31. štev. V Kranju, dne 1. avgusta 1913. XIV. leto. Političen in gospodarski lisi Stane za Kranj z dostavljanjem na dorn 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Janko Florjančič. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : I n s e r a t i se računajo za celo stran 50 K, za pol. strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati so plačujejo naprej. Za manjša oznanila *e plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrkl, za večkrat znat« n popust. — Upravništv" naj se blagovolijo pošfljafi naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi io novice. — Dopisi naj *e izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. K naši »Izjavi" glede »Okrajne bolniške blagajne" v Kranju. V predzadnji številki smo prinesli .Izjavo" glede Okrajne bolniške blagajne v Kranju. Čeprav ia izjava po svoji splošnosti naravnost izziva komentar, smo jo mi priobčili brez vsakega pri-siavka. Mislili smo, da se podobne izjave ne komentirajo. A .Dan" in „Sava" nista strpela In sta se obregnila ob nas. .Dan" je šel celo tako daleč, da podtika izjavi, česar v nji niti ni ne. Zato naj nam prizadeti gospodje oproste, ako tudi mi malo odgovorimo. Kakor znano je napad na Cirila Pirca radi Martina Štefeta podpisal prof. Marinko in je tudi ta zanj odgovoren. Kolikor je nam znano, profesor Marinko ni še do danes ničesar preklical in g. Ciril Pire je v tem slučaju pred prof. Ma-rinkom, katerega bi bil prav lahko tožil, če mu je storil krivico, zlezel pod klop. To je resnica. Zato naj bo Pire kar lepo tiho — pod klopjo. Kar se tiče Podjeda je pa c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju razsodbo razsodišča razveljavilo kot neveljavno in odredilo novo obravnavo. Koliko more v očigled tega dejstva naša izjava žaljenemu Ciiilu Pircu pomagati, res ne vemo. Naša polemika proti Okrajni bolniški blagajni ni imela namena koga osebno žaliti Nam je bilo le ležeče na tem, da se opozori javnost na nedopustne in nesocialne razmere, ki vladajo v tem zavodu. Gg. Ciril Pire in Rudolf Kokalj sta se vkljub temu čutila osebno žaljena. Vitez pl. Premerstein pa je skočil pokonci v slučaju Jamnik, v katerem je bil naš list res napačno informiran, vkljub temu, da smo mi zmoto takoj V naslednji številki popravili. Gospodje so vložili tožbo, ne radi tega morebiti, kar smo mi očitali blagajni, ampak — radi tega, ker smo baje žalili njih osebno čast. Ker se v porotno obravnavo iz umevnih razlogov nikakor nismo hoteli spuščati, je uredništvo akceptiralo od nasprotne stranke predlagano izjavo, ki smo jo predzadnjič priobčili. To nam je bilo tem lažje, ker smo trdno prepričani, da na tem, kar smo hoteli doseči s svojo borbo proti nedopustnim razmeram v Okrajni bolniški blagajni v Kranju, ta izjava itak ničesar izpremeniti ne more. Javnost čisto natanko ve, pri čem da je. Uredništvo. Federalistična Avstrija. Stotine milijonov je žrtvovala Avstro-Ogrska zadnja leta za Balkan. Uspeha pa ni nobenega. Obrt in trgovina sta na tleh, polja so slabo obdelana, živinoreja hira, ker krmijo fantje namesto domačih krav dalmatinske mule, državni dolgovi naraščajo skokoma in deželne finance so povsod na robu propada. Vse se izprašuje: odkod to? kam plovemc? kdaj bo tega konec? Vse te ogromne stroške je napravil naši državi neumni strah pred Jugoslovani. Nemci in Madjari so si vtepli v glavo, da treba oslabiti Srbijo, sicer utegne ta slovanska državica imeti vpliv na avstrijske Jugoslovane, da bi začeli razdirati dualizem, zlezli izpod nemško-madjarskega jarma, ali še celo mislili na nekako samostojnost jugoslovanskih dežel. Zatone bila v prvi balkanski vojni politika Avstro"-Ogrske turkoljubna, v drugi vojni je pa bolgaroljubna. Ko so bili Turki premagani, se je obesila Avstrija celo na Albance in se je želelo napraviti močno albansko državo kot protiutež zmagovalni Srbiji. In sedaj, ko so premagani Bolgari, se iščejo niti za druge spletke, o katerih pa nihče ne ve, če ne prineso Avstro - Ogrski poleg neizmernih stroškov novih blamaž. Kako Velik strah imajo nakateri krogi zaradi avstrijskih političnih neuspehov na Balkanu, se razvidi iz govora, katerega je imel nedavno baron Rauch v Zagrebu, ki je dejal: .Balkanski dogodki so velika nevarnost za nas; na jugoiztoku se zbirajo oblaki. Mogoče je, da se enkrat cel Balkan proti nam vzdigne." Narodi naše države postajajo vsled te vrtoglave politike od dne do dne bolj nezadovoljni. Še celo Slovanom nasprotni narodi prihajajo do prepričanja, da se s tako politiko vrag ne odganja. Resno so se tedaj možje raznih narodov začeli baviti z vprašanjem, kako bi se reorganizirala in pomladila naša monarhija, da bi mogli srečno in mirno v njej bivati vsi narodi. S pritiskom na steno in komisarijati se ne pride do cilja. Konec pa mora vendarle biti tem ved-nim krizam. Zadnji čas stopa tedaj na površje misel, da naj se monarhija preuredi v federalističnem smislu. Seveda se mnogo mogočnikov še križa pred to strašno mislijo, ki bi prinesla polom nemško-madjarskemu samovladju. Ali članki po časnikih dokazujejo, da novi načrti dobivajo upoštevanje. Pod federalistično veliko Avstrijo se razume to, da bi bila monarhija po narodnostih razdeljena v več kraljestev, ki bi imela svoje zbore in svoje ministre. Ta kraljestva bi pa imela na Dunaju skupni državni zbor, kakršnega imajo na Nemškem. Pod hrvaško kraljestvo bi spadale vse hrvaške dežele z Dalmacijo, Bosno-Hercegovino in delom Istre. S tem kraljestvom bi bila združena Slovenija, ki bi obsegala vse slovenske zemlje. Avtonomijo s svojimi ministri bi nadalje imeli Nemci, Čehi s Slovak1', Poljaki, Rusini, Romuni, Madjari in Italijani. V skupni državni zbor bi pa volili toliko poslancev, kolikor bi jim jih pripadlo na podlagi ljudskega štetja. Ako bi ta skupni parlament imel 600 poslancev, bi jih, kakor sedaj štetje kaže, prišlo na Nemce 144, na Čehe 108, na Jugoslovane 102, na Madjare 96, na Poljake 54, na Rusine 48, na Romune 36 in PODLISTEK. Žiifmn Barina. (Daije.) Češki spisal Joa. Brožek, prevel P. Bohinjec. V Osečni je bilo še nekaj poštenih sosedov, ki jim je slab glas mrzel. Med temