nahajajo bistveno v nasprotju z onimi, ki jih kot nepremakljive osnove pravičnega miru in narodnega sožitja v Evropi zasledujejo Francija in njeni zavezniki. Med te zaveznike pa spadamo, kakor znano, tudi mi, ne samo Iz čisto zunanjih razlogov zdravega političnega egoizma, ki so narekovani od političnega položaja danega momenta, ainpak tudi, in to v prvi vrsti, zaradi iste političue miselnosti in istega notranjega pojmovanja javnih problemov. To je nas in vse slovanske narode sploh, naj so bili še tako v zunanji in notranji, duhovni zavisnosti od Nemcev, bitno vezalo z duhom francoskega naroda, odkar smo zajeli živeti svoje lastno zavestno narodno življenje, postavljeno na temelj svobode, enakopravnosti in demokracije pa bratskega občestva vseh narodov. Ker se to naše gledanje javnega življenja ni nič izpremenilo, ampak se je v stoletni borbi t gosposkimi, potlačevalnimi in osvajalnimi težnjami nem-Stva le še globlje in ostreje razvilo, in ker je naša narodna svoboda in državna odvisnost plod ravno te borbe, zato nam že naš samoohranjevalni nagon brani misliti na politično sodelovanje z nemškim narodom, dokler ni on resnično in popolnoma iz-premenil svoje politične miselnosti. Nihče ne more tako pravilno ceniti vseh po-zltivnih vrednot, ki jih je nemštvo bodisi vzgojilo in posredovalo, bodisi razvezalo v slovanski dušev-nosti. kakor mi, ki smo stoletja živeli z njiin ne samo v politični odvisnosti, ampak tudi v najožjem kulturnem stiku, prepojevanju in izmenjavanju. Nihče pa tudi ni po lastni skušnji tako ostro in točno vpogledal ?elike nevarnosti, ki jo za slovenstvo pomenijo gospodovalni instinkti germanskega plemena, njegov politični ethos, njegova vitalno najgloblje utemeljena žeja po nudvladanju drugih, v prvi vrsti slovanstva, pa naj bo že v tej ali drugi obliki. In zato mi tudi ne moremo biti tako primitivno naivni, da bi iz samega navdušenja za take visoke pojave nemške kulture, kakor je bila brez dvoma nedavna razstava nemške umetnosti v Bel-gradn, prezrli druge pojave nemškega duha in mišljenja, k L, neizpremenjen po usodi minule katastrofe pruskega militarizma, prizadeva evropskemu kulturnemu človeštvu vedno večje skrbi in ne ovira samo mirne ustalitve razmer, ampak tudi preporod Evrope nn resnično krščanskih in demokratičnih načelih. Ne rečemo, da ni veliko globoko proevetljenih duhov v Germnniji, ki ne bi za takim Idealom odkrito stremeli, toda duha naroda niso prekvasili in usmerjenost nemškega povprečnega Sloveka je zlasti slovanstvu prav tako globoko nasprotna kakor je bila pred strašnim polomom leta 1918., Čeprav se to nasprotstvo javlja danes v drugi obliki. Ce iz tega preidemo na čisto konkretno politično podobo, ki nam jo danes nuja naš kontinent, vidimo našo tezo dokazano na vsej črti. Bodisi pod krinko najradikalnejših človečanskih, pacifističnih In kolektivističnih gesel z ene, bodisi po neprikriti nacionalistični, plemenski ter reakcionarni propagandi t druge strani se nemški politični duh udej-•tvuje danes v isti smeri ko pred padcem hohen-eolernske hiše. Največja slovanska država, Rusija, je danes še bolj odvisna od nemškega vpliva nego pod carji, in mužiki bi pod sovjetsko diktnturo ne mogli udejstvovati načrta revolucioniranja Evrope, ne bi izvajanja vodili legijoni nemških tehnikov in duševnih delavcev, katere zavestno ali nezavestno vodi tendenca, da bi se ta razvoj preusmeril v korist velike nemške države in njenega političnega ter kulturnega prvenstva. Vsak nemški človek v Inozemstvu je več ali manj v službi revanšnega nagona poražene predvojne Nemčije, ki živi dalje v podzavesti vsakega svojega narodnega člana, pa naj je cilj te revanše vpostavitev viljcmovske velike Nemčije ali protifrancoski blok od Moskve do Rima ali pa gospodarska penetracija Balkana ali pa karkoliže; ua vsak način se niti reakcionarna niti boljševiška nova Nemčija ne bi mogla uresničiti drugače kakor po zopetnem zasužnjenju Slovanov pod germansko nadvlado sveta. Niti najbolj odkriti nemški demokrat ne more zatajiti svoje antipatije do Češkoslovaške ali do Poljske, izvzemši samo malo število najbolj izbranih duhov. Pa če bi vse to še ne moglo brezugovorno dokazati naše trditve, mora končno prepričati o njeni pravilnosti slehernega Slovana tajna nit, ki veže Nemčijo z Italijo neglede na zasužnjene brate v južnih Tiro-lah. Pa če Nemci niso čisto brezčutni napram preganjanju slovanske manjšine pod Italijo (za kar smo jim hvaležni), so vendar popolnoma gluhi, kadarkoli se sproži vprašanje domorodne slovenske manjšine na Koroškem, medtem ko ne nehajo prisvajati sebi peščice umetno ustvarjenih nemčurjev v nekaterih hivših štajerskih mestih. Naj kdo še tako simpatlzira z nemškim narodom, ki je v mnogih ozirih — samo ne v političnem t — v resnici vreden simpatij, tega ne bo mogel nihče prezreti, da se nemški narod do današnjega dne duhovno nI odpovedal niti eni sami pedi zemlje ali enega samega atoma svoje bivše politične ali gospodarske »interesne sfere«, katero je imel po svojem osvajalskem gonu pred vojno. To je neutajljivo dejstvo, od katerem je naša nolitična usmeritev napram Fronta proti germanizmu vstaja Francozi izprašujejo vest onim, hi so zakrivili porast germanizma v Evropi Odkod neodločno stališče nekaterih vzhodnih držav? Pariz, 10. aprila, fr. Francosko javno mnenje je bilo med vsemi državami v Evropi najbolj iskreno ogorčeno nad zavratnim poizkusom Avstrije in Nemčije, postaviti Evropo pred izgotovljeno dejstvo, da ima izbirati ali med Panevropo, v kateri bo prevladoval nemški blok, ali pa med anarhijo. V nobeni drugi državi se to javno mnenje tudi ni tako iskreno in kritično izjavilo o najrazličnejših vzrokih, ki so dovedli do nepojmljivega dejstva, da se je deset let po versajskem miru naenkrat pojavil v Evropi predvojni nemški blok z vidno napadalno tendenco proti vzhodu. Ako pogledamo nazaj skozi vsa časopisna mnenja zadnjih tednov, bomo opazili, da so si Francozi v prvi vrsti izprašali vest samiin sebi in da so šele potem prešli na kritiko drugih od Francozov neodvisnih faktorjev, ki so sokrivi sedanjega neljubega napetega položaja v Evropi. Očitki, katere je moral slišati Briand od listov vseh struj, so značilni za nenadno prebujenje samo ohranilnega čuta francoskega naroda. Briand vodi skoroda vse povojno desetletje francosko zunanjo politiko in preko nje posega odločilno v mednarodno politiko. Kot takemu predbacivajo popolno ne-poznanje zgodovine ter neko poetično naivnost v ocenjevanju mentalitet onih narodov, s katerimi je imela Francija v zgodovini največ opraviti. Pred-baciva se mu. da je s svojim neutemeljenim optimizmom uspaval francosko javno mnenje, si odtujil simpatije držav Male antante, ki mu iz življenjskih razlogov niso mogle slediti po njegovih kri-vuljastih zračnih potih. Njega delajo odgovornega za to. da se je germanizrm zbudil iz povojne letar-gije ter prešel k ofenzivi, zato ker nikjer okrog sebe ni videl nepremostljivih ovir za dosego svojih ambicij. Zato je zelo karakteristično, kako so vsi vodilni listi brez izjeme odločno izstopili z zahtevo, da mora Francija opustiti vsako poetično sanjare-nje v zunanji politiki ter priti na dan s konkretnimi načrti, kako hoče rešiti v duhu pravice evrop- sko vprašanje, ker samo na ta način bo zopet zbrala okrog sebe vse države onstran nemškega bloka, ki vidijo v Franciji svojo nesebično prijateljico in za-ščitnico. Zelo značilen je v tem pogledu tudi skrajno- oster nastop predsednika republike, ki je v Nizzi naravnost dezavuiral zunanjega ministra in njegovo v meglo zavito politiko. Najprvo je domovina, tako je vzkliknil, potem pride šele drugo. Francosko časopisje pa zadnje dni tudi nič ne štedi, kot zgoraj omenjeno, s kritičnimi ocenami zadržanja ostalih evropskih držav napram nemškemu bloku. Tako beremo v »Volonte«, da je Mala antanta ravno v trenotku, ko bi morala vršiti svojo važno politično funkcijo, odpovedala, ker je od nje samo Cehoslovaška zavzela odločno protinemško stališče, med tem ko sta ostali dve zaveznici še v sladiju nerazumljivega oklevanja. >Echo de Pariš« se bavi z istim vprašanjem ter dostavlja, da Mala antanta razen takrat, ko je bilo treba izgnati kralja Karola iz Budimpešte, sploh nikdar ni funkcionirala; tako je lani na sinajski konferenci odpovedala zvestoba Cehoslovaške, ker se je ustrašila žrtev, ki bi jih morala doprinesti, ako bi se bil ustvaril carinski blok držav Male antante; tako je odpovedala tudi sedaj vsted rezerviranega zadržanja Jugoslavije in Romunije, katerim Nemci ponujajo zapeljive gospodarske ugodnosti, ako se njim pridružita. »Avenir« se naravnost čudi, kako je mogoče, da si je znala Nemčija pridobiti v tako kratkem času toliko prijateljev ravno v onih krajih. ki so najbolj izpostavljeni, in proti katerim je bila svoje dni in bo zopet v bodočnosti v prvi vrsti obrnjena osvojevalna ost nenasitnega germa-nizma. Nekateri socialistični listi, kakor »La Vie Ouvriere« namiguje, da se je Francija zamerila nekaterim vzhodnim državam ravno radi tega, ker je francoski kapitalizem stanovitno odklanjal vse prošnje za posojilo, ki so prihajale od vzhoda. Sedaj pa da so iste države hotele pokazati francoskemu kapitalu, da ga ne rabijo in da lahko računajo na denarno pomoč od strani Nemčije. To je, pfš« Pietri v tem listu, edina pravilna razlag« za zadržanje vzhodnoevropskih držav napram germanskemu bloku, zadržanje, katero bi v drugih prilikah in v drugih okoliščinah vsak trezen politik moral smatrati za samomorilno in škandalozna. Drugi listi pa spet izražajo upanje, da bo čistilni ogenj, skozi katerega mora trenotno iti francoska zunanja politika ter njene vzhodne zaveznice, odstranil vsako nejasnost ter izvaril kristalno čisto ljubezen med vsemi civiliziranimi državami in narodi, ki so se nedavno še borili za svojo pravico in za svojo svobodo. Vendar enkrat Pariz, 10. aprila. AA. Laval je imel daljši razgovor z Briandom. Po poročilu listov sta razpravljala o vprašanju carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo. Francija bo dovolila za poljedelske pridelke srednje-evropskih in vzhodno-evropskih držav razne prednostne carine in bo šla v tem sklepu tako daleč, da bo prelomila s sistemom največje ugodnosti. Francoska vlada je opustila prvotno namero, da organizira zvezo podonavskih držav s sodelovanjem Francije in z izključitvijo Nemčije. Bankrot Briandove politike Paril, 10. apr. kk. Govor predsednika republike Doumerguea v Nizzi. o katerem se je povsod mnogo pisala je razkril ie več mesecev snano nasprotje med predsednikom republike in francoskim siinanjim ministrom Briandom. Trdi se eelo, da Rriand ravno zato ni spremljal Doumerzura na potovanje t Tunis, da mu Doumereue svojih očitkov ne ho vrgel r ohrai. Bankerot Briandove politike je tako viden, da se je predsednik republike smatral prisiljenega, da to ofirielno izjavi. Doumer-gue je pred svojim odpotovanjem zvonil i alarmnim zvonrom .da svari pred nevarnostmi Briandove zunanje politike. Sokol oproščen poštnih taks Belgrad. 10. apr. A A. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o oprostitvi poštnih taks Sokola kraljevine Jugoslavije. § I. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije in njegove enote: sokolske župe, sokolska društva in kmetske sokolske čete so oproščeui plačevanja taks za navadne (nepriporočene) pisemske pošiljke (pisma, tiskovine, blagovne vzorce in poslovne dopisnice) v medsebojnem uradnem dopisovanju in v dopisovanju z uradnimi oblastmi. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obveznost pa dobi z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. Iberski polotok se £rese Revolucija izbruhnila na Portugalskem in se razširila na Azore London, 10. aprila. AA. Iz Lizbone poročajo, da je vladalo tamkaj ves včerajšnji dan in minulo noč veliko razburjenje Londonski krogi, ki imajo trgovske zveze z Lizbono, so prejeli vest, da so pripravljali v mestu revolucijo. Policija je v Lizboni, v Oportu in v drugih mestih aretirala veliko oseb, ki so bile v zvezi z revolucionarnim odborom na otoku Madeiri. Med aretirane! je več bivših ministrov. Po ulicah Lizbone križ.arijo oborožene čete. Druge so v vojašnicah v stalni pripravljenosti. Odl12 Ulvr Bl«itta< javlja, da je romunski princ Nikolaj očitno v avtomobilu obiskal Budimpešto in da se v političnih krogih živahno razpravlja o tem, da je namen njegovega prihoda ta, da bi v Budimpešti prepreS priključitev Madjarske k av-stro-nemški carinski uniji in da bi nasprotno Madjarska pristopila k francoskemu načrtu nasprotne carinske unije južnovzhodno-evropskih agrarnih držav. Nemčiji slejkoprej bistveno odvisna in ostane, dokler so ne izvrši resnična in do zadnjih osnov življenja segajočn preorientacija germanskega plemena — kar se namreč tiče njegovega pojmovanja odnosov do drugih narodov, ki so njegovemu naj-notranjejšemu občutju ostali slejkoprej manjvredni, dasi bo teoretično vsak Nemec to v najboljši veri ogorčeno tajil. Jugoslavija, ki živi z veliko nemško državo in narodom v odkritem prijateljstvu, si želi z njim čim ožjih in plodotvornejših kulturnih stikov, gospodarskih zvez in čim večjega razumevanja, se pa v svojem vitalnem nacionalnem interesu ne more In ne sme v političnem mednarodnem pogledu oddaljiti od smernic, ki so narekovale politiko tvorcev verzajske mirovne pogodbe in ki izvirajo iz duha in pojmovanja javnih problemov demokratične Evrope, katero je našemu bistveno sorodno. Zuto vznemirjenje češkoslovaškega tiskovuesa urada k sreči nima stvarne nodlaca. Si'e(ova agrarna konferenca Budimpešta, 10. aprila, i. 18. L m. bo svetov na agrarna konferenca v Londonu. Konferenci bo predsedoval Ferguson. Na konferenci bodo zastopane vse agrarne države sveta. Do sedaj so se prijavile USA, Kanada. Argentina in Sovjetska Rusija. Vse druge agrarne države sveta bodo zastopane po skupni delegaciji, z or.irom na to, da so interesi vseh teh držav enaki. Nn konferend se bo sklepalo o konstituriji mednarodnega poljedelskega odbora, kateri bi imel regulirati ekaport vseh agrarnih držav. Mariborsko delavstvo trpi Maribor, 10. aprila. Težak je položaj, v katerem se nahaja mariborsko delavstvo v poslednjem času. Našli so se ljudje, ki so šli med delavstvo in mu prigovarjali, naj proti svojim delodajalcem, ki so mu v teku zadnjih 3 let ukinili pravico glede nadur, vloži tožbo. Več ali manj prizadete so različne industrijske panoga Zgodilo se je pa tudi. da so podjetni indu-strijci reagirali na ta način, da so v teh težkih časih brezposelnosti, delavcem kratkomalo odpove-dali službo, flli so še dslje in napravili trden sklep, da nobeden izmed njih ne sprejme odpuščenih delavcev v službo. Gre za približno 2000 delavcev Kdo naj njih deri daje kruha? Gotovo ne tisti, ki so jih odpustili, pa tudi ne tisti, ki so v trenotnem afektu Sli in naščuvali delavsitvo, da je na|»ravile ta korak brez predhodnega pomisleka od strani ljudi, ki so v ozadju. Zato je treba tembolj povda-riti hvalevredno pobudo mariborske Jugoslovanske strokovne zveze, ki je v enem glavnem teh obratov dosegla z intervencijo to. da so se napovedane odpovedi za dobo štirinajst dni ukinile, pač pa naj se zajamči ureditev vprašanja glede izplačila nadui na podlagi pogajanj med predsedstvom Delavske zbornice kot zakonite predstavnice delavstva in pa Zvezo Industrijcev. Pn se te težke razmere ublažijo in da se popravijo velike napake nekaterih, se je včeraj vršil v Mariboru sestanek, ki je v ožjih krogih rodil lep uspeh v gornjem smislu. Vsekakor je treba dati priznanje ljudem, ki so Iz ozkih temeljev svojega socialnega razgledovanja ublažili grozeče odpovedi. Besvdovski toži Berfin. 10. aprila. AA. Bivši tajnik sovjetskega poslaništva v Parizu Besedowski, čigar atera je svoječasno vzbudila svetovno pozornost, je tožil na-rodnosocialistični list »V81kigcher Beobachterc paradi razžaljenja časti. List je Besedowskega ostro napadel, ker je slednji očital narodnim socialistom, da so dobivali podporo iz Rusije. Časopis imenuje Besedowskega ničvredneža in mu očita, da je živel več let na stroške ruskega Ijudslva v izobilju in zbežal šele iz ruskega poslaništva, ko ga je ruska policija pozvala nn odgovornost „Grot Zeppelin" Kairo, 10. apr. A A. Po naglem poletu se je »Grof ZeppeJint pojavil nad prestolnico 13 ur pred napovedanim časom. Vrgel je nn mesto pošto. Obvestili so ga, da niso priprave za pristanek še končane, nakar je zrakoplov izginil preti Gornjemu Nilu in se vrne na letališče Almazn jutri zjutrsj-Tu je zbrana ogromna množica, ki bo pričakovala zrakoplov, da vidi njega pristanek. Pojav zrakoplova nad Kairom je zbudil med prebivalstvom silno senzacijo. Strehe so bile polne občineitva in o* ulicah j« zastal ves promet Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ie naš ljubljeni oče, stari oče, brat, zet, tast itd., gospod tovarnar in posestnik danes ob 3. zjutraj, previden s svetota;stvi, v 77. letu starosti mirno izdihnil. Truplo predragega pokojnika se prepelje danes iz Leonisča v Šmartno. Pogreb bo v soboto 11. t. m. ob 15.15 popoldne iz hiše žalosti v Šmartnem na župno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala isti dan ob 10. dopoldne v župni ccrkvi v Šmartnem. Globoko žalujoče rodbine: Pavle Knnflič, Šmartno; Tone Knaflič, Kamnik; Lojzka Domicelj, Maribor; inž. Kobler, Litija; Verbič Vrhnika-Sap; Jože Knaflič, Sladka gora; Bricelj Vrhnika. MALI OGLASI Vnka drobna vrstica i-SO Din ali vsaka beat-du SO par. Na|raan|Sl oglas fc, S Din. Oglasi nad drvet vratle sc računalo vlit. Za odgovor snamkor Na vpraian|a brfz »anhc ne odgovar|amot msm Stalno službo išče pri boljših ljudeh 2 ali 3 oseb 30 let staro pridno in pošteno dekle, vešče vseh hišnih poslov. -Ponudbe na upravo Slovenca« pod Stalna služba. Kuharica vajena vse hišnih opravil, želi službo v Mariboru ali v Ljubljani U m t h družini brez otrok. Nastop 1 r^aja. - Naslov v upravi Slovenca Maribor pod ^Zanesljiva«. Otroška vrtnarica z znanjem nemščine išče mesto vzgojiteljice. - Ponudbe pod Praksa« na upravo Slovenca«. Hlapec 30—35 let star, kateri zna opravljati vsa kmečka dela ler jc vajen konj, se sprejme. Jesih Jakob, Rudnik pri Ljubljani. Hlapec h konjem in za skladišče, trezen in pošten, se takoj sprejme. Naslov pove uprava pod št. 3846. Mesarski pomočnik vešč tudi sekanja v mesnici, se takoj sprejme. -Naslov v upravi Slov.' pod št. 3845. Vajenca čvrstega in zdravega, poštene rodbine, sprejme v '.rgovino z mešan, blagom Andrej Kos, Bizeljsko. fainernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c 36 (Jugo-avlo) Prva oblast, koncesiionirana Prospekt zastoni. Pišite ponil j Pozor krojači, šivilje in nešivilje! Ako se hočete hitro z malimi stroški priučiti krojenju in izdelovanju garderobe po najnovejši modi, se udeležite krojnega tečaja 13. t. m. Honorar znatno znižan. Brezplačna rekomandacija mest. Krojno učilišče. Ljubljana, Stari trg 10. Kroji po meril Žensko osebo srednje starosti, dobro kuharico, katera s« razume tudi v gostilni, sprejmem. Poštenost pogoj. -Nastop službe t. maja, plača po dogovoru Ponudbe na upravo Slov.« pod št. 3874. Pomočnika Lepa opremljena soba se takoj odda. Naslov v upravi pod št. 3702. Oddam za 1. maj lepo veliko sobo in kuhinjo s pritiklinami mirni stranki. Alešovčeva ulica štev. 34. Sobo in kuhinjo ali sobo, kabinet in kuhinjo išče uradnik brez ntrok. Naslov: Za avgust v upravi Slovenca«. Lep glasovir vodovodno inštalaterske- se proda radi preselitve, ja in kleparskega, samo- , Naslov: Za avgust« v stolnega. inteligentnega, ; uPravl " Slovenca«. p^,izpod 30 let, sprejmem - v . trajno službo. Pismene (*~j(i)jtt> in ŠIPI te ponudbe upravi Slovenca j ;.. > pod Prvovrsten«. »MoveilCa«! O. Zlalica sc le lahko smehljala leo balo svojo le urejevalaI Tu zarili) ni bilo velike brine — pregledala le le hranilne knjige ■.. Prav lepe si nabrala ie nrihranke . ., kal. res vi le ne voimilc uganke? Pa. da. lo imenitna le dobrota, da z Zlatorogom se prihrani — dola ... Oj zlata Zlatica — glas gre okrog: nad vse je terpentinsko milo Zlalorog! (Nadaljevanje sledi.) Naznanilo. Naznanjam ceni. občinstvu, da o tvor itn dne 11. aprila 1931 kuhinjo (izkuh) že v staroznani hiši ,,pri Mati/u", Flor-janska ulica št. 16. Za obilen obisk se priporoča Ivana Podstudenšek Kdor rabi vreče Kupi )lt) no|-ceneje pri tvrdki: Mlrho Mlahar A Ljubljana • Slomškova ulica it. 11 Opustitev gostilne. Posetnikom mote gostilne v D. M Polju vljudno naznamam, da preneham obratovati dne II. t. m., zahvaljujoč se vsem za dosedanti poset gostilne. Dimnik Jakob, gostilničar v Devici M. v Polju. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6, II. nadstr. Kupim več kokelj za valenje. Ponudbe najkasneje do 20. t. m. na podružn. Slov. Trbovlje. Stavbna parcela v Vrhovčevi ulici, druga poleg kavarne Krapš, naprodaj. Poizve se v upravi pod št. 3873. Najcenejši in najlepši damski klobuki in slamniki že od 50 Din naprej. ( Preoblikovanje 28 Din. -Salon > La Femme Chic« 'Anica Puhek, Šelenbur-i gova ulica 6-1. Stavbno parcelo 333 m-', betonska ograja, prodam. Kodeljevo, Slom- Širite »Slovenca«! škova ulica 4. Kmetovalci! Prvovrstne gnoj nične črpalke (pumpe), prave Sackove pluge in brane dobite v železnim Fr. Stupica, Ljubljana Gosposvetska cesta št. 1. Ozebline vsakovrstne, na novo od mraza nastale, bodisi na roki, prstu, nosu, licu ali uhliu, ki so otekle in srbe, izginejo takoj, ako |ih namažete z znano Bartuličevo ZDRAVILNO MASTJO. Cena škatljice samo 10 Din; po pošti pošljemo le po 6 škatliic po povzetju za 60 Din Edino prava se dobi v I. 1599 ustanovljeni Kaptolski lekarni V. Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. ►I« OSOBJE KNJIGOVEZNICE JU-t GOSL. TISKARNE V LJUBLJANI javlja žalostno vest, da je njegov bivši tovariš Miroslav Paik knjigovez v torek, dne 7. aprila, v starosti 46 let, nenadoma umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 10. aprila ob 2 popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v nedel|0, dne 12. aprila ob 8 zjutraj pri oo. frančiškanih. Ohranimo mu časten spomin! V Ljubljani, dne 9. aprila 1931. t V globoki žalosti naznanjamo, da jc danes umrl lepo z Bogom spravljen naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod ŠTEFAN GRUBER sprevodnik bivše južne železnice v pokoju star 85 let. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 11. apriLa ob 14 iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 77. Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Ljubljana, dne 9. aprila 1931. ŽALUJOČI OSTALI. , g • ' ..'.V- - Prodamo Ure za birmo nudi najceneje — Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred Škofijo 15. Zahvala Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in tasta Mr. ph. Ančik Dos. star. se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gosp dr. Oražmu za njegov trud, sokolskima društvoma Ribnica in Sodražica, gasilnemu društvu v Ribnici in gg. pevcem. Zahvaljujemo se nadalje vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem onim, ki so spremili rajnega na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI OSTALI. Avto - limuzina Chevrolet šestsedežni, izborilo ohranjen, se radi gospodarskih razmer >e-' lo ugodno proda. Naslov v upravi pod št. 3785. i Bordonali Prodam okoli 150 in' lepo izdelanih popolnoma suhih jelovih bordonalov v demisijah od 26x20 do 34x.27 in v dolžinah od 7 do 13 metrov. Naslov v upravi pod št. 3786. j Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta do J8 Din kg (isto belo goste po 130 Din kfi in čisli puh po 230 Din kii Razpoši-ham po poštnem oovzetiu . L BROZOV1C - Zagreb, llics 82 Kemična fislil niča oeria Zaradi selitve j prodam špecerijsko trgo-j vino z inventarjem in za-! logo. Ponudbe na upravo ! pod Ugodna prilika . ■,», ■ < .j.-,.■ . ..■■ ■ ;:'"■<_:-" r Zahvala Ob prerani izgubi našega ljubljenega soproga, nepozabnega, dobrega- skrbnega očeta, starega očeta itd., gospoda Daneza Malija čevljarskega mojstra in posestnika bodi za izraze sočutja vsem najiskrenejša zahvala. Zlasti vsem onim, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Jesenice-Fužine, dne 10. aprila 1931. ŽALUJOČA RODBINA. Kreuz-Thermalbad prodam. Naslov v upravi pod št. 3870. Proda se nekai velikih lovorjevih dreves (visoki) s posodo 250 cm. Krona v prerezu | 140—150 cm. Zelo primerni so za vrtne restavracije, kavarne in hotele, za vhode pri vilah itd. -Poizve se: Marijin trg 4, Ljubljana. Prodam par konj krasnih in močnih, brez vsakega pogreška, stari okoli 4—5 let. Naslov v upravi pod štev. 3875. Kašo ješprenj. ajdovo moko vedno «yc?o oddala na debelo velolrcoviaa A VOLK, LJUBLJANA Resi jeva cesta 24 Urednik: Prane Kremžar. Zn Jugoslovansko tiskarno » Liubliani: Karel Ce«. Izdajatelj: Ivan Rakove«. 6tev. 81. »SLOVENEC«, dne 11, aprila 1931 Stran 3 Prva pot novega tramvaja po Ljubljani Ljubljana, 10. aprila. Kakor smo že včeraj poročali, je prispel v Ljubljano novi tramvajski voz, ki so ga davi pričeli izlagati. Že ob 7 zjutraj so začeli delavci snemati stranske stene tovornega vagona in pripravili vse potjrebho, da ga bodo potegnili z vagona na poševno rainpo tovornega kolodvora. Najprej so poskušali z dvigalnimi vreteni dvigniti voz in ga spraviti na podložena U-železa. Ker bi se pa voz pri tem brez dvoma močno odrgnil, so opustili to namero in poklicali na pomoč tovorni avto. Šele okrog pol desetih je prispel na pomoč težki tovorni 6 tonski avto ekspedicije Turk, obložen s 4 tonami kamenja. Če bi bil avto namreč prazen, bi se pogonska kolesa avtomobila najbrže samo sama vrtela in kopala mehka tla, tramvaj pa bi se ne premaknil. II*. IJHI^V jvff; --.- » — . \ w čez M na 4 je pripeljal novi voz čez vse ovinke srečno v remizo. Vožnja je dokazala, da na starem izrabljenem tiru po mestu novi vozovi ne bodo mogli voziti. Zato najbrže tudi naslednjih vozov ne bo še takoj iz Broda na Savi, vsaj dotlej ne, dokler jih ne bo mogoče namestiti v novi reinizi v Šiški, ali pa vsaj na novi progi v Šiški. Koustruk-ter ing. Lobe je z vozom izredno zadovoljen. Tehta točno 1050 kg in ima 20 sedežev, 12 stojišč v notranjosti in 14 na obeh pločnikih. Vstop v voz je vedno zadaj, izstop spredaj. Ce nič drugega, bodo brez dvoma kritizirali Ljubljančani to novost, ki bo omejevala njih osebno« svobodo. Pa pustimo vsakemu svoje veselje. V trboveljskih rudnikih delo zopet ustavljeno Za nedoločen čas Trbovlje, 9. aprila. Centralno ravnateljstvo TPD je v sredo dne 8. t. m. razglasilo delavstvu revirjev v Trbovljah in Hrastniku nastopno: »Vsak čas pričakujemo železniških naroČil, ker jih ni. Vas obveščamo, da boste praznovali toliko časa, dokler naročil ne dobimo. Ako pa vas bomo rabili prej, vas bomo obvestili.« Kakor sedaj čujemo, bodo rudarji vsaj do torkn dne 14. aprila praznovali, ker država za svoje železnice ne jemlje prav nič premoga. Do sedaj ima delavstvo storjene tri delavne dni v tem mesecu. Ce se bo delalo v torek in sredo drugega tedna, bo imel rudar v petnajstih dneh 5 šilitov. reci T) krat 40 Din = 200 Din. Odtegljaj znaša 120 Din. lako bo čisla plača na petnajst dni, reci in beri 80 Din. Pa še to ni sigurno, če se bo delalo to perijodo še 2 dni. Kako naj vendar ti ljudje žive sebe in veččlanske družine r 80 Din na pol meseca? Rudarsko delavstvo kliče: Merodajni činitelji, zganite sel Rudar je v obupu za življenje. Kje so sedaj vsi oni, ki kaj radi trpljenje rudarjev pomi-lujejo? Sedaj stopite na plan, če je v resnici tako, kakor ste dostikrat pisali in govorili. Torej sedaj pokažite! Na pogorišču človeških src Zena umorita moža in zažgala truplo ter hišo Maribor. 10. aprila 1931. Temna in neprijazna jesenska not: je legla nad mirno vas loko. Pretresljivi klici v daljavi: gori! gori!, so nenadoma turobno odjeknili po vosi. Rog požarne brambe je strnhotno prebudil ljudi, ki so legli k počitku. V svitu plamenov se je bližala kraju počasnih korakov črna ženska postava Ko je nelio hujšo zažarelo l' r kc Tramvaj ua provizornih tračnicah. Medtem so montirali še zadnje sestavne dele v novi voz, tako zaščitne deske ob kolesih tramvaja in ob pol 4 je prvikrat potegnil tramvaj sam od sebe. Za radovedneže povemo, da je ta ekspedicija, ki je za drugič dala par lepih naukov, stala 4000 Din. Novi voz inia še drugo zanimivost, namreč najdaljšo vožnjo, ki jo je kdaj napravil potnik na tramvaju. V njem se je namreč pripeljal monter tvor-nice Brod na Savi, ki se je torej pripeljal v tramvaju iz Broda do remize na Zaloški cesti. Posebno ponosno so ogledovali voz šišenčani in Vičarti, češ kaj boste Ljubljančani, nri nas pa bo vozil takle tramvaj. Zastopniki tvrdke Siemens in nekateri člani maloželezniške družbe, ter seveda še nekaj ljubljanskih firbcev je vstopilo v voz. Ne smemo pozabiti konstrukterja prof. ljubljanske tehnične fakultete ing. Feliksa I.obeta, ki je spremljal voz na prvi vožnji. Vseh prvih potnikov je bilo dvajset. Naprej je vozil stari rdeči voz št 12, za njim pa Lenart, predsednik senata in se jc vdrl strop, so prihiteli ljindje, da bi rešili, kar lri se še rešiti dalo. Žensko s prisiljenimi solzami v očeh je prosila, naj ji rešijo moža iz plamenov. Krepke roke so vdrle zapahnjena vrata in z nadčloveško jiožrtvovul-nostjo i/itrgale plamenom zoglenelo moško truplo. Kmalu pa so se začele razuašati govorice, da jo žena sama usmrtila moža in nato zažgaila hišo, kar jo oblastvom dalo povoda k uvedbi postopanja proti Žnidarjcvi. Prav posebno j>n so na to kazale ugotovilve sodne komisije. Včeraj je Žnidarjeva scdeln pred tukajšnjim velikim senatom na zatožni klopi. Kai pravi obtožnica Obtožnica pravi, dn je osumljenka Amalija Žnidar dne 22. novembra 1930 najprej ubila svojega moža z nekim topim orodjem, najbrže sled gr o, v pobara njegovo truplo zoglenelo. s sekiro, nato pa hotela zabrisati sled groznega dejanja s tem, da je zažgmla hišo, v kateri je radi požara nje>govo truplo zoglenelo. Kako se je moglo to grozno dejanje zgoditi? V prijateljstvu. V obtožnici se navaja, da se jc Žnidarjeva poročila januarja meseca I025 z. 20 let mlajšim delavcem Ivanom Žnldarjem. V prvih dveh letih svojega za,kona sta se dobro razumela in živela v medsebojnem zadovoljstvu. Ljudje so jih imeli zelo radi, ker sta bila oba dobro in pridno delavca. Ona je delala kot dninnrka pri kmetih, on pa je hodil delat v majš-peršiko tovarno. Ko se je zvečer vračal od dela je ved- no prijel za to ali drugo delo. Mrsecn maja 1930 "rta sc oreselila v kočo posestnika Ivama V račka v Loiki pri Framu. Razdor. Tednj se ie v rodbinskem življenju pričelo nenadoma krhati. Vzrok prepirov je b*l tudi Predsednik: »Odkrito mi povejte, kdo je ubil potem Vašega moža.« Obtoženka: »Jaz ga nisem. Predsednik: In potem tista petrolejka. Ljudem, ki so gasili, in pozneje tudi orožnikom ste izpovedali, da jo je pokojni vaš moz vrgel za vami. Na pogorišču pa so našli petrolejko celo in nepoškodovano. Kako je to mogoče, ako ste imeli pri hiši samo eno petrolejko?« Obtoženka sploh ne gre v bis|vo vprašanja, ampak se izogne z jecljajočim: »lega nisem pravila.« Predsednik: »Kaj pa sekira, ki so jo našli na pogorišču. Saj svoje sekire niste imeli « nezakonski otrok, ki ga je imela Žnidarjeva še prodno sc je poročila. Žena je iz dneva v dan postajala nezadovoljnejša. Med delom je pri Per.kovih in Vračkovih večkrat pripovedovala, da 1k> svojega moža ubila. Vendar niso polagali ljudje na to noln-ne večje važnosti Prepiri so se vseliolj ponavljali. Žnidarjeva sc je jela pritoževati pri ljudeh, da jo njen mož večkrat pretepa in da ln.z.i za drugimi ženskami. Zelo jo je bolelo, da je njen mož prihajal večkrat domov vinjen, dasiravno ni popival po gostilnah, ampak ga je mendn upijaniilo vino. ki ga je j dobival pri kmetih kakor pač dajejo običajno delavcem piti. Vse to, 1 juliosumnost in pn da prihaja mož domov vinjen, je povzročilo, da je Kakor navaja obtožnica dozorela v žena strašna misel, da umori svojega moža. Tnjnn noči. Bilo je dne 22. novembra 1930. ko je prišel mož okrog 19 domov. Vinjen liojda ni bil. Delal je čez dan pri sosedu, kjer so mu dali po večerji pol litra j a bol čin ik a in malo žganja. Crepinkov mlajši sin, ki je šel kinalu za njim, in tudi inimo lii.še, trdi, da ni slišal v hiši nobenega pre-rira. Kaj se jc omenjeno noč zgodilo med zakoncema, ni jasno. Ponoči je zgorela hiša in s hlišo vred tudi Žnidar. Nn podlagi ugotovitev in domnev sodne komisije jc tnož.no sklepati sledeče: Žnidar jc prišel utrujen domov in kmalu legel na svoje ležišče. Ko je mož zadremal, je bržčas zgrabila sekiro in ga z enim samim krepkim udaircem pobila. To je mogoče sklejviti iz tega, ker jc sodna komisija ugotovila, da je imel na levi strani glave pošJtodbo, ki izvira oči vid 110 od udarca s sekiro. Nato pa jc najbrže zažgala hišo in zbežala v smeri proti Petkovim, kjer je prosila za |>oinoč. ker je hiša v plamenih. Ljudje, ki so prihiteli gasit j kočo, so videli, kako se je počasnih korakov bližala hiši, nato jih pa prosila, naj rešijo živež, o možu pn, ki so ga objcmnli plameni, jc dejala nekako: Seda j pa je naredil hudič, kar je mislil. S težkim na porom so izvlekli ljudje iz pogorišča truplo njenega moža, ki jxi je bilo že napol zoglenelo. Kako pripoveduje dogodke Žnidarjeva Orožnikom, ki jim prvotno ni hotela podati nobene izjave, je pri zasliševanju dejala, da je mož prišel omenjenega dni' pijan domov in da jc začel že pred pragom preklinjati, nakar jc stopil v kuhinjo. |H»grabil za burklje in jo hotel z njimi pobiti. Ona pa da jc zbežala od hiše. La njo pn da je polein Trgel petrolejko, kar je povzročilo ogenj. Zbežala je proti Petkovim, odkoder je potem čez nekaj minut opazila, dn gori hiša. Vendar spodbija te njene trditve okolnost. da so imeli pri Žnidorjcvih samo eno petrolejko, ki so io našli pozneje na pogorišču popolnoma nepoškodovano. Razen tega so še našli na pogorišču tudi sekiro, ki je pri Žni-da.rjevih pa niso imeli, kar ljudje vedo, ker si je Tfldno sproti hodila i/.posojevat k sosedom, če jo je potrebovala. Pred sodniki Pri današnji razpravi je obtoženka slejkoprej odločno zanikala vsako krivdo v smislu navedb obtožnice. Za razpravo je bilo opaziti izredno zanimanje. Senatn jc predsedoval ss. Lenart, Zemljič, dr. Lešnik, Kolšek in Ažman prisedniki Obtožbo je zastopal dr. Dev, zagovornik dr. Miihleisen. Sodna izvedenca dr. Zorjan in dr. Pavlič. Obtoženka je slabotne postave, kmetsko oblečena, suhljata Govori nekam jecljajoče. Na vsako vprašanje, ki ga ji stavi predsednik oziroma drž. pravdnik odgovarja s stereotipnim: Ne, nisem. Tudi kriva nisem. Predsednik: -Kako je torej pravzaprav z Vami; trikrat ste bili zaslišani iu vsakokrat so Vaše j izpovedbe drugačne. Obtoženka inolči Namestnik državnega pravilnika dr. l)ev Obtoženka: »O tem ne vem ničesar.« Predsednik: »Pravijo, da sta se z možem vedno prepirala. Kaj pravite k temu?« Obtoženka: »Prepirala sva se; saj ni čuda, če so ga ljudje šuntali, naj gre od inene stran in naj rajši gre drugam za hlapca.« Predsednik: Potem pripovedujejo tudi, da ste okoli pri sosedih govorili, da ga boste ubili.« Obtoženka: -Pred živim Bogom in pred Vami, gospod predsednik, se zaklinjam, da nisem tega nikjer in nikdar govorila.« Predsednik: »Ali niste tega pravili Vrečkovi dekli?« Obtoženka: »To ni res; pač pa sem ji rekla, da bi ga oklofutala, če bi imel kakšne druge ženske.« • Obtožen'«* je bila obsojena na dosmrtno ječo s trajno izgubo častnih pravic. Smrtni obračun IS letna žrtev Murska Solvruta. 9. aprila. Krvavega pretepa s smrtnim izidom \ Slovenski krajini že precej dolgo ni bilo Velikonočni torek zjutraj krog petih sc ie tudi to zgodilo. Velikonočni jwndeljek popoldne so se podali štirje fantje v Gaberju v neko gostilno, kjer je bila plesna veselica. Na potu so naleteli na gručo fantov. Ko so šli miino njih. je eden izmed onih iz.rekel nasproti njim neko |»sovko. Eden izmed štirih je nato vzplamtel in je pso-vača tako sunil, da sc jc zvrnil na tla. Nato so šli dalje. Kantu pn jc bilo kmalu žal. da je nastopil tako surovo. Vrnil se je k onemu, katerega je sunil in ga je prosil z.n odpuščanje. Oni mu je odpustil. Fantje so prišli v gostilno, začeli so piti, plesati in kmalu so [KmolimurH' pozabili na to. kar se je na cesti zgodilo. V gostilni so ostali celo noč. Domov so se podali šele zjutraj krog petih Razume sc. da je za-vžita pijnča precej očito kazala nad njimi svojo moč. Bili so veselo razpoloženi in niti niso o|>az.ili, kaj se je pred njimi godilo. Hipoma skoči prod njih nekaj fantov. Bili so oboroženi s koli. Preden so se ti zavedli, za kaj gre. so po glavah in hrbtih že odmevali udarci. Najprej jc bil najden fant, ki jc prejšnji dan sunil onega jisovočo. Na glavo je dobil tak udarec. da se je zvrnil na tla. Ker gn napadalci tudi zdaj niso pustili pri miru, mu je skočil nn lx>moč bratrnnec, 18 letni Ncdclko Jožef. Sedaj so po njem padnli udarci. Kmalu je krnel razmesarjeno vso glavo in jc bil potolecn tudi po ostalem delu telesa. Izgubil jc zavest in jc obležal kakor mrtev. Ko so najvndalei zagledali kri in so videli, da se fant več ne zgane, so sbežali. Ljudi, ki jih je privabil na kraj pretepa krik. so otrpnili, ko so zagledali grozni prizor. Pomagati ranjencu niso mogli. Nezavestnega so naložili na voz. in so gn pripeljali v tukajšnje bolnišnico. Tu so poskusili vse, n vsaka pomof je bila brezuspešna. Fant ni več prišel k zavesti in je to noč izdihnil. Slučnj je razburil vso okolico. Nanovo sc rtviga odločna proinjn. da treba vse veselice prepovedati. Na drugi strani pa se diši tud: viprašnnje, kako morejo starši r>ustrti IS letnega otroka na veselico in mu dopustiti, da tam razgraja celo noč. Naše diiaštvo Akad. cerkveni zbor bo imel prvo redno vaje drevi točno ob pni B v samost. nevski sobi. Vsled nujnega povabila je vaja zelo važna 1 — Pevovodja. V Železna pest Brutalni cinizem fašističnega lista — Raznaroditev Slovanov bo kmalu dovršen Sakt Milan, 10. apr. »Corriere della Sera.: priobčuje danes zaključno misli svoje ankete o položaju v Julijski Krajini. Člankar predloga, naj se podvoji policijski pritisk in s khurgt&lim uožem izrežo orjunaška rana, da se bo slovensko prebivalstvo čutilo varno pred orjitnaši. Klm Jc le to UTldcl in T ta namen poslal v Trst uovo milicne čete, ki bodo krile hrbet obmejne milice in lako razširile zastraieuje pasu. Zgrešeno je bilo na primer ustanoviti v Tolminu slovensko gimnazijo (tn gimnazija je bila vendar Italijanska! Op. ur.), ki se jo pozneje spremenila v ognjišče slovanskega iredeu-timna in so Jo radi tega ukinili; iz nerazumljivih razlogov pa jo bil ta ukrep pozneje preklicati. Napačno je bilo podeliti slovenskim dijakom oficirsko čast. Na drugi strani pa je tudi potrebna previdnost in zgrešeno je nastopali proti celoti, kadar je prizadeta samo določena vrsta prebivalstva, ker se s fem prikazuje zlo v Še širši obliki, kakor je v resnici Vsak razumnik naj se no smatra za sovražnika Italije, temveč ločiti Je treba primer od r>rlmera. Saj je znano, da so Slovani opntlčmi in da Je njihovo apatičnost izrabljala že Avstrija. Slovenci na Krasu in na Goriškem «o že po naravi ljudje reda, ki si želijo predvsem miru. Ako bi staršev no ščuvali slovenski učitelji, bi radi pošiljali svoje otroke v Italijanske šole, zato je treba •slovensko ufiteljstvo Izlrebiti. V ta namen je bilo odstranjenih že 300 učiteljev. (V resnici .je bilo že nad 1000 slovenskih učiteljev izgnanih. Op. ur.) V»o politiko na Primorskem je treba voditi po is ili uučelih, ker je problem v vseh primorskih pukrn-iinah isti. V ta namen je treba ukiniti prepoved, da ue sme prelekt iz eue province v drugo brez izrecnega dovoljenja vlade. Tako sc bodo prefekti lahko dogovorili za enotno postopanje proti .Slovanom, Dobro hI tmli hilo postaviti med osrednjo vlad« iu julijskimi pretekli nekak posredovalni organ, ki bi dajal eno ne politične smernice vsem prefektom. V Julijsko Krajino je treba pošiljati prvovrslno uradništvo, ki bo delalo Italiji čast. »Ako hočemo, dR nas bo svet spoštoval, moramo skrbeti, da se naš vpliv raztegne tudi onkraj meje kot nekako izhlapevanje mogučirjsti, pravice, blagostanja in civilizaciji!. Potrebno je, da onkraj mejo porečejo: Tcglejte, kako živijo dobro v Italiji, kako je vse popolno!« Priseljevanje Italijanov je treba pospešiti, a v Julijsko Krajino naj se ne pošiljajo južnjnški elementi, temveč Italijani, ki 9e lflbko prilagodijo podnebnim razmeram. Zaključek: Zelo verjetno je, da ho naša politika v Julijski Krajini dosegln v kratkem fasn, ne da bi bilo trelin čakati še tretjega roda, popolno raznaroditev Slovanov. Toda danes, ko prevladuje v teh krajih balkanska strahovlada od onkraj lneje, je mogoča stuno politika aktivne, odločne in nepopustljive obrambo nnšiii pravic, pravic kulturnega narodu in velesile, skratka: politika železue pesti. Fašisti napadalo sto v. duhovnike V Gor ci so pripravi ali zasedo nadšbfu Jegliču Todbrdo, 10. npr. O napadu lia brmiiakega župnika Kosa lin praznik sv. Jožefa su doznavajo še to podrobnosti: Fašisti so videli v praznovanju prazniku sv. Jožefu v Štanjelu znali solidarnosti z molitvami, ki so so ta dau opravilu v Jugoslaviji po naročilu jugoslovanskih škofov zu Slovitim v Italiji. Smatrali so za to odgovornega hraiiiškcga župnika Kosa in ga radi tega napadli, ko sv je peljal s kolesom proti Hraniri. Udarili so ga in vrgli na tla ter mu grozili t revolverjem. Napad jo izvršil postajni načelnik iz Štanjela v drunbi dveh drugih. Napaden je bil tudi Edko Ferjanirif, župnik v Vrabfab, ko »c jo 25. muren vračal li Gorice, kjer je prisostvoval proslavi 25 letnico ikofovanja goriškega nadškofu. Proli nadškofu Jegliču je goriška policija pripravila razno šikmie za slučaj, da bi so prikazni \ Gorici ob priliki 25 letnice škofovanja Fr. Se.lri Po vseh hotelih je poslala agente z Jeg!!i'-::vu . i in uknzoin, naj brž ko bi ta oseba »ulitev,. a p > noeUie, obvestili policijo. — Ko je za i slu slovoi • nost .V-V;i nadzornik Mondino dal Ukaz, naj imajo goriške šob prost dan, jo prefekt Tiengo izdal uu-sproten ukrep. Za Slovence ni zakona Kadi do-" ikov v soboto 28. marca, ko so fašisti razbili napise Vsem goriškim Slovencem, trgovcem, odvetnikom, zdravnikom in drugim, so prizadeti trgovci prijavili škodo goriški policiji. Odgovorili so jim, da jo to politična reč ter niso hotelf vzeti ovadbe na znanje. Romunija v Utizi Kristus - španska siena za bogate Kralj zeli sodelovanje vseh strank Vehementen napad slovitega madiarskca jezuita na kapitalizem »Bliža se vesoljni ?otop socialne revolucije" Bukarešt, 10. apr. ž. V političnih krogih se z največjo pazljivostjo zasledujejo razgovori, katero vodi deslgnlrani ministrski predsednik Tltule-cu. On bo imel v teku današnjega dne sestanek z Murnom, ki j« danes zjutraj prispel v Bukarešt. Tilulescu Je dal ponovno izjavo, v kateri poudarja, da Je dobil mandat zn seslavo vlade le zaradi resnosti politične situacije, ter da bo z vseini nuomi delal na to, do »estavi vlado narodnega edinstva. Ta vlada bo potem lahko trajno delala na obnovi Romunije. List -Adeverul: piše, da Tilulescu nima lahkega dela iu da se no moro pričakovati, da bi on še pred pravoslavnimi prazniki ecstuvil novo rlado. Bukarešt, 10. apr. kk. Tilulescu jc danes dopoldne končal razgovore z voditelji strank. Nazaduje je govoril s profesorjem Jorgo, ki je Izjavil, da je pripravljen podpirati vlado slrokovnlakov. Drugačne vlade ne bi hotel podpirati pa tudi ne napadati. Maniu, ki je dopoldne prispel v Bukarešt, Jo Izjavil, du se načeloma strinja s litulcsconi. Popoldne je sprejel kralj v nvdienci vse voditelje -trank posamezno, najprej Tltulesca, potem predsednika obob zbornic, ualo pa Jorgo, Avnrevn, Duca. Jurija Braliana, dr. Lupi, Mania In Mikala-lieja. Kralj jo na vse še enkrat apeliral, da bi sc doseglo sodelovanje vseli strank. Vt-aka posamezna avdienra je trajala 15 minut. Sodi se. da so vsi voditelji strank obljubili sodelovanj«, nekateri pa .»o seveda stavili za to gotove pogoje. »Diminenta-poroča, da bo kralj drugi dan velikonočnih praznikov sklical vse voditelje strank na skupno avdlenco. Anglija se modernizira l/ondnu, 10. apr. kk. Angleška vlada je danes objavila načrt zakona, s katerim hoče razveljaviti parlamentarne nklc iz L 1823. In 1080. o svetosti nedeljo. S tem zakonskim načrtom dobijo grofovski uveli in mestne občine pravico. Izdajati posebne licence za javne zabave ali govoro ob nedeljah. Odslej bodo dovoljene glasbene zabavo (koncerti), Idnopredstuve, razstave, predavanja, govori. Gledališke predstave In varijeleji p« bodo tudi še nadalje v nedeljo prepovedani. Poizkus• z riav;m premogom Kamel, 10. apr. kk. Zdi se, da so poskusi v Kasselu končno rešili dolgoletni problem o porabi plinov rjavega premoga. V Kasselu so Je posrečilo dobiti Iz rjavega premoga plin, ki nič nc zaostaja za plinom črnega premoga, kar se tif« njegove kurilne in uporabne vrednosti. V zadnjem času so oddali okoli milijon kubičnih metrov plina rjavega premoga za mestuo porabo v Kasselu, ne da bi se glede porabnosti ali učinkovitosti v mestu pokazala kaka škoda. Ce se bo v praksi pokazalo, da jc opravičeno upanje, ki go gojijo s svojimi poskusi v Kasselu, potem bo to prav velikega pomena za one države, ki so za pridobivanje gonilne sile navezane na rjavi premog, kakor n. pr. Italija in Jugoslavija. Politik se ie zastrupil Bukarešt, 10. apr. kk. Odstoplvšl notranji minister Mihalabe, podpredsednik kmetske stranke, Jo imel danes popoldne sestanek s političnimi prijatelji v okolici Bukarešta. Jedel je ribo, s kalero se Je zastrupil, in smatrajo zdravniki, da je nje-tfovo stanje resno. 9 dni iz Londona v Avstralijo Tort Darvvln, 10. aprila. AA. AngVikl letalec Seott je pristal ob 17.50. S tem le potolkel za 18 ur rekord. kf ga Je bil nedavno lega postavil letalce Klngsford Smith s poletom iz Anglije v Avstralijo, ki jc trajal 0 dni in 21 ur. Drobne vesti Budimpešta, 10. aprila, ž. Reparacijska komisija se bo sestala 13. I. m. v Ženevi. Hclsingfors, 10. aprila, ž. 100 000 Žen je vložilo na ministrstvo prošnjo, v kateri prosijo, da sc Izvede prohiblclja. Pnnaj, 10. aprila, ž. Pomladno zasedanje parlamenta Jo sklicano za 15. apriL Prva redna seja se bo vršila 18. aprila. Dunajska vremenska napoved. Oblačno. Včasih del Pomejo morda zopet mraz. Budimpešta, 10. aprila, d. Katoliška ..vila Magyar Kultura* je v svoji zadnji številki priobčila senzacljonelcn članek bivšega provinetjala mad-jarske jezuitske provlncljc in znanega sociologa patra Elemera Csabassya. Priznani socialni delavec zahteva v svoji razpravi bolj odločno socialno politiko In več načelnega zanimanja za socialne probleme, ki vstajajo. Tako pravi med drugim, da delavec nima samo neoporekljivc pravice, ampak naravnost dolžnost zahtevati za se in za vse člane svoje družine človeka vredno eksistenco. Kristus ni kakšna španska stena, za katero bi se radi skrivali bogati, karteli. trusti. borze in banke in odkoder bi izkoriščevali revne. To so znane resnice, ki izvirajo iz evangelija samega, toda svet kljub vsem izkustvom in prebridkiui razočaranjem ie noče izpregledati. Naša sodobna družba noče videti znake kaosa, ki se približuje in v katerem upajo reveži, ki so vsled svoje bede prišli ob vsako vero, najti izenačenje pravice. Kapitalizem se brani ne samo vseh moralnih reform, ampak ludi gospodarskih reform, ki so potrebne, ako (i hoče človeški rod prihranili grozote bližajočega se kataklizma. Ce bo to še naprej trajalo in čc kapitalizem na noben način ne bo hotel razumeti tvojih socialnih dolžnosti, bo povzročil vesoljni potop neizmerne socialne rcvolucije, v kateri bo utonil. V vseh tako imenovanih višjih družabnih krogih, ki se imenujejo katoliške, manjka popolnoma vsako razumevanje za važnost tega problema. Nekateri listi, ki citirajo ta članek, pristavljajo, da je vehementen izpad patra Csabassya samo prvi strel v velikem organiziranem napadu, ki ga hoče izvršiti katoliška akcija na socialnem polju, počenši z obletnico eu-ciklike - Rerum nevarunu, ki se bo proslavljala v maju. »Magyarsag< celo piše, da se katolicizem oborožujc za odločilni boj proti komunizmu, češ da sta danes na svetu samo ti dve sili in da razuti ; katolicizma človeštvo nima sredstva, ki bi moglo zajeziti poplave komunizma. Kopeiihagcn, 10. aprila, fr. Zadnje dni so danski industrijalci storili usodepolne korake s tem, da so odpovedali delo 150.000 delavcem, ki so zahtevali pravico do dvotedenskih počitnic na leto. Tako velikanskega socialnega spora Danska do sedaj še ni poznala in odgovorni činitelji se vprašujejo, kaj se bo zgodilo, ako bo delodajalec kazal tako malo razumevanja za grozečo krizo, ki se naznanja na obzorju. Tudi iz Norveške prihajajo enake vesti in danes je nad sto tisoč delavcev bilo odpuščenih, ker niso hoteli sprejeti 15 odstotno znižanje plač. Kako živilo Italijani v Jugoslaviji Anketa „Slovenca" o položaju Italijanov ob naši obali u. Krk, 8. aprila. V ki-ki skoti ji bivajo Italijani idino v mestu Krk u. ki Jc edin kraj v Jugoslaviji, kjer je italijansko prebivalstvo v večini. V mestecu Rabil je tudi nekaj Italijanov (okoli 25), sircr so povsod v vseh mestih in.vaseh Izključno Hrvati. ki že od davnine uživajo pravico staroslo-ven«kcgu jezika pri službi bo/ji v svojih cerkva n. Mesto Krk šlejc okoli IRR0 duš. Od teli Je ::0 Jugoslovanov, ostali so Italijani, in sicer je med njimi okoli 760 italijanskih državljanov, 35u pa jugoslovanskih. Italijanski državljani ima|o svoio šlirlrnz-redno osnovno šolo, s\o| olroškl vrtec In strokovno šolo zn dekleta. Vse Io vzd"žn|e *Legn ( 1.1 turnir llaliann.-. ki lmn svoj sedež v Snlllu. stojo podružnico tudi v Krku. INn itiiliianski šoli poliču jejo izključno italijanski učitelji in učiteljico i/. Italije, tudi vrronnuk nrrdavu po 2 uri v vsakem razreda duhovnik italijanske nn-rednosti iz Itulijc. Vernikom, ki nc m/ume jo hrvatskega jezika, je bila v Krku odkazana cerkev sv. Kvirina. stara, nekdanja, v lenem romanskem slogu sezidana, stolno cerkcv Kr^ke škodje. Noht in se tik sedanje stolne cerkve ter Ima Mi zvonik i njo. Cerkev sv. Kvirina lmn svo;e>r . posel>nera»n>fco kakor fndl na praznike, ki jih je papež Pij X. odpravil imajo v isti cerkvi posebno sv. mn^o in i>opo' 'ne no-sebno pobožnost pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. V poslu se onrnvljo v isti cerkvi vsako sredo zvečer nostna rmbo'no«! v Italijanskem jeziku. Od tihe nedelje do Oljčnice pa se zn tt.iltlane vršijo posebne fw»»ne pridige vrak dnu /večer. Pridi'?* rluhk. ki fe zn to oo-klican, V velikem tednu imajo zadnjo tri duevo zvečer posebno pobožnost, a ua Veliki petek zvečer sc vrši pridiga o Kristusovem trpljenju. V mesecu maju imajo Italijani v cerkvi sv. Kvirina vsak dan šmarnico v italijanskem jeziku. V oktobru zopet v istem jeziku rožni-vensko tioliožnost pred Iznostavljeninl. Pobož-nost se v novembru nadaljuje skozi vso osmiuo po dnevu Vernih duš. Meseca juniju se vrši v isti cerkvi svrenna Iroflnevnica kot priprava na praznik presv. Srco Jezusovega s tem sporedom: vsak dan italijanska pridiga, na sam praznik splošno sv. obhajilo, sv. maša, popoldne italijanska pridiga in ostnla pobo/nost. vse v italijanskem je/iku. Tudi je vsak prvi petek v mesecu za Italijane v isti cerkvi sv. mašo in pohožnost v čast presv. Srca Jezusovega, pridiga in blagoslov. V decembru so v isti cerkvi v smislu tuk. navad zornice kot 9-dncvna priprava na Božič, pesmi In sv. rožni venec, vse v italijanskem jeziku. Dvnkrnt nn leto, o božiču in o veliki noči imn v cerkvi sv. Kvirina sum škof zn vernike italijanske narodnosti posebno pridigo v njihovem jeziku. Poleg tega se vršijo o vsakoletnih prilikah v cerkvi benediktink v Krku italijanske pridige in priložnostne poliožnosti. Člani 111. reda sv. Frančiška, ki ne ruzu-incjo hrvatskega, ima jo priliko, da čujejo uri mesečnih sestankih eksorte tudi v i Uit. jeziku. Za dekleta italijanske narodnosti obstoji versko društvo »Aggregntc del SS. Sacramentoc, ki lepo uspeva; vsak mesec imajo skupno sv. obhajilo, sestanek in predavanja, ki jih govori rektor cerkve sam. Za naraščaj tega društvu skrbe -»Paggctte del SS. Sncrameuto<, ki se zbirajo iz šoloobveznih deklic. Sv. »poved morejo Italijani nemoteno opra-viti, kjer hočejo in kadar hočejo: v stolni cerkvi, v cerkvi sv. Kvirina in v cerkvi tretjered-nikov; težav nimajo v tem oziru absolutno nobenih, tudi jih nikdar nikdo ne moti pri verskih pobožnoslih v cerkvi sv. Kvirina. Iz vsega torej sledi, da imajo Italijani v Krku v cerkvi sv. Kvirina in v Krku sploh vse, kar zahtevajo potrebe njihovega verskega življenja iu kar si žele zu napredovanju v njciu. m. Senj, 8. aprila. Po ohepljenju Reke od senjske in ino-druške škofije nI v področju teli Škofij Italijanov razen onih na Sušaku, kjor živi po statistiki Iz letn 1924. 289 Italijanov, ki so vsi italijanski državljani. TI Italijanski katoličani pohajajo dnevno na Reko in tudi njihovi otroci hodijo tja v šola Sklepi magistralnega grem'ia Ljubljana, 10. aprtla. Danes popoldne se je vršila soja magistrat-nega gremijn. Pri greiuiju so bili sprejeli sledeč.1 sklepi: Poročilo mestnega obrtnega oddelka o dovo-IJonlti prodaje sladoleda po ullvah. Dovoljuje se prodaja vsem onim, ki imajo svoja stajallšča, to je delavnico ln oprelno higiensko urejeno, Ui odgovarja vsem zahtevam mestnega firikata. K poročilu mestnega ekououiat« so se sprejeli sledeči sklepi: Občini Rudnik so prostovoljno prispeva znesek 500 Din za vzdrževanje občinske ceste Laverca-Karolinska zemlja; zn enkrat samo za leto 1930. ii razloga, ker se smatra prošnjo občine Rudnik načelno za utemeljeno. — Na razne intervoncijo je intsinu občina sklenila, da se ruzpišejo dobave za pisarniško potrebščino, katere rabijo mestni uradi za leto 1931. Od mnogih ponudnikov je bila najcenejša ponudba tvrdlco Ivana Bonača. Vse druge tvrdke so bile v svojih enotnih cenah precej dražje. Razen tega jo tvrdka »Pnpyrok ponudila za potrebščina mestnega gradbenega urada papir za kopiranje načrtov, izgleda, da je ta domači proizvod jako dober in odgovarja splošno kvaliteti inozemskih produktov. Potrebščine tega papirja se bodo krile pri »ej domači tvrdki najprej za poskušajo, da se vidi trpežnost kvalitete tega papirja. Vse n tale potrebščine pa se bodo dobavljale pri uaj-coiie;'Sl Ivrdki Ivana Bonača. — Mestna občina Je l.nkor vsako leto tudi letos dovolila kavarni Emona uporabo troloarja ob poslopju Kreditne bnnko na Aleksandrovi cesti. Proti toj dovolitvi sta bo pritožili zavarovalnica vDutiavc in ga. Kambič, češ, da bosta letos zgrajeni njihovi hiši in da bo pasaža do njih poslopij, v katerih se bodo nahajali razni poslovni trgovski prostori, zelo ovirana. Pritožbi se deloma ugodi na tu način, da sc uporaba trotoarja dovoli v dnevnih urah samo s postavitvijo one vrste miz, v nočnih urah pa smeta kavarnarja postaviti dve vrsti miz, loda brez vsakega zelenja. — Prostori mestnega gradbenega urada žo prej nino zadostovali. V zadnjem času pa .ie mestno uačelstvo spravilo v to prostore še tehnično terensko sekcijo zaradi regulacije Ljubljanico; tamkaj Je dobil svoje prostore tudi cestni odbor. Nujno potrebno jo, da ti dve korporaciji zonel prepustila prostore za namene mestnega grndbeuega urada. Mestni občini se je posrečilo najeti za obe korporaciji prostore v bivši Mahrovi hiši na Krekovem trgu. Tekom meseca se presolita obe korporaciji v te proslore. Stavbna dovoljenja ■so se podelila sledečim prosilcem: Hotelirju Ml* kliču Francetu za gradnjo štirinadstropnega Hotela ob Mnsarykovi cesti. Nova stavba bo podal'šek sedanjega hotela s 52 sobnmi za tujce, v pritličju bo kavama, v kleti pn bo dvorana za razna zborovanja. — Blumauer Ana zgradi enonadstropno vilo ob Holzapllovi ulici. — Dr. Puhar Srečko izvrši razno adaptacijo v notranjosti svoje hiše v Gre-gorčevi ulici št. 32. — Podkrajšek Marija zgradi vrtno lopo pri svoji vili ua Prulali. — Vesel Franu adaptira v Prešernovi ulici trgovske prostore. -— Vovk Ignac, trgovec s kolesi v Tavčarjevi ulici, adaptira nove izložbe v hiši g. dr. Pirca. — Arhitekt Kostaperaria Josip zgradi Iriuadstropno hišo ua Vrtači; na njegovo hišo bo prislonjciui trinad-slropna hiša go. Rekar Marije. I-asnda obeli hiš bo enaka. — Hišni posestnik šltii Frane napravi nad svojim vhodom v Apihovi ulici nov balkon. — Ber-gant Peter, ravnatelj življenjskega oddelka Vzajemne zavarovalnic, zgradi prizidek za razširjenje kuhinje pri svoji vili ua Vodovodu! cesli. — Doli-nar Marija in Ivanka zgradita enonadstropno vilo ob Boljaški ulici v Spodnji šiškl. — Kuštrin Fra-iija jo kupila ua Karlovski cesti staroznnno pritlično hišico od bivšega miuistra g. Gostinčurja. Na teui mestu zgradi enonadstropno lično hišo. — Delavska zbornica adaptira proslore za razširjenje javne kuhinje. — Zor Ani, hišni posestuici ob Jornojevi ulici, se dovoli Iz higienskih razlogov prizidek stranišča. prošnja za adaptacijo ostalega delu hiše pa so odkloni. — Hani Josiplni, mesarici, so dovoli na dvorišču njene hiše v Komenskega ulici 30 prizidek za mesarsko delavnico in sušilnico ter adaptacija notranjih prostorov hiše. — Vrhovnik Franjo zgradi enonadstropno hišo ob Vodovodni cesti. — Golja Aleksander in Ivanka gradila enonadstropno hišo ob Vrstovškovl ulici. — V Ljubljani dobimo drugi avtomatični btifel. Zivlc Marija, hi?na posestnim v Prešernovi ulici zgradi priizdek na dvorišču in adaptira trgovski prostor v glavnem poslopju v te koristno nnmeno. — Burger Frauja zgradi ogrnio ob Vodnikovi cesti. — Hrehorič Fran je posestnik enomidslropno hiše v Kolodvorski ulici. Hiša je stisnjena med poslopjem kamnoseku Vodnika Alojzija, sedanji hišni lastnik namerava dvigniti hišo v dvonadstropno stavbo, čemur stavbno oblastvo ne ugovarja. — Marolt Angela zgradi provlzorično leseno hišo na Ižanski costl. — Blzo-vičar Elu zgrudi enonadstropno vilo ob Gradnščlci, višje novega mostu v Riharjev! ulici. — Zupan Malica prične gradit) enonadstropno vilo ob Škrab-čevi ulici. — Magistralni uradnik Sušter Lovro zgradi enonadstropno hišo ob Kobaridski ulici na bivši mestni parceli. — Tvrdki Triumph avto se dovoli postavitev provlzoričnih avtogaraž ua parceli pivovarne Reininghnus ob Zlbertovi ulici. ■— Marolt Ivan, posestnik in gostilničar na Vtdovdan«ki cesti 24, namerava odstraniti sedanja tri gospodarska poslopja ter zgraditi na notranjem delu dvorišča novo gospodarsko poslopje in higienska stranišča za gostilniške namene. — Kune Milico po-slavi novo ograjo ob Zatokarjevi ulici. — Oblaku Francetu, trgovcu iz Rakeka, su principieluo dovoli postavitev hiše na RakovniŠkeni hribu, kjer ju odkupil precejšen del posestva gospe Endliher. — Poslovodja centralne vnovčavnlnice ob Dolenjski cesti, Usenik Ivan, nameniva adapllroti notranjost poslopja bivšo vnovtevalnico v stanovanjske In hotelsko namene. — Cihlaf Josip razširi uiti svoje delavnice proli posestvu društva za gradili1' delavskih stanovanj ob Vodovodni cesti. Uporabna dovoljenja se izdajo: g. Mucu, krojaškemu mojstru za adaptirani lokal ua Kongresnem trgu v biži st. 11 in hišnemu posestniku Pozniču Alojziju za novozgrajeno hišo ob Frnnketovl ulici za Bežigradom. Na podlagi poročilu mestnega gradbenega urada se oddnjo kamnoseška dela za adaptacije mostnega magistrata, in sirer najcenejšima ponudnikoma: Jeglič Rudolf, kamnosek iz Kranja dobi kamenlte slebre iz podpeškego kamnA zu 82.585 dinarjev; vsa ostala kamnoseška dela pa dobi Ivrd. Ita Toman v LJubl'ani za 117.518 Din. — Na prošnjo invalida Končnika za postavitev trflfiČnegr. pa-vlHona, se sklene, da se tnu postavitev dovoli na križišču Vodovodno ln Dunajske ceste. Pavli ion mora biti ztrra.ion po enem izmed Upov, ki jih Ima na razpolago mestni grndbfnl urad. RazpravPnlo se je ludi o prošnji ge. Jurnin-nove zn dovolitev provizoriSne zazidave niene parcele ob Dunajski cesli. Zaradi proučitve razmer se bo vršil svo^čnsno lokalni ogled ob navzočnosti 1 vseh Interesentov. 8tev. 81. »SLOVENEC«-. dne 11. aprila 1931. Stran "8. Dnevna kronika Koledar Sobota. 11. aprila: Leon Veliki, papež, cerkveni učeuik. Novi grobovi + V Domžalah je po kratki bolezni nepričakovano umrla ga. Frančiška K o n č a u , roj. Zaje, soproga daleč poznanega ključavničarskega mojstra in odličnega društvenega ter zadružnega delavca g. Franca Končana. Tudi rajna Frančiška je vedno z veliko vnemo sodelovala pri katoliških društvenih prireditvah, zlasti na odru. Prav tako je bila skozi veliko let ena najzvestejših cerkvenih pevk. Pokojnica, ki je bila od vseh spoštovana zaradi svojega lepega, vedrega značaja, je bila stara šele 36 let in zapušča 5 malih otročičev, katerim je bila uad vso ljubeča mati. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 5. Bog ji daj večni mir in pokoj! Preostalim naše globoko sožalje. Ijl V Novem mestu jo umrl g. Fran Rozman, železniški postajenačeltiik, star 50 let. Pogreb bo v nedeljo, 12. aprila ob štirih popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! >J< V Cnnkovi v Prekmurju je včeraj umrl g. .učitelj F rane O b c r žu n, star šele 23 let. Pred Vel. nočjo je šel popisovat ljudi, pa sc je prehladil in dobil pljučnico, kateri je podlegel, šele lani ie poln idealov nastopil svojo službo. Pridobil si je s svojim prijaznim občevanjem naklonjenost ljudi, kur sc je pokazalo zlasti v zadnjih dneh njegovo težko bolezni. Njegovo /einske ostanke bodo prepeljali iz Cankove v Zidani most. Pokojni je bil brat izšel teniškega duhovnika g. Dragotimi Oberžana v Ilolandlji. Svetila mu večna luč! Žalujoče naj tolaži Bosi Nagle smrti je umrla nFrans-JoseJc vodo, ker pospešuje delovanje želodca in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča iu sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje kri zFravz-Josefc grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Veliko kulturno delo Slovenca v Ametihi Znani propagator slovenske kulture iu literature g. Louis Adamič, ki je prevedel že toliko slovenskih literarnih del v angleščino in sezuanil na ta način najboljši del ameriške čitajoče publike e. našo literaturo, beleži te dni nov in velik kulturni uspeh. G. Adamič jc bil prvi, ki je Cankarjevega •Hlapca Jerneja^ prevedel v angleščino in s svojim prevodom dosegel tam lep uspeh. Po uglednih ameriških revijah pa je objavil že mnogo prevodov drugih Cankarjevih del, dalje Kraigherjevih, Kuliar-jevih, Novačanovih, Finžgarjevih in celo nekaj novel hrvatskih avtorjev. V rokopisu pa ima tudi dovršena prevoda romana Pod svobodnim solncem-in Cankarjevega šitnna Sirotnika^. Adamič je objavil tudi sani mnogo lastnih novel in esejev v uglednih ameriških revijah, n. pr. v reviji voditelja ameriške literature Menckena! Ena njegovih daljših novel obravnava življenje naših rojakov v Ameriki in ji je naslov > Bohtink < (zaničljivo ime za Slovane). Sedaj pa je objavil v Ameriki svoje prvo večje delo z naslovom Dynainite<, kjer je na 500 straneh zbral vso zgodovino ameriških delavskih bojev. Amerika namreč ne pozna delavskih gibanj v množicah, ker tam manjka čut solidarizma in kolektivizma, zato se je ameriško delavsko gibanje največkrat vršilo s posameznimi dejanji nasilja. Odtod naslov Adamičevega dela. To delo je v vsej Ameriki vzbudilo priznanje, ker je to prvo tako delo iu ga odlikuje objektivnost. Avtorja priporočajo celo za učitelja na college (univerzi) in slavni pisatelj Upton Sinclair sam mu je čestital. Louis Adamič je doma iz okolice Grosuplia in je star okoli 32 let. Odšel je v Ameriko zelo mlad, v šoli iu v armadi, kjer je služil, pa se je naučil povsem angleščine. Živi kot literarni urednik in kritik neke ameriške revije v Los Angelosu in se marljivo udejstvuje v ?meriškein literarnem življenju, kjer si je pridobil že velik sloves. Našemu rojaku čestitamo k njegovemu uspehu tudi mi v stari domovini! C. K. Spori ILIRIJA—IIERME8 12. aprila ob 16.30, igrišče Ilirije Julii priredi Ilirija prijateljsko tekmo z moštvom šiškarjev. Ilirija, ki je za reprezentančno moštvo odstopila najboljše moči, bo morala nastopiti z mlajšimi močmi. Prav ob tej priliki se bo jasno jiokazalo, kaj zmorejo mlajši igralci. Kajti ue bo ravno lahko zaigrati proti Ileruiesu, ki slovi kot najboljše tehnično moštvo. Na vsak način bo tekma zelo zanimiva. Pri tej tekmi bo uprava Ilirije vpeljala šo posebne mladinske vstopnice, na kar onozarjiiuio. Tudi oredlekmo bo zanimi\a. Svet pozna Jugoslavijo njena rujna vina... njene čuvstvene pesmi in blesteče zobe njenih prebivalcev! A svet pozna tudi tajnost, na kateri način stotisoče Jugoslovanov vzdržuje lepoto svojih zob. Sargov Kalodont ima ta blagodejni učinek. Nedotaknjeno zdravje zob in biserni sijaj, kakor tudi vonjajoči sveži dih so posledice tega negovanja. SARGOV ohranjuje zdravje in lepoto zob. Odmevi jelovšhch umorov Aretacije v Avstriji. Maribor, 10. aprila. V zadevi Hriberskega je nastal delen pre-okref, v kolikor se tiče izpovedb Alojzije Vajglove, pri kateri je delal v vinogradu. Vajglova je namreč prvotno v navzočnosti višjega nadzornika Franca Cajnka izpovedala, da je Hriberski odšel od doma na Veliko soboto ob 1-1 in so vrnil na velikonočno nedeljo opoldne. Pri naknadnem zaslišanju, ki so ga uvedle avstrijske varnostne oblasti, pa je Vajglova podala nekoliko za Hriberskega obtežilne izjave, češ da je odšel od doma na Veliko soboto, da se je pa vrnil že na Velikonočno nedeljo zjutraj — točno kedaj ne ve — ve6 blaten in da je svojo delovno obleko pustil pri svoji ljubici Štefaniji škof na Slatini (Sulz), ki mu je bojda blatno obleko očistila in oprala Če so bili na blatni obleki kakšni krvavi madeži, ne ve izpovedati. Verjetnost njenih izpovedb trpi predvsem radi tega, ker je splošno znano, da jo Hriberski imel i njo Ijubavuo razmerje, ki ua je pa prekinil, ko se jo seznanil s Štefanijo škofovo. 1'otemlakeni ni izključeno, da gre za kakšno maščevanje Vajglove. Avstrijski varnostni organi vršijo velike in obsežno poizvedbe v cilju razjasnitve vsebolj za-motajočo se zadeve. Razkritja ali ma3čem.nje? Pri zasliševanju je podal Mohorko nekatere izpovedbe, ki bi utegnilo v slučaju resničnosti 'z-zvali popoln preokret v dejanskem stanju nekaterih zločinov, ki so se izvršili v poslednjih letih v mariborski okolicL Predvsem gre za umor, izvršen nad Kanclerjem na šobru. Kakor znano je bil v zvezi s tem zločinom obsojen pred mariborskim velikim senatom Rudolf Kovač na 14 let ro-bije, ki Je dosledno tajil vsako krivdo. V preiskavi sta bila tudi Friderik Klanftnik in Antou Kovač, brat Rudolfa Kovača ,ki pa nista prišla ua zatožno klop, ker se jima je posrečilo dokazati »alibk. Sedaj pa sledi izpovedba Mohorkcvu — iz tega se vidi, da gro za neko družbo, ki je stalno na dolu v obmejnem ozemlju in ki so preživlja z vsem mogočim. — na podlagi katere naj bi bil krivec Klančnik in ne Rudolf Kovač. Ker so pri vsem tem, kar je v zvezi s še drugimi zločini, prizadele šo druge osebe, je oblast jxiskrbela. du so je izvršila njih aretacija. Med drugim se je izvršila aretacija tudi neke ženske, katere imo pa so zaenkrat trži še v tajnosti. Ni izključeno, da hoče Mohorko s taksnimi -razkritji« znvleči razjasnitev v jclovscin pokolju, in si ua tak' n preračunan način podaljšati za nekaj časa svoje beduo zločinsko življenje. * Včeraj proti mraku so prignali orožniki po Koroški cesti mlajšega fanta in starojšo žensko. Ljudjo so se zbirali v gručah iu menili, kdo bi neki tu dva mogla biti. To sta Anton Kovač in njegova mati, ki jo tudi mati pokojno Košarjeve. ki jo jo januarja mesoca, kakor smo poročali, v Kamniškem jarku ustrelil njen mož. Aretacija obeh so je izvršila na podlagi Mohorkovih izpovedb. Mohorko vztraja na tem, da sta izvršila umor skupno s Hriberskim. Spočetka jo navajal, da je Hriberski pustil sekiro v Dobajevi hiši, on pa da je vzel sekiro s seboj ter jo uekje sredi gozda vrgel stran. Pozneje je svojo izpoved toliko spremenil, da je začel trditi, da je sekiro vrgel stran, ne spomiuju fo pa točno, kje je to bilo. Ker je tc zelo važna okolnost, se je orožništvo podalo na iskanje sekiro, pa jo doslej ni moglo nikjer najti. Radi tega obstoja verjetnost, da se bo po izročitvi Hriberskega našim oblastem podala skupna komisija s Hriberskim in Mohorkom v bližnji tamkajšnji gozd, da se ugotovi, kje naj bi bil Mohorko vrgel stran dotičuo sekiro. Celje £} Nesreči. Včeraj zjutraj so našli na prog? med Ponikvo in Grobelnem golo žensko truplo. Kolesa vlaka so šla preko trebuha, da ie bilo truplo strahovito razmesarjeno. Poleg proge ic bila obleka nesrečne ženske, v kateri pa ni bilo ničesar drugega kot rožni venec in 1 dinar. Verjetno jc, da gre za slaboumno žensko. Identitete dosedaj niso mosli ugotoviti. Truplo so prepeljal v mrtvašnico v Št. Jur ob južni žcleznici. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da sc je naša predobra, iskreno ljubljena soproga, mamica in hči, gospa Frančiška Končan roj. Zaje danes popoldne ob pol 5, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, po kratki in mučni bolezni v dobi 36 let preselila v boljše življenje. Pogreb preblagc rajnke se bo vršil v nedeljo, dne 12. aprila ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Cerkvena ulica 7, na župno pokopališče v Domžalah. Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Domžalah. Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev. Domžale, dno 10. pprila 1931. Franc, soprog Franci, Vinko. Fanika, Valka in Cinika, otroci Franc Zaje, oče, in vsi ostali sorodniki. Lastna otroka v hlevu! Prizor izpred ljubljanskega sodišča Ljubljana, 10. aprila. Pred malim senatom se je danes zaključil žalosten del našega kmetskega, drugače zdravega življenja. Že pred razpravo so sc po,avile na hodniku osebe z nezdravo zunanjostjo. V razpravno dvorano št. T) sta kmalu po 9 dopoldne vstopila dva obtoženca, moški in ženska, ki sta zakrivila zlo dejanje, kakršno že kmalu nc beleži sodna kronika. Na obtožno klop sta sedla: Jakob B r a t u n , 39 letni kovač, srednje-vclik, a ne pravi kovaški korenjak z nahrbtnikom, lastnik male domačije v Besnici. Njegova kovaška obrt mu malo nese, ker je kovačnica na samotnem mestu in Frančiška Bratun, njegova sestnčna in gospodinja, stara 32 let, rojena v Gabrijah, samska, dočim je prvi obtožcnec oženjen. Bratunova je nizke postave in grbasta ter napravijo na opazovalca prav žalosten vtis. Državni tožitelj je oba obtožil zločinstva zoper življenje in zdravje po § 176, točka 1 kaz. zak., ker sta novembra in dccembra lani ter lanuarja letos zapiralo 3 letno Fra-cko in 6 le!no Anico v hlev, kjer sta morala otroka napol gola bivati in spati v nekem lesenem zaboju, torej sta zapustila onemogli osebi, za kateri sta bila dolžna skrbe'1, v razmerah, ki so bile nevarne za njiju življenje in zdravje. Zgodovina obtožbe. Kovač Jakob Bratun jo bil popreje v Gabrijah, kjer jc imel malo posestvo s kovačnico. Bil je oženjen in jo imel štiri zakonske nedoletne otroke. 2ena mu je pred leti težko zbolela. Lani poleti pa je kovač nekoliko zadolženo posestvo prodal svojemu polbratu s pogojem, da mora prevzeti v popolno oskrbo njegovo bolehno ženo. Bra-tuu Jakob si je r.ato sezidal pri Besuici novo domačijo, obstoječo iz sobe, kuhinje, kovačnice in malega hleva. Tja se je preselil ob Vseh svetih in je vzel svojo sestrično Frančiško za gospodinjo, s katero je začel nemoralno življenje. Na^ novo domačijo pa ie vzel tudi 3 letno hčerko Francko in b letno Anico, dočim je dva druga zakonska otroka dal v rejo svojemu bratu v Unajnarjih pri irebe-Ijevem. Na novi domačiji so zavladale žalostno razmere, osobito v zimskih mesecih. Kmalu se je po okolici in celo do Litije razširil glas, da ima kova> Bratun v hlevu zaprta svoja dva otroka, ki sta popolnoma zapuščena in zanemarjena. Orožniki so večkrat prihajali na Bratunov dom, toda niso mogli ničesar konkretnega dognati. Naposled se je 28. januarja letos orožniškemu naredniku Josipu Mihel-čiču posrečilo, da je našel oba otroka v hlevu r največji zapuščenosti. Zagovor obtoženca. Po prečitanju obtožnice, ki v kratkih stavkih slika celo nemoralno dejanje in zanemarjanje vzgoje otrok, je predsednik senata gosp. Anton Mladič uvedel dokazno postopanje, Vprašal jc prvega obtoženca: : Ksko se zagovarjate? Povejte nam, kako je bilo? Kako ste mogli dati oba otroka v hlev?« »Mislil sem,- je odvrnil prvi obtožerec, "da bo toplejšo v hlevu, kor stanovanje še ni bilo izdelano. Ni res, da bi t;la otroka nad dva meseca v hlevu, res je samo, da je bila ta mala štirinajst dni v hlevu, in to zato, da bi se kuhinja, kjer smo spoli, prezračila. Ana sploh ni epala v hlevu in je hodila samo manjšo sestrico cedit in skopat.« »Od otrok se ni moglo nič zvedeti, ker je starejša gluha, a mala ne zna govoriti. Navezani smo samo na to, kar so drugi videli in orožniki,« je pripomnil predsednik. Obtoženec jc nato odločno zanikal, da bi bila Francka popolnoma naga. Na vprašaujo predsednika, koliko časa da je bila Francka v hlevu zra- ven živine, jc odvrnil Bratun, da samo čez noč, a čez dan je bila v hiši. Takrat, ko so orožniki prišli, jo je starejša samo v hlevu umivala. Orožniki so prišli okoli 10 dopoldne. V hlevu jc ena krava. Druga obtoženka Frančiška Bratun >e izjavila: »Mislila sem, da bo v hlevu za otroka for-kejše ko v hiši. Jaz pri obtožencu gospodiiiim. Otrokom sem da;ala vedno dosti hrane in obleke. Otroka sem pustila v hlevu počivati v »čedni posteljici«. Vse je bilo čisto.« »Ali niste rekli neki ženski, da bosta otroka umrla v hlevu?« ie pripomnil predsednik. »O jej! Tega nikdar nisem govorila! tudi jaz sem ležala v h!evu.« Zaslišanje prič. Narednik Filip Mihelčič je v vseh podrobnostih očrtal, kaj je videl, ko je prišel k Bratunu konccm januarja. Vprašal je kovača: »Kje so otroci?« Nekaj časa je molčal in odgovoril nato: »V hlevu!« Bilo je to okoli 10 dopoldne. V hlevu sem opazil mlajšo sedeti sredi hleva, kjer ie bilo malo listja. Bil je zelo mrzel dan. Večja je ždela v kotu. Opazi! sem kot ležišče navadno staro kišto. Starejša mu jc rekla, da mora počediti. V »posteljici« ni znoazil nikake bl^ine, marveč par cunj, vse onesnažene, in nobenih plenic, Od postelje je zelo smrdelo. Kakšen vtis jc nn vas ta prizor napravil?« »Presenečen sem bil sam. Imel sem opraviti že z marsikom in z marsičem, a nisem še videl tako napol oblečenih otrok. Mlajša je imela malo kikellco, a večia daljše krilo, obe bosi. V hlevu je bil škaf. Od večje, ki je nekoliko gluha, sem zvedel toliko, da manjša vedno tam spi. Drugače nisem mogel od njiju nič zvedeti. Hlev ima 12 kvadratnih metrov površine. Kišta je bila 6 do 7 cm dvignjena In ie blato teklo skozi deske. V kišti je bilo malo listia in slame. Je zelo smrdelo. V sobi Bratuna je bila ena sama postelja.« Anton Jančar, 16 letni posestnikov sin iz Gaberij, je nekega dne januaria prišel do Bratuna in odprl h'evfka vrata. Videl je tam oba o^oka, eden je jokal. Več;a je umivala manišo. Zaprl sem vrata. -Kako ie bila večja ob'ečena?«--- Nisem porajal, kako. Z niima nisem nič govoril. Manjša je milo jokala. Večja ie prišla v hišo.« Angela Žgajnar iz Prežganj. posestnikova žena, ja izpovedala, da je vzela Fancko v oskrbo in da je en čas razširjala hud duh, a sedaj je že boljša. Šc ne govori, ne hodi. Misli, da soloh ne bo govorila. Samo kima in d«>!a >mhm, mhm!« Še se ponesnaži v posteljici. Z njo je velik križ. Priča Alojziia Hribar, posestnikova žena. Ie gvoiečasno govorPa z obtoženko. ki ii je de'ala: »Vidva bosta imela dosti to (toženčevo ženo) za pokoro, naša ta mala pa bo že enkrat umrla « Bog ve kaj lepo nista delala z otroci. Nien mož je od ohtoženca kunil njegovo prvo domačijo. Otroci so bili včasih lačni. Zdravniško poročilo. Litijski zdravnik dr. Ukmar je pregledal o*>e ubožici ter je ugotovil, da je pri obeh vzgoja zelo zanemarjena, pri prvi pomanjkljivost govora, c pri drutfi naglušnost. Telesno sta obe popolnoma propadli, a duševno otopeli. Po zaključenem dokaznem posipanju in govorih državnega tožitelja in branitelja ie predsednik po kratkem posvetovanju proglasil sodbo, s katero sta Jakob in Frančiška Bratun obsojena po § 294 zaradi zanemarjanja roditeljskih dolžnosti na 10 dni strogega zanora. Sodišče nI s(nlo na stališču državega tožitelja. da bi se ju obsodilo po S 176 zaradi zločinstva zoper življenje in zdravje. Ta paragraf je namreč ostrejši. Oba obsojenca sta sodbo sprejela. Kazen bosta morala prestati v ljubljanskih zaporih. Iz pravega Kayser-Ellison-SheffieM srebrnega je^la izdelana zato Kvalitativno prvovrstna Pobiva se povsod. Preprodaja ci naj x se obrne o na Gustav Husser & Solin, Wien VII, Kichtergasse 10. 8 glav govedi se zadušilo Litija, 9. aprila. V vasi Cirkno nad Sv. Križem pri Litiji, občina Moravče, se je v noči na četrtek zadušilo v hlevu posesluika Antona Perkota kar 8 glav goveje živiue in sicer 6 krav in volov tor 2 teleli. Škodo so ocenili na 22 000 Din. Do te, v uašib krajih pač izredne nesreče, je prišlo radi tega, ker jo Pertova žena zvečer v hlevu naložila v peč drv (čudno, da kurijo hleve s pečmi) ter zakurila, da ue bi bilo premrzlo živini. Potem jo šla počivat v hišo. Njen mož Anton Perko se je mudil v svojem vinogradu ter se pozno v noči vrnil domov. Takoj je opazil, da se iz hleva vali dim, nakar je prebudil domače, ki so v naglici pogasili tleče tra- f France KnaSlič Litija, 0. aprila. Po prav kratkem mučnem trpljenju je v Leo-ftišču v Ljubljani 0. aprila zjutraj izdihnil širom domovine znani tovarnar usnja g. France Knajlič iz Srnartnega. Pokojni jo znal s svojo prirojeno ži-lavostjo in poštenostjo, bil je v mladosti usnjarski pomočnik, iz nič stvoriti veliko domačo industrijo — tovarno usnja, ki je zaradi priznano dobrega usnja v tuzemstvu zelo upoštevana. V usnjarski stroki je izučil kar vse tri sinove, žal je najstarejši, Irance, padel v svetovni vojui, sin Pavle, ki je po dovršenih srednjih šolah odšel v inozemstvo, kjer je bil uslužben po raznih svetovnih tovarnah usnja, da si jo pridobil potrebnega širšega znanja, pa jo pred kratkim prevzel domačijo in tovarno usnja v fcmartnem; sin Tone pa jo tovar-uar usnja v Kamniku. Stari Knaflič, grča in korenina šmarske vasi, jo bil strasten lovec, ki se je kljub svojim 77 letom spravljal So lotos no petelina, je bil blagega značaja, vedno odprte roke za reveže iu svoje domačine, jo bil original te doline, poln zdravega humorja, vesten in delaven kot mravlja, poln zdrave domače podjetnosti, radi katere je svoje podjetjo spravil tudi na tako lopo višino. Prav posebno jo bila njegova hiša naklonjena štnarski cerkvi, kateri je bilo mnogo naklonjenega, da ni vedela levica, kaj da desnica. Tragično pri Knafli- Cevi smrti je usoda, da so komaj 24 ur pred nje- ..... • ff ; ..... rojeno VerblC Iz ugledno vrh movje. Na nepojasnjen način je iz železne peči preskočila iskra na mokro tramovje in ua hlovska vrata, ki se pa radi vlage niso vnela, pač pa le pričela tleti, nakar je dim kakor tudi iz peči uhajajoči ogljikov kisik zadušil 8 glav živine. Najprej so domačini mislili, da je živino zastrupil kak sovražnik hiše. radi česar so takoj poslali po litijskega živinozdravnikn dr. Vebleta. ki je no licu mesta ugotovil, da se je živina zadušila radi vdihavanja ogljikovega oksida. Le en sam vol je ostal živ in še tega bo treba zaklati, da prej ne pogine radi strupenih plinov. Krivda te težke gospodarsko nesreče na Per-kovem gruntu je pač nevednost in malomarnost. — Za poginulo živino je živinozdravnik lakoj odre-dii, da so jo zagrebli. uiške rodbine, tako da bosta v soboto popoldne, ko se izvrši zadnja Knafličeva pot ua šmarsko pokopališče združena v grobu. Prijatelja Franceta bodo težko pogrešali njegovi številni osebni in poslovni prijatelji, ki so v njem izgubili moža iskrenega. — Naj v miru počiva v domači zemlji! Žalujočim naše iskreno so-žalje! iT«?'TvaVti; ksk - konfekcijska trgovina Miklošičeva cesta št. 16/1 nudi novosti t DAMSKIH PLAŠČIH, OBLEKAH in POVRŠNIKIH za GOSPODE NAJCENEJE Ljubljana Cerkveni vestnih II. Vnanja koiigreuncija pri uršulinkah v Ljubljani ima jutri v nedeljo dne 12. t. m. zjutraj ob 6 skupno sv. obhajilo, popoldne ob 2 shod. Pridite. — Voditelj. Meščanska Marijina kongregacija za može pri sv, Jožefu ima v nedeljo, dne 12. t. ni. ob 11 dopoldne odborovo sejo, ob 11 pa običajni shod. Poizvedovanj Našla so je zlata verižica. Vprašati v delikatesni trgovini Lapajne, Rimska cesta 21. Gradba zatvomice v Trnovem na L,ublianici Ljubljana, 10. aprila. Včeraj so začeli z začetnimi gradbenimi doli za zgradbo nove zatvornice na Ljubljanici v Trnovem. Zatvorniea bo slala malo nižje od izliva Oradaščioe in turbinskega kanala vodne naprave na GradaščicL Da so bila dela mogoča, so odprli povsem Grubarjev kanal tako, da ja struga Ljubljanice skoro popolnoma suha. Začeli so že zabijali plohe, iz katerih bodo napravili suigatno steno čez Ljubljanico. Zabijanje plohov se vrši mehanično, podobno kot pri delili ob frančiškanskem mostu, lo s to razliko, do imajo za pogon ua Bregu bencinski motor, ki žene kompresor, iz katerega je po gumijasti cevi napeljan močno komprimirani zrak v majhen motorček na odru, ki dvigu tolkač, s katerim zabijajo plohe. Izsušitev Ljubljančine strugo jo rodila žalostne posledice za obilno ribjo družino. Od šeutjakobskega mostu navzdol so potegnili celo vrsto uirež čez strugo Ljubljanice tako, du menda niti šivanka ue bo mogla uiti. Radi hitrega odtoku Ljubljanice v Grubarjev kanal, se je znižala struga za več kol pol metra, tako da čutijo neprijetno posledico eelo v Podpeči, kjer ne morejo več natovarjati na čolne gramoza in kamenja, !u ga dovažajo za viško tramvajsko progo. Odslej morejo natovoriti Ie pol čolna, potem ga potegnejo v globljo strugo, nakar po maleu nalo-že čoln do vrha. Odgonsha postom na magistrata Mestni magistrat vzdržuje, kakor mu nalaga zakon, posebno odgonsko postajo, ki odpravlja iz mesta nadležne tujce. To so klateži in podobni delamržneži, ki živijo na račun javne dobrodelnosti, dalje sumljive osebe, ki ne morejo dokazati, da se preživljajo s poštenim delom, nepoboljšljive javne vlačuge in izpuščeni kaznienci, nevarni tujemu imetju in osebni varnosti. Nadzorstvo nad izvaianiem odgona ima sedaj banska uprava, mestna občina pa vzdržuje odgonsko postajo s pomočjo države in drugih činiteljev. Lani je bilo po ljubljanski odffonski postaji odgnanih iz Ljubljane 669 oseb. Te je odgonski postaji izročila ali policija ali pa sosedn e odgonske postaje v Zagrebu, Mariboru, Celju, Rakeku, na Jesenicah, v Logatcu, Radov jici itd. Izmed od-gnancev jc bilo 71 tujih državpanov, in sicer 41 italijanskih (32 iz Julijske Benečije), 1 Nemec, 3 Ochoslovaki, 6 Francozov, 1 Bolgar, 1 Madjar, 1 Poljak, 1 Maročan in 16 Perzijcev. Ostalih 598 je bilo jugoslovanskih državljanov. Starost od-gnancev se giblje od nekaj mesecev starega dojenčka na materinih prsih pa do 70 in večletnih starčkov in stark. Večina odgnancev, zlasti ženske, pa je v najlepših letih, lo je od 20 do 40. Vzrok odgona je pri moških po večini brezposelnost in kriminal, pri ženskah pa vlačugarstvo in prostitucija. Zelo narašča tudi odgon izseljencev iz vzhodnih in južnih krajev naše države ki se vračajo bolehni in brez sredstev iz Francije in Belgije. Odgnancem daje v času, ko čakajo na odgonski postaji, hrano mestni ječar. Za odgnance ima mestna občina sedaj dva zapora, enega za moške in enega za ženske. Pogosto se zgodi, da pošlje policija v pritvor osebe, katerih domovinstvo še ni dognano, z naročilom, naj bodo v pritvoru toliko časa, dokler sc ne dožene njih domovinstvo. To pa dostikrat traja zelo dolgo in večkrat je tak človek v sporazumu s policijo izpuščen ali pa odpravljen na tak kraj, kjer upa dobiti delo. Do predlanske zime je morala odgonska postaja v svojih zaporih imeti tudi čez dan razne domače in luie brezposelne reveže, ki niso imeli nobenega zaklonišča v hudem mrazu, snegu in dež'u. Z novo mastno ogreva'nico pa je to odpadlo. V odgonski zapor se sprejemajo le še bolehni tujci, ki potrebujejo tople hrane in pa revne družine, ki potuiejo skozi Ljubljano z otroci. Teh ni mogoče ooslali v mestno ogrevalnico. zato dobe kar na odgonski postaji prenočišče in hrano. Ka< foo danes Drama: -/Gospoda Glembajevk. Gostuje član belgraiske drame, g. Plaovič. Hod D. Opera: »Di'ak prosiak«. Red 13. Nočno službo imata lekarni: Mr. Sušnik. Marijin trg 5 iu mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. • © Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Jutri ob pol 8 zvečer uprizori Kat. društvo rokodelskih pomočnikov svojo zadnjo predstavo v tej sezoni in sicer so to »Bele vrtnice«. Ta res lepa in zanimiva igra je vredna, da si jo vsakdo ogleda. Vstopnice se dobo v predprodaji danes od C do 8 zvečer v društveni sobi Rokodelskega doma, Ko-menskega ulica 12. © Pevski zbor Mokranjac iz Skoplja si je izbral za svoj ponedeljkov nastop v Ljubljani naslednji program: I. del: Binlčki: Oče naš, Mokranjac: VIL rukovet, Hristič: Jasen, Kranjec: Medji-murske narodne, Binički: Narodne iz Tetovu; vso za mešan zbor. Manojlovifi: Marika In Zela Neda, 2 narodni iz Povardarja za ženski zbor. V II. delu je prvi navrsti Borlianskega Sej den. dalje Miloje-vičeva pesem, Sijačkcga Večer v vasi. Itiča :/lra-kal Tinka Skopslcac., dr. Schvvabova Zlata kanglica in Joksimovifieve Bitoljske narodne za ženski zbor, nato Adamičeva Večerna pesem, Marinkovičevu Molitva, dalje Sijačkijeve .luinosrbske narodne in Mokranjčov X. rukovet. Skladbe s klavirskim spremljovanjem spremlja sin dirigenta g. šijačke-ga. g. Šijački. Koncert bo v ponedeljek 13. t. m. ob 20 v Filharmonični dvorani. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. © Vse pevce iu pevke, dijaštvo tor drugo občinstvo vabimo, da se v obilnem številu udeleži v ponedeljek, 13. t. m. ob 10 sprejema na glavnem kolodvoru skopskega pevskega društva -/Mokranjac*. Je to prvi obisk znamenite pevsko družine z daljnega juga naše doinoviue v Ljubljani, zato ivo smrtjo pokopali njegovo življenjsko družico Ivano, ro jblago gospo jo sprejmimo z vso toploto ter se jI oddolžimo na ta način, du napolnimo Filhai rnonično dvorano, kjer bo ob 20 isti dau njihov koncert z izrazito jugoslovanskim sporedom. Za vse pevke in pevce naj bo obisk tega koncerta strogo obvezna častna zadeva. Vstopnice kupilo že v predprodaji v Matični knjigarni. — Uprava Hubadove župe JPS. © Udružonje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na predvuja-uje filma o delovanju in uporabi traktorjev »Caterpillar« z raznimi agregati pri grodnji novih in vzdrževanju starih cest, valjanju istih, drobljenju gramoza, čiščenju snega, izkopavanju drenainih jarkov, dalje o uporabi v Sumarstvu, poljedelstvu itd. Predvajanje tega zanimivega in aktualnega filma bo v soboto, dne 11. aprila ob 20 v družabnem lokalu na Kongresnem trgu l/I I (»Kazino«). Film jc dalo na razpolago zastopstvo zu označeno stroje, tvrdka Harley Davidson Motors Import v Ljubljani; predvajal ga bo ter pojasnjeval v angleškem in nemškem jeziku strokovnjak, odposlanec tvrdke same. Vabljeni so člani in vsi, ki t zanimajo. Kino Dvor FILM O RAKU danes ob t8 uri © Memento o bolniški mizeriji. Najbolj objektiven iu uaibolj glasen memento o noši bolniški mizeriji je stalno naraščajoči naval v ljubljansko splošno bolnišnico. Poročali smo že, da je morala bolnišnica v ponedeljek sprejeti 80 bolnikov in ponesrečencev. V torek pa je bilo še hujše, sprejetih je bilo namreč kar 104 in v sredo in v četrtek zopet po 80. Komaj včeraj jo bilo nekoliko boljšo. Dosedaj je bilo, v prvih 100 dnovih tegu leta, sprejetih v bolnišnico nič manj kakor 4820 bolnikov iti ponesrečencev, torej povprečno 48 na dau. Vse polno pa jih je, ki jih je morala bolnišnica odkloniti, dosi bi jih morala ob normalnih razmerah sprejeti. Stalno spi na nekaterih oddelkih več bolnikov na tleh. Zgradba novih bolniških objektov in povečanje dosedanjih postaja tako pereč problem, da ga mora imeti naša javnost vedno pred očmi. © Gg. uradnike drž. železnice v Ljubljani, ki izvršujejo popisovanjo za ljudsko štetje, nujno vabimo, da se zglase danes, v soboto ob 12 v mestni posvetovalnici. — Mestni popisni urad. © Krematorii za mrhovino. Pri skrbi za javno higijeno v Ljubljani jc ugotoviti, da v našem mestu nujno primanjkuie krematorij za mrhovino. Mestni fizikat že več let prejema pritožbe zaradi neznosnega vonja in mrčesa, ki ga povzroča kraj v Mestnem logu, kjer zakopava mestni koniač mrhovino. Te pritožbe so vredne uvaževanja' zlasti sedaj, ker se okoli tega kraja zidajo nove vile. Prebivalcem teh vil pa seveda ni prijeten neznosni smrad in pa mrčes. Kraj sam je precej močviren, tako da globoko zakopavanje sploh ni možno. Zaradi lega obstoja tudi nevarnost ku*- ih bolezni v okolici. Zaradi tega je mestni fizikat izdelal predlog o zgradbi krematorija (sežigališča) mrhovine. Ni misliti namreč, da bi se mogel najti v območju mesta velik prostor za pokopavanje mrhovine, razen v Mestnem logu ali na Barju. Tam pa to zaradi močvirnosti ni primerno. Moderen, za mesto primeren krematorij bi veljal okoli 250 tisoč Din. Krematorij bi se dt-lno sam vzdrževal in dohodkov na prodane odpadke. © Svojevrstno senzacijo so doživeli včeraj v Pollakovi tovarni. Laborant, ki je bil nameščen v kemičnem laboratoriju, je bil obdolžen, da je zastrupil s sladkorčki otroka, o čemer smo svoj čas poročali. Obtoženec trdi, da se je takrat zgodil le nesrečen slučaj in da nru jc sirupena tekočina, ki jo je kuhal, prekipela. Curki tekočine, ki so tekli čez rob lonca, so se ua zunanjem obodu posode skristaliziruli. Ker je imel takrat roko obvezano, je prav mogoče, da so se pri prenašanju posode prijeli obvezo kristalčki, ki so nalo ob viseli ua sladkorčkili, ki jih je dobil otrok. Za dokaz resnico je moral včeraj s prav tako obvezano roko kuhati isle zinesi in doseči prav vse okoliščine, tako kakor so bile takrat. Pri manipuliranju so ga nadzorovali državni pravdnik, sodniški zdravnik. asistent medicinsko fakultete in drugi kemiki-izvedenci. Kuhal je ves dan In šele popoldne ob 7 so bilo okoliščine vse take kakor takrat. Če se mu je s tem posrečilo prepričati sodiSče o svoji nedolžnosti, bomo šele zvedeli. ^CIZjj Želite li piti prvovrstno vino, obiščite oltarno 9,Ernin dom4*, Znsreb Petrinjska 29 (nasproti Uprave Policije) Topla in mrzla kuhinja ' Vrhnika »Živi mrtvec«. V nedeljo dne 12. t. m. bo dramatični odsek Prosvetnega društva ua Vrhniki uprizoril pod režiserjem Fr. Furlanom tragedijo L. N. Tolstoja »Živi mrtvec«. Začetek ob ob 8 zvečer. Vstopnice se dobe v predprodaji v Rokodelskem domu pri g. Jezeršku. Na velikonočni ponedeljek je tudi Vrhnika dostojno proslavila 60 letnico Fr. S. Finžgarja z govorom o Finžgarju in ujegovo ljudsko igro :Divji lovec«. Pomlad jc tu in tujci bodo prišli občudovat krasoto Močilnika in bližnje okolice. Na mestu, kjer je prej stala stara lopa, je društveni gostilničar Miha Jerina postavil uovo lično lopo, ob kateri se bo rad ustavil vsak tujeo. Žiri Vsem našim bravcem je golovo So v spominu povodenj, ki je leta 1026. razsajala po Žirski dolini. V vasi Selo pri Žireh jo tedaj povodenj od-uesla več hiš. Precej visoko uad cesto jo stala tedaj hiša kovaškega mojstru Josipa Burnika, ki se niti malo ui nadejal, da bi voda odnesla ludi njegovo hišo, ker je stala precej višje, kakor druge. Lsodnega due, ko jo drugim posestni kuni žo voda vdirala v hiše in jih trgala kos za kosom, je ou s svojimi pomočniki šo delal v kovatniicl. Kor pa to mu neprestani bliski in treski motili električno napeljavo, ie nehal in zvečer z vso družino zapustil poslopje. Kmalu nalo so jc hiša podrla. Ruševine jo zalila voda in tianosila nanje precej debelo plast zemlje. Burtiiku je bilo seveda žal za nove stroje, ki so ostali pod zemljo in jo začel sedaj kopati na mestu, kjer jo stala njegova hiša. Dolgo je kopal in naposled naletel v globini treh meirov pod zemljo na svoje orodje. Je že sicer nekoliko poškodovano, vendar bo Se za rabo, čeprav je bilo že pet let pod zemljo, sStev. 81. Strun 7. Cene v veletrgovini popuščajo Pravkar jo objavila Narodna banka svoj Indeks «en ut mesec marec 1981. Indeks cen v veletrgovini (podlaga so cene v letu 1926. kot 100) izkazuje v marcu padec, vendar ju la padeo muiijsi kakor od januarja ua februar. kar 1)1 pomenilo, da se nivo cen [>olagotna uslaliujo. Dotajlni pregled kaže, da so ceue rastlinskih, živalskih In mineralnih proizvodov Se nadalje padle, narastel je le indeks industrijskih proizvodov. V ostalem jo bilo letos gibanje cen sledečo: poljedel. živ. miner, industr. skupuo Indeks uvoznih predmetov (večinoma industrijski proizvodi) jo nazadoval od 71.1 un 70.7, iu-deks izvoznih predmetov pa je padel v večji meri od februarja un mnrcc in sicer od 74.9 na 74.1. Padec cen ua avetovuili trgih se že vedno na- jull. febr. inarco 71.7 73.5 73.3 82.4 78.1 77.4 81.9 82.1 80.2 72.8 72.1 72.6 75.7 74.8 74.6 Konkurz je razglašen o imovini tvrdke »Veha-, družbo z o. z. v LJubljani, ker je poravnalno postopanje bilo ustavljeno (ui bila dosežena poravnava). Roki: 18. aprila, 10. in 22. maja 1981; nadalje je razglašen konkurz o imovini Leuarda .losipa, trgovca v Ljubljani, Dunujska cesta 20. Roki: 20. aprila, 21. ui 30. maja. Sprejeta poravnava; Ogrin Terezija, trgovka v Novom mestu zu 40% v štirih obrokih. Nova delniška družba. V Belgradu je odobreno osnovanje d. d. -.Beograduka fabrtka asfalta i katrauskih proizvoda - z glavnico 1 milj. Din (100U delnic po 1000 Din). Vpis 10~1<5. aprila s 50% iu 50 Din stroškov. Predhodni občni zbor 19. aprila. Borza Due 10. aprila 1931. Denar Zaradi čvrstejše tendence tečajev v Curiliu so tudi pri nas tečaji danes bili čvrs^.ejši. Promet je bil izredno zuateu, posebno v devizi Newyork, katere je bilo zaključeno nad poldrug milijon Din. Vse zaključene devize je dala Narodna bankn. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2282.50 bi., Berlin 1353.50-135(3.50 (1355), Bruselj 701.68 bi., Budimpešta 992.00 bi., Curih 1091.10—1097.10 (1095.60), Dunaj 798.28—801.28 (700.78), Lohdon 276.52 bi.. Ne\vyork 5(1.09—56.89 (56.79), Pariz 222.49 bi., Praga 168.56 bi., Trst 297.83-298. Zaareb. Amsterdam 2279.50—2285.50, Dunaj 798,28-801.28, Berlin 1853.50—1356 50, Bruselj 791.08 bi., Budimpešta 992 06 bi., London 276.12— 276.92, Milan 296.90—2i)8.90, Newyork 56.60 -50.89, Pariz 221.40—223.49, Praga 168.16—168.96. Curih 1094.10-1097.10. Skupni promet brez kompenzacij 8.7 miilj. Curih. Belgrad 9.1270, Pariz 20.81, London 25.28625, Newyork 510.35, Bruselj 72.25, Milan 27.1875, Madrid 57.35, Amsterdam 208.30, Berlin 128.66, Dunaj 73.01, Stockholm 139., Oslo 188.95, Kopenhagen 188.925, Sofila 3.7625, Praga 15.8825. Varšava 58.20, Budimpešta 90.56, Atene 6.70, Carigrad 2.4625. Bukarešta 8.09, Helsingfors 13.075. <" Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes nekoliko čvrstejša. Prometa pa je bilo lo malo, saj beležijo zaključke lo 7% inv. pos., 7% pos. DIIB. iu begi. obvoznico. Vpoštevati je treba, du zaradi velikonočnih praznikov belgrajska borza nI poslovala, kar so pozna tudi ua zagrebški borzi. Bančni papirji so ostali v glavnem neizpremenjeni, deloma slabejši. Tako Je bila zaključena Poljobankn po neizpremenjeuein tečaju, Praštediona je oslabela na 917.50, nato pa se jc učvrstila zopet na 922.50. Srbska banka jo oslabeln od 187 na 184. Industrijski papirji beležijo uekaj več zanimanja in zaključkov. Tako jo bil zaključen Outtmann po 128, osje-ška Sefierana pa po 290 ob čvrsti tendenci. Trboveljska jo bila nekoliko slabejša in je bila zaključena po 308. Delnice paroplovnih družb so bile v glavnem neizpremenjeno in beležita zaključke Oce-auia po 295 in Dubrovačka po 380. Ljubljana. 8% Bler. pos. 93.50 bt., 7% Bler. pos. 83.26 bi.. Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 den., PraSlediona 920 den.. Kred. zavod 160—170, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Čcšir 75 bi, Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. pos. 89—89.25 (89), ngrarji 51—51.25, vojna škoda ar. 424.25—124.75, kusa 424.25—424.75, -1. 424 - 425, 12. 424—420, 8% Bler. |h)8. 93—93.50, 7% Bler. pos. 82-82.75, 7% pos. Drž. hip. banke 83—83.50 (83.60), 0c/o begi. obveznice 67.625—68 (68, 67.75), jun. 66 deu., der. 65 —07.75, Pos. mesla Zagreba 72 bi., Tobač. srečke 15—25, Srečke Rdeč. križa 48 bi. Bančne delnice: ltavna gora 75 den.. Hrvatska 50—(K). Katobčka 33 —35, Poljo 52—54 (52), Kreditna 119-121, Union daljuje, čeprav smo deloma že zabeležili znižanje cen. Indeks prof. Irviuga Fisherja kaže, da je padel nivo cen v vseh državah, edino v Nemčiji so cene naraslo. V ostalem jo bil indeks sledeč (cenc v letu 1928. so vzete za podlago, kot 100, razen za našo državo); Unija Francija Anglija Nemčija Italija Jugoslavija V splošnem je tendenca na svetovnih žitnih trgih postala v marcu bolj negolova v primeri z deloma čvrsto tendenco v februarju. V mesecu marcu so se zvišale cene: sladkorja, masti, olja, bomb. semena, volne, konoplje, lanu, srebra, terpenlina in kož. Nadalje pa so n a -d 1 e ceno vseh vrst žita, kuva, riž, maslo, bombaž, sir. svila, baker, oin, svinec, cink, platina in kavčuk. V splošnem jo sedaj tondouca nazadujoča. Jan. tobr. maroc 79.3 77.5 77.3 8-1.5 S4.2 83.0 7ao 71.4 71.3 82.6 S0.7 82.0 73.9 72.9 72.4 75.7 74.8 74.6 174 den., Jugo 74—76, Lj. kred. 120 den., Medjuna-rodna 66.50 deu., Obrtna 36 den., Praštediona 920 —922.50 (917.50, 920, 922.50, Srbska 185—195 (184). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Outtmann 128-129 (128), Slaveks 40 den., Slavonija 200 den., Danica 95 bi., Drava 235 den., feečerana Osjek 292.50—295 (290), Nar. ml. 20-23 (20), Os j. Ijev. 215 den., Brod. vag. 62 den., Union 70—90, Vevče 180 den., Isis 13—45. Itagusea 380—390 (380). Oce-ania 204 - 207 (205). Jadr. plov. 525—545, Trboveljsko 808—310 (308). Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 81.75—82, Newyork 8% Bler. pos. 92-93, 7% Bler. pos. 80—82.50, 7% pos.DIIB 82.75-88. Dunaj. Podon.-savskn-jadran. 88.59, 'Wlener Bankveroiu 1605, Crcditanstalt 45.70, Escompteges. 159, Alpine 19.10, Trboveljska 38.50, Krani. ind. 42, Rima Murany 54.30. Žilni trg Zaradi velikonočnih praznikov je bil promet na trgu minimalen. Trg je popolnoma miren in so cene ostalo ueizpremenjelie. Budimpešta. Tendenca negotova. Promet miren. Pšenica maj 15.80 -15.94, zaklj. 15.80—15.81, junij 15,81—15.91, zaklj. 15.80—15.81, rž maj 12 60 —12.65, zaklj. 12.67-12.70, koruza maj 12.55, zaklj. 12.55-12.57, julij. 12.80-12.93. zaklj. 12.92—12.94. Živina Mariborski svinjski sejem dne 10. aprila. Pripeljanih je bilo 329 svinj. Ceno: mladi prašiči 5—9 tednov 90—150, 3—7 mes. 280—450, S—10 mesecev 500—650, 1 leto 1000—1800, 1 kg žive teže 8—9, 1 kg mrtvo teže 11—12 Din. Prodanih Jo bilo 62 svinj. Kupčija srednja. Hmelj Savinjska dolina: Povpraševanje v predpro-daji se nadaljuje. Hmeljarska prodajna zadruga jc žc registrirana. Ilmeljski nasadi zopet oživlja o in nekateri hmeljarji so že pričeli z obrezovanjem. Češkoslovaška: Tržišče mirno in prometa zelo malo, le hmeljski sindikat jc zadnje dni zopet nakupil znatnejše množine hmelja. Cene so ostale nespremenjene in notira žateški hmelj 8—13 Din, uštetski in roudnicki 6—8 Din ter duhski 5 do 6 Din za kg. V Žatcu je bilo do sedaj znamko-vanih 79.906 stotov hmelja. Zadnji čas je bilo več povpraševanja za letnik 1931 v predprodaji, proti kateri pa so zavzele ostro stališče vse hmeljarske organizacije. Nemčija: Pri mirni tendenci in slabem povpraševanju je bilo tržišče nekatere dni docela brez prometa. Cene so v glavnem nespremen en« in notira hallcrtauski hmelj 6—14 Din, gorski 4 do 10 Din, aischgrundski 4—14 Din, %vilrtemberški 8—10 Din, badenski 5—10 Din, tettnangski 6 do 19 Din in špaltski 5—13 Din za kg. Francija: Splošna situacija nespremenjena. Vrši sc žc povpraševanje v predprodaji in 6e ponujajo nekaj višje cene, kakor so b le lani. Hmeljarji so se odločili, na vsak način zboljšati kakovost hmelja. Belgija: Na tržišču jc popol mir, sicer pa položaj nespremenjen in istotako tudi cene. Hmelj iz Poperinghe notira 8—9 Din, hmelj iz Alosta pa 9—10 Din za kg. Anglija: Tržišče jo popolnoma mirno. Letnik 1930 je že večinoma razprodan, zadnji ostanki pa sc prodajajo po nespremcn:enih cenah. Mnogo sc govori o izdatni redukciji hmeljskih nasadov, katero nameravajo temeljito izvesti hmeljarji., da izboljšajo svoj položaj. Amerika: Položaj v splošnem nespremenjen, vendar cene nekoliko pešajo. Pri vsem tem pa jc povpraševanje slabo in prometa malo. »Slov. hmeljar,« Rahel pritisk n.i pedal za zavoro, in Chevrolet sc vam ustavi na /tekaj metrov. P ritlsnile na pedal... pa ste izven nevarnosti Baš drvite z največjo hitrostjo po ulici nizdol... ko se zdajci pojavi pred vami iz 3transke ulice težak tovorni avto. Samo pritisk z nogo, pa sc vaš Chevrolet takoj Novi Chevrolet-Coach. "I a nracitozni voz karakterizira eleganca Clicvroleta z njegovimi nizkimi in vitkimi linijami. ustavi. Tako ste preprečili nesrečo samo po zaslugi čudovitih zavor! Chevroletove zavore so tipičen primer mehanične popolnosti tega voza. Od motorja pa do poslednjega vijaka je izdelan iz najboljšega materijah, od izbranih delavcev. Danes, ko je beseda ..varčevanje" v ustih vseh, je Chevrolet poklican bolj kakor kdajkoli — zakaj on daje vse, kar morete od avtomobila zahtevati, po presenetljivo nizki ceni. Superijornost Chevroleta med poceni avtomobili dokazuje število različnih voz, ki jih ima na izbero. Zakaj v vrsti Chevroletovih avtomobilov dobite vse modele, ki jib drugače vidite le med velerazkoš-nimi avtomobili! CHEVROLET SIX GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A Radio Programi Kndio-IJiihTfana i Sobota, 11. aprila: 12.15 Plošče. — 12.43 Dnevne vesti. — 13.00 cas, plošče. — 18.00 Viktor Pirnat: Plankton, ribja hrana. — 18,30 Plošče. —-19.00 Pavel Kunaver: O Krasu. — 19.30 Ga. Ort-haber: Angleščina. — 20.00 Epizode iz Jezusovega življenja, zbrane od Yvette Guilbert, poje ga. Cirila Škerlj-Medvedova. — 20.45 Koncert Radio-orkestra. — 22.00 Časovna napoved in poročila; Hawaii-jazz. Nedelja, 12. aprila: 9 Inž. J. Čeme: O kmetijstvu. — 9,30 Pronos cerkveno glasbe. — 10 P. dr. R. Tominec: Versko predavanje. — 10.20 Ferdo Jelene: Nauk o serviranju. — 11 Koncert Radio-orkestra. — 12 Časovna napoved in poročila, plošče. — 15.30 Citre-solo, g. Mezgolits. — 16.?0 Sturm-Fiirbor: Extemporale, veselo gra (Št. Jakobski gledališki oder). — 20 Varietetni večer: Samospevi gg. M. Jolačina in D. Žagarja t sprera-ljevanjem harmonike. Vmes imitacija eksotičnih instrumentov. — 21.30 Koncert Radio-orkestra. Ha-waii-jazz. — Vmes časovna napoved in poročila. Drugi programi i Nedelja, 12. aprila. Belgrad: 12.30 Radio-orkcster. — 17 Naroda* s kitaro. — 17.30 Koncert pevskega zbora ».fedin-stvo«. — 20 Narodne pesmi. — 21 Komedija. — 21.50 Narodni napevi. — Zagreb: 17 Godalni kvartet. — 20.30 Lahka glasba Radio-orkestra. — 22 Operetna glasba. — Budapcst: 11 Nabožno petje, nato orkestralni koncert. — 18.30 Koncert. — 20 Operetne arije. — 21.30 Koncert. — Dunaj: 10 Pevski zbor. — 1105 Simfonični koncert. — 19.3ti »Reouiem«, J. Brahms (za soli zbor in orkester). — Milan: 16.05 Prenos operete. — 20.20 Plošče. — 20.55 Prenoa opere. — Praga; 20 Pesmi. — 21 Ra-dlo-orkester. — La^genberg: 20 Ljudski koncert. — 23 Jazz-orkester. — Rim: 20.30 »Svetohlinka , opereta (Hervc). — Bcrlini 20 30 Orkestralni koncert. — Katovicc: 10 Nabožna g'asba. — 12.15 Pevski koncert. — 20.30 Ljudski koncert. — 21.15 Koncert. — 22.15 Pia-unski koncert. — Miiblacker: 10.15 Katoliška svečanost. — 12 Koncert. — 18.30 Ruski komponisti. — 21.15 Simfonični koncert. — 22.55 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 16 Koncert Radio-orkestra v Brnu. — 15______^ILJlJ-AHaiL.' ..1- U ' rr^* a T* 9 "'O^NI g" ^Zj-j-gš s1? i^o N «< o. - gi a. j, N — —C ' 3 se ii = c o a c j Earl Derr Biggers: 'O? c' t> žtMf r. a S snssg „3čS? o J c - • I i o C "S t r 9 c MČ K > X '7. 4, ro .C. | g i i S S i*s*i 1 "ar Sgš> e75 I Kitajčeva papiga 33 Od nek od je prišel Alt Kim z naročjem drv. Niti ona mišica v topem obrazu Azijca ni pokazala, da bi ga bil osupnil prizor, ki ga je zagledal. Madden mu je velel, naj prinese vina... In ko je Kitajec postavljal rta mizo visoke kozarce, je boba sprele-tela groza, detektivov pas je bil komaj dvajset centimetrov stran od spretnih dolgih prstov Phila Mav-dorfa. Ko bi tale pretkani plaščar vedel... Toda Maydorfovo inisli so bile daleč proč od Phillimorovih biserov. Še eno kaiiok je zahteval, pripravljen na velik udarec. Ostro je pri telefonu zapel zvonec. Bobu je zastalo srce. Sedaj naj govori s San Frančiškom, lo nekaj korakov ml Mavdorfa! Videl je, da mu je Madden « pogledom pokimal, in je vstal. Bržčas zame!« Malomarno je vrgel svoje karto na mizo. »Halo, oče, si ti?c ••As in tri — vse mojo? : je triumfiral Maydorf, Madden se ni zmenil zanj. xDa, papa! Tu Bob! Sem srečno prišel — ostanem nekaj dni gost gospoda Maddena. Sem ti hotel le sporočiti, kje sem. — Da, to je vse. — Da. jutri zjutraj zopet pokličem. Si uspešno igral golt? To je pa škoda! Lahko noč!-: Ves rdeč v obraz je planil Madden kvišku. »Trenutek, prosi m Kt >Papa bi bil rad vedel, k je tiči m,^ je veselo menil Bob in sedel na svoj sedež. >Kdo doje?-Go&podar jc požrl kletvicot. igra se ic nadalio- vala. Bob se je na tihem smejal. Zopet odlog — tokrat pa ne po njegovi krivdi! Njegova zalogu chipsa se je strašno naglo krčila. Še enkrat okrog — potem j>a izstopim,« je izjavil odločno. JŠe enkrat okrog in vsi nehamo! ' je zarenčal Madden. Nekaj ga je razjezilo. Pa naj bo vsaj konec pošten, kakor gre!? je želel Mavdorf. Sedaj brez omejitve, gospodje!« Sam jo razdelil karte. Bob jo imel v rokali štiri od devetih. Ko jih je položil na mizo, je opazil na obrazu Phila Maydorfa hudoben nasmeh. • štiri kraljice!' jo oznanil veselo ter jili razpo-ložil s strokovtijaško gibčnostjo. Pri damah sem vedno imel srečo! Mislim, da gospodje plačajo! : Plačali so. Nerad je odrinil Bob Eden sedem in štirideset dolarjev. Zaračunim si vse pri stročkih, je premišljal. Razume sc, da jo Mavdorf bil zidane volje. . Zelo prijeten večer!.: Zložno si je oblačil svoj površnik. X Kmalu zopet pridom, če bo dovoljeno.v •Lahko nočlv je mračno zinil Madden. Thoirn jo pobral s pisalne mizo Žepno svetilka. Pospremim Vas do dvori! ' Bob se jo nasmehnil. Žepno svetilko, zunaj pa je svetila luna, da se je videlo kakor podnevu! ■»Zelo ste ljubeznivi! Na svidenje vsem in iskrena hvala!« Maydorf so je prekanjeno zarezal, ko je stopil za tajnikom. Madden je vzel cigaro in ji odgriznil konica >No, kako daleč sta prišla z očetom?^ .Nuj 11 razpravljam v navzočnosti tega tujca?: »To ne. Ni vam pa bilo treba tako brž odzvo-niti. Dedcu sem hotel veleti iz sobe. Brž pozovite še enkrat!« ^Izključeno! šel je žo počivat in pred jutrom ga nikakor ne smem moliti! Maddenovo obličje je potemnelo. r Zahtevam! In sem navajen, da se moji ukazi izvrše!« »Res? No, pri tem boste pa žc morali dovoliti izjemo.; Madden je divji odšel. — »Vi mladi... VI... mladi...« »Vem — toda krivi sle vi. Če pripuščate som neznanega vsiljivca, morate pač nositi posledice.,' • Nisem vabil tega pritepenca! Vrag vedi, kje ga je Martin pobral. Kajpada zasebnega tajnika premožne in vplivne osebnosti neprestano oblega vsakovrstna golazen. Thorn pa sc vede včasih kakor bebec." Tajnik je vstopil ln položil žepno svetilko nn pisalno mizo. Njegov gospodar ga je očitajoče gledal. »Vas znanec nam je grdo pljunil v skledo! : Zelo obžalujem, gospod Madden, pa se ni dalo spremeniti. Prišel jo pa?v : Kdo pu jc prav za prav?« »Nekak posredovalec. Zastavim vam pn besedo da ga nisem vabil. Saj veste, kako sc drže te pijavke. »Jutri ga poiščite in mu povejte, da nočem, du bi me kdo molil ter da ne trpim nikakih obiskov. Sam ga vržem skozi vrata, če se še enkrat prikaže, »Dobro, jutri pojdem v hišo k dr. Whitcombu in mu bom diplomutsko sporočil.« »Nikakor ne diplomatsko!« je pihal Madden »Čemu bi neki toliko ovinkarili pri takem dedcu? Pcšlenu porciia sirovosti je zanj edino Drlmernafc Jezusov mrtvaški prt - razstavljen Zgodovina iurinshe relikvije Turin, konec marca. V kratkem sr bodo po tridesetih letih zopet odprla vratca kapelice t (urinski katedrali, kjer je shranjena relikvija tenčice, v katero so povila Križa nega. proden so ga položili v grob. Dvignili Ivodo kameni to ploščo s krste, nato bodo morali odpreti še drugo železno krsto in končno še tretjo prevlečeno s srebrom; tedaj se bo prikazala okrvavljena tenčica, ki je predmet občudovanja in češčenja tnrinskih vernikov, a tudi predmet raziskovanj cerkvenih zgodovinarjev. To se bo zgodilo na privoljenje sv. očeta in italijanskega kralja, čigar hiša čuva ta zaklad. V sa vojski hiši je namreč že star običaj, du. se tenčica razstavi na dan prestolonaslednikov e poroke. Ob poroki Iliumberta ni bilo mogoče ustreči vroči želji vernikov, tla bi po to-Hkem času z/>|>et enkrat videli tenčieo, ker ni bilo tedaj mesto turinslkega nadškofa radi ne-sporaizumljenja med Vatikanom in vlado še zasedeno. Tenčica inm za seboj sililo zapleteno zgodovino. L. 1453 jo je poklonil savojsiki hiši C. dc Cliarny, ki jo je prinesel iz Jeruzalema. Med vojnami so jo prenašali iz kTaja v kiraj, d« bi ne prišla v roke sovražnika. Tako je rtv mala iz Chambery v Turin, iz Tur ina v Pine-rolo, potem v Vercelii. kasneje t Cherasoo in se je vrnila v Turin po obleganju 1. 1706. Zadnjič so jo izpostavili ob priliki tnrimsike razstave cenkvenc umetnosti. Tedaj so prihiteli občudovat relikvijo ne samo italijanski, tenrveč tudi inozemski verniki, prišli so tudi učenjaki, da znova proučijo njeno zgodovino. Vnela se je aopet razprava o istovetnosti relikvije in tedaj jo je turinsiki odvetnik fotografiraj. Slika se je kmalu racBŠirila po vsem svetu in učenjaki so jo začeli proučevati. Neki duhovnik je to dragoceno platno takole opisal: To je torej čudoviti prt, v kateri je skoro tri dni počivalo truplo našeg« božjega Zveličar-ja, potem ko so ga sneli s križa. Božja kri je na njej zarisala sliko kralja vesoljstva, na njej so odtisnjene rane na rokah in nogah. Temno rdeča točka kaže podprsno rano; vidijo se tudi bodljaji trnjeve krone, .ki je obdajala sveto Telo. Tudi znamenja brade in nazarenske lasulje božjega Zveliča rja in na njej je jasno odtisnjena slika vsega našega Gospoda. Tenčica je nekaj daljša kakor tri metre !n široka 1.40 m. Že v srednjem veku se je razvila o njeni istovetnosti živahna razpreva. In zgodovinske podatlke imamo o njej po letu 1353. l eeniak de Melv je zamilkal njeno istovet- nost, češ da je našel 42 takih tenčšc po raznih krajih Španije in Francije, Nemčije in Portugalske, kjer so jih verniki povsod smatrali za avtentične. Toda že raziskovanje na podlagi fotografije odvetnika Pia so dovedl« do nasprotnih zakljmčkov. Fnlzifikacija tenčiee bi namreč zahtevala taka tehniška, umetniška in znanstvena sredstva, kaikršnih v tistih časih sploh niso poznali. Madeži na tančici namreč tvorijo popolnomu harmonično in resnično telo; slikar, (»onarejevalec bi moral biti izredno vešč ana-tomist. Sledovi nn obrazu in posebno na nosu in očeh, kažejo na izrecno orientalski značaj; slilkar bi torej moral biti tudi etnogrnf. Telo kaže znamenja bičanja in udarcev, ki jih je mogel povzročiti le pravi rimski »flaprum«, ki je bil obdan s kovinastimi žeblji; slik ar bi torej moral biti tudi arheolog. Sledovi krvi so povsem naravni; slikar bi torej moral biti tudi fiziolog. Na levem ramenu se še vedno poznajo odtisi lesenega križa. Učenjak P. Vignon je tudi na podlagi kemične »nailize slrie.i••• k • \ ■ šel do zaključka, d« so to sledovi resnične človeške krvi in potu. ki ga navadno izloča človek, ko umira. O zigodovini tenčice pripovedujejo nasled- nje: Magdalena in apostoli so jo vreli z grolia m jo »pravili v hiši Nikodema. Ta jo je izročil Gamalielu. Ta zopet sv. Janezu Evangelistu, ki jo je dal v varstvo Simeona, drugemu škofn Jeruzalemskemu, z vsemi drugimi relikvijami Kristusovega trpljenja: z los enim i ostanki križa, žeblji in trnjevo krono. Pozneje so bile vse relikvije menda shranjene v nekem skritem kraju Jeruzalema, da bi jih pogani ne oneča-stili. šele po Konstantinov! zmagi so jih prinesli zopet na dan. Sveti Janez iz Damaska, sv. Gre-i gori j in sv. Janez Krizostom pripovedujejo, da I je ta relikvija res v Jeruzalemu; v naslednjih i stoletjih je netki zgodovinar omenjal, da je bila 1 izpostavljena leta 1099. ob priliki osvoboditve mesta. Od tega leta se usoda tenčice loči od usode drugih relikvij. Po mnenju nekega zgodovinarja jo je Amadej III. iz Savojske hiše dobil v dar v Jeruzalemu že po drugi križarski vojni in jo je vzel s seboj. Toda na Cipru ga je doletela smrt in tako je tenčica ostala na otokn tOO let, nakar so jo zopet nesli v Jeruzalem. Tu jo je dobil v dar G. de Charnv, ki jo je vzel s seboj v Francijo in jo potem daroval Savojski hifii. Brezbožnih na pobožnem romanju • Milly-Giles«, glasilo ruske muslimanske organizacije v Stambulu, prinaša sledečo zanimivo zgodbo. Versko preganjanje, ki so mu izpostavljeni ruski muslimani kakor vsi ostali verniki, je povzročilo veliko razburjenje v Islamu. To razpoloženje je postalo nevarno za uspehe sovjetske propagande na Vzhodu, ki ji pripisujejo komunisti veliki mednarodni pomen. Stalin je naposled sklical temu perečemu vprašanju namenjeno konferenco, h kateri je prišel v Moskvo med drugimi diplomati tudi sovjetski zastopnik v Hedžasu Tjurakulov. Vodja politične uprave Menjžinski mu je predlagal, naj roma na sovjetske stroške v Meko, da bi na ta način predočil komunistično versko strpnost. Nekateri člani moskovskega političnega biroja (vodstva komunistične stranke) so protestirali zoper slično »omalovaževanje Leninovih naukov«. A Stalin je rezko izjavil, da je dolžnost slehernega komunista nastopiti v ulogi kristjana, muslimana ali Zida, če to zahteva »strankina korist«. Tjurakulov, ki je bil med voditelji muslimanskega oddelka Sojuza brezbožnikov, je moral vpo-števati povelje, prejel denar in odpotoval v Meko. Kakor zahteva muslimansko izročilo, se je slekel do nagega, ko je zagledal sveto mesto in si oskrbel Sodna razprava proti diisseldortskenm morilcu se bo začel« v n>onedeljek, 13. aprila v Dtisscl-dorfu. Na levi in gornjem desnem vogalu: morilec Peter Kiirten, v sredi zgoraj: dve žrtvi morilca in sicer invalid Scher in postrežnice Ida R enter, v sredi spodaj: pšica kaže okno sobe. v kateri je stanoval Kiirten. Na desno spodaj: otroka, ki ju je Kiirien umoril — na levi S letna Gertrud Albermann, na desni 5 letna Roza Oh 1 iger. romarsko nošo. Na to je po predpisih tekom 12 dni opustil britje in petkrat dnevno molil pred svetim kamnom Kaabo. Na praznik Kurban-Bajraina je zastopnik protiverske vlade z ostalimi romarji vred sedemkrat bos obšel Kaabo, se na to povzpel na bližnji hrib Mino, bivališče hudobnega duha Iblisa in ga sedemkrat obmetaval s kamenjem. Na to je za sovjetski račun žrtvoval sedem velblodov in se očiščen podal v Medino, da bi molil ob Muha-medovein grobu. Ta božja pot je naredila svoj vtis na številne romarje, ki jih je prepričala o po-božnosti brezverca — zastopnika ^strpnei moskovske vlade! Cesarski potomec V malem mestecu Varal lo živi Guido de Lusignano, lastnik kolodvorske gostilne, ki pa ima dokumente, da njegov rod izvira od bizantinskih vladarjev. Kljub temu se ne sramuje lastnoročno streči gostom s kavo in drugo pijačo. Njegov oče Leo de Lusignano je umrl 1. 1876, reven in uliog v milanski bolnišnici, kjer so g« zapisali v mrliško knjigo pod naslovom »armenski kneze. Vladal je pod imenom Leon XIII. v Korasanu, ki so ga nekdaj njejrovi predniki dobili v zameno za Ciper. Tega Leona XIII., ki je slučajno imel enak vladarski naziv kakor tedanji papež, je odstavil ruski oair, ki mu je pa dal v zameno letno rento 10 /tisoč angleških funtov. Od tistih tnal naprej je blodil [K) svetu. Postal je častnik v tujski legiji in se je boril proti Rusiji. Zaradi tega je potem izgubil rusko pokojnino. Kakor francoski častnik se je udeležil italijnnske vojske in je bil pri Solferinu v bitki z Avstrijci težko ranjen. Zaradi te raine je moral pustiti častniško službo. Naselil sc je v Milanu in se poročil s priprosto deklico, ki je bila šivilja. Nekdanji vladar se je hotel preži vi jaiti v glavnem mestu Ixyinl>a rdi je s slikarstvom. jc pa pri tem popolnoma obubožal. Po njegovi smrti so njegovi j>otomoi nekaj časa morali živeti od javne miloščine. Njegov edini še živeči sin je sedaj kolodvorski gostilničar v Varallu. Pridnemu in skromnemu delavcu ni poznati, da so nekoč njegovi predniki vladali na Cipru, v Jeruzailemu in v Armeniji. Največja dozdaj dosežena višina Znano je, da vremenoslovoi preiskujejo kakovost in temperaturo različnih zračnih plasti potom balonov, v katerih se nahajajo registrirski aparati. Zanimivo je vedeti, kakšna je višina, ki jo ti baloni dosezajo. Do sedaj je bil znan slučaj na aerološkem observatoriju v Batavjji, kjer je registrirski balon, spuščen v zrak pred vojsko, dosegel višino 31 kilometrov. 8. septembra 1930 pa je dosegel balon, lei so ga spustili iz metereološke opazovalnice nemške Seewarte v Hamburgu, višino, katero je baro-graf zaznamoval s 35.9 km. Ako se odšteje napaka, ki se tu neizbežno pojavlja, se more z absolutno gotovostjo reči, da jo znašala višina v resnici 33 kilometrov. Kar se tiče temperature, je ta balon zaznamoval v višini 11.9 kilometrov minus 55.3 stopnje. Novi čiknški župan Čeh Anton J. Čermnk. Njegov glavni boj 1k> naperjen proti zločinskim tolpam, ki so se pod prejišnjim županom silno razpasle, ker jih je naravnost ščitil. Prihodnji solnčni mrk 31. avgusta 1932 se bo v Kanadi in v Združenjih državah Severne Amerike opazoval popoln solnčni mrk. Trajal pa bo samo zelo malo časa, namreč 1 minuto in pol. Kljub temu se iz Anglije pripravljata dve veliki potovanji v Ameriko, kjer bodo potniki opazovali vsekakor zelo zanimiv in zelo redek prizor popolnega solnčnega mrka. Potni stroški za osebo so preračunani med 1750 in 3850 zlatih mark. Prihodnji popolni solnčni mrk se bo pa opazoval leta 1937, in sicer v Peruju. Ta mrk bo trajal nad 7 minut. So bogati Angleži, ki se ie sedaj pripravljajo tudi na to potovanje. Pravni nasveti Tožba za alimente v bivši SrbijL J. V. Služili ste v Srbiji in imeli znanje z nekim državnim nastavljencem, ki Vam je obljubil zakon. Iz tega razmerja se je sijiočel otrok, ki ste ga porodila doma v Sloveniji. Nezakonski oče pa Vas ni poročil in tudi za vzdrževanje otroka noče nič prispevati. — Ker živi nezakonski oče na ozemlju bivše Srbije, veljajo za njega določbe srbskega zakonika. Po tem zakoniku pa se ne more nezakonskega očeta tožiti na priznanje očetovstva. Le če bi nezakonski oče priznal (n. pr. na občini, pri župniku itd.), da je res oče otroka, potem se ga lahko prisili s tožbo pred sodiščem tudi na bivšem ozemlju Srbije k dajatvam za vzdrževanje otroka. Če imate dokaze, da je očetovstvo priznal, ga lahiko tožite za alimente. Ker ne boste zmogli stroškov potovanja, boste pač morali izročiti zadevo advokatu. »Zavarovanec«. Zavarovani ste bili pri neki zavarovalnici za vsoto 2000 zlatih avstr. kron za življenje. Zavarovalna doba 25. let je že potekla. Koliko boste dobili, če se pri nas uvede zlata valuta? — Ker niste navedli imena zavarovalnice niti navedli kraja, v katerem Vam ima zavarovalnica iziplačati zapadlo zavarovalnino, Vam na to vprašanje točno ne moremo odgovoriti. V splo&nem pa velja, da plačujejo zavarovalnice svoje obveznosti iz časa pred prevratom in ki so zapadle v plačilo v našem kraju na ozemlju bivše Avstrije, v zakoniti relaciji 1 Din za 4 krone. Če bo navedena zlata valuta, bo pa merodajna relacija zlatega dinarja do dosedan jega. — Znani pa so nam sluča ji, da so tukajšnji zavarovanci banke »Slavije« v Prapi iztožili izplačilo zavarovanih avstrijskih kron v čeških kronah v isti višini. še enkrat drugi zakon ločenega katolika. I. P. L. — Kakor smo že povedali, se po naših postavah ločeni katolik ne more veljavno poročiti, dokler živi njegov ločeni zakonski drug. So pa slučaji, da ločenec prestopi v pravoslavje in izposluje ,da duhovno sodišče pravoslavne vere razveže prvi zakon in se nnto on znova poroči no pravoslavnem obredu. Po naših postavali bi sicer druge žene ne bilo smatrati za zakonito ženo, vendar nam je znan slučaj, da je bila možu, ki je državni uslužbenec, priznana doklnda za drugo ženo. Vprašate, kako naj mož postopa, da prepreči jioroko ločene žene v pravoslavni veri. Tega pač ne more storiti. Lahiko pa toži na neveljavnost rlruffegu zakona. Dokler drugi zakon ni razveljavljen, se pač smatra za »zokon« in se tudi otroci iz tega zakona ne smatrajo za nezakonske. Obrtno dovoljenje zn prodajo delikates. A. Z. V. — Za obrtno dovoljenje za prodajanje delikates sc obrnite na okrajno načelstvo. Ce je upati, da isto dobite, Vam ne moremo povedati. Prosite! Kulturni obzornik F.S.Finžgar: Pod svobodnim solncem Tretja izdaja. (Nora založba.) >Nova založba« je počastila ob špetdesetletnici F. S. Finžgarja z novo izdajo davno razjirodanega romana >Pod svobodnim soncem?, s čemer je do-polnijena vrsta njegovih zbranih spisov s prvima dvema zvezkoma. Odveč bi bilo kopičiti pohvalne besede o tej neoosežni mojstrovini slovenske prozne epike, o temi romanu, Id jo brez dvoma najbolj pretehtano, najbolj klasično zasnovano in izvedeno delo, kar jih je kdaj slovenski romanopisec ustvaril. Malo je Slovencev, ki se zanimajo za knjige, da niso tega dela prebit ali in se ob njem naslajali v redkem veselju nad knjigo, ki je v svojem načinu popolna bi brezhibna. Trdim pa, da bi ne bilo enega med njimi, ki bi ob ponovnem čitanju ne mogel doživeti vnovič nekdanjega nepozabnega veselja. Deček na počitnicah pri kraškem kmetu sem na njegovi polici prvič videl knjigo in jo v dušku dvakrat zapored prebral. V šoli »mo pisali naloge in mnoge ure posvetili romanu »Pod svobodnim soncem*. Zdaj, ko je knjiga v tretji izdaji izšla, sem jo hotel le prelistati, v naglici obuditi lepe s)»mine na Iztoka in Ireno, na Bpafrodita in Ra-dovana, Ljubinieo, Svaruna, Tunjuša, Azbada in sIndnstrastno despojno Teodoro ter na Upravdo Ju-stinjana, na junaške boje in zvite ukane, na hotno in čisto človeško ljubezen, na vse sijajne in razburljive prizore, ki se v knjigi vrste ]>o mojstrsko zasnovanem načrtu pisatelja... A od listanja sem prišel v čitanje, od čitanja v poglobitev, dokler se nisem odločil začeti nn prvi strani. In spet sem t dušku prečital »Pod svobodnim soncem-t. Komu naj pripovedujem na dolgo in na široko znamenito Finžgarjevo zgodbo, ko pa je ogromnim množicam že do dobra z.nnna? Ali ne? Zakaj p-\ naj po drugi strani takim, ki zgodbe še niso čitali, jemljem s pripovedovanjem veselje presenečenj in odkritij? >Pod svobodnim soncem« je delo, ki ga je vzljubil ves naš narod, preprosti in izobraženi svet ga enako cenita, a mladež, ki dorašča, bo vsikdar našla v njem bogat zaklad, iz katerega bo črpala zdrave ideale ter uživala v njem redek zrel sad izvrstnega pripovedništva. In bodočim rodovom ostane knjiga narodna svetinja, kažipot in zmalo — neizčrpen vit lepote in kreposti. Mislim, da o tej knjigi sploh ni mogoče govoriti drugače kakor z navdušenjem. Tako so govorili nekdaj, ko je izšla prvič, tako bodo govorili vsi. ki jo bodo zdaj v prvo ali v drugo ali v deseto pre-čitali. Morda se ti ob nobenem drugem slovenskem delu ne odpre tako razgled v naše bogastvo, v dragocenosti, ki se. 7, njimi ponaša naše slovstvo. S)>om-niš se nehote na naše starejše pisatelje, ki so po krivem mnogi inizabljeni, drugi le še po imenu znani. pa so nam vendar ustvarili dela trajne vrednosti, mimo katerih v tem razdraženem Času hodimo, kakor da jih ni in kakor da jih nimamo v dokaz, da se nam ni bati za bodočnost, ko je vendar ustvarjalna sila našega naroda od prvega prebujenja bila vedno razgibana in prožna, v v I no bogata in razkošna. Naaadirje naj povem o novi izdaji ivmiana »Pod svobodnim soncem« še, da je delo jezikovno in v slogu temeljito prečistil Anton Sovre, ki je znan oblikovavec našega jezika, in da je radi lega nova iz/laja v primeri s prejšnjima mnogo več vredna. Nisem jezikoslovec, da bi znal pravilno oceniti So-vretovo delo na Finžgnrjevem romanu, opazil sem pa, da se sedanje besedilo prav bistveno razlikuje od prejšnjega, da mrgoli dognanih naglasov in novih, boljših izrazov, da je stava besedi ponekod čudovito lepa v svoji preprostosti in izklesanosti. — V tiskarskem pogledu nudi knjiga po zaslugi tiskarne družbe sv. Mohorja zares razveseljivo podobo. Založnici, ki je roman izdala, moramo časti-tati v vsakem pogledu, ne nazadnje tudi radi nizke oene, ki jo je nastavila (za obe knjigi broširani Din 80. v' polplatnu Din 100, v celem platnu Din 110). > s. š. Al. Mav: Mati obiokanih 12 Marijinih za mešani zbor V samozaložbi je izšlo 12 novih Mavovih Marijinih. na katere opozarjamo zlasti sedaj, za maj-nik, naše cerkvene zbore. Kljub naslovu niso vse pesmi žalostne, nego nekatere prav porabne tudi za veselo pomladno pobožnost. Prva, Srce moje, je zapela v preprostem narodnem duhu, druga stoji v molu in meša eno-, dvo- in četveroglasje, rafinirnnejše harmonije daje orgelski spremljavi, tretja, K tehi zrem. je v prvem delu ljubko prepletena moških in ženskih glasov, četrta. Blaženi, je zn otroke in neha na dominanti, kar ji daje neko orientalsko značenje. Mati žalostna in Kdaj o sladka mati. Mati kam? in zlasti Slovenci Mariji kažejo ono slovensko prisrčno lirsko preprostost, a obenem zvočno polnost, ki označuje 1're-i inrlovo šolo, na katero kažejo tudi pestre harmo- nije spremljave, marlcantni enoglasni vložki, ritmična poživljenost itd., predvsem pa neko loplo in domače občutje, ki veje iz njih. Posebno se bo obnesla nemara Vsa lepa spočeta v tem stilu kom-ponirana. Je kakor iz enega kova. Pesmi loplo priporočamo vsem eekvenim zborom. Bodo prav porabne in pevne, domače, dasi uporabljajo tudi težje harmonije, te pa večinoma le v spremljavi orgel. v * Shakespeare: Komedija zmeSnjav. Prevel Oton Ž u p a n č i č. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena broš. knjigi 28 Din, vezani 38 Din. Poštnina 2 Din. Tiskovna zadruga je pravkar izdala sedmo knjigo svojega Shakespeareja, ki ga mojstrsko preliva v slovenski jezik Oton Župančič. »Komedija zmešnjav« ne spada med največja in najpomembnejša dela nesmrtnega angleškega dramatika Če ni mogočno drevo, ki kipi v višave človeškega duha, pa je kakor pisana greda sredi med takimi drevesi, vsa posajena s pristnim Shakespeareievim humorjem. Njegov vonj je nekoliko starinski, a prav zato očarljiv. Iz podobnosti dveh parov dvojčkov in zakonske dvojice, ki jih je ločila nevihta na morju in ki gredo vsak na svojo stran ter se najdejo šele mnogo pozneje v Efezu, ne da bi sc spoznali, je Shakespeare ustvaril resnično »Komedijo zniešnjav«. Vozel, ki nastane zaradi te podobnosti in nenadnega srečanja, je čudovito zapleten in samo Shakespeare ga je mogel razvozlati toli vešče in z dramatsko spretnostjo, ki na vsaki strani razodeva mojstra. Komedija je pretežno ver-zificirana in ima sredi med košatim humorjem nekatera lirično nežna mesta in duhovite misli o zakonu in ljubeeni.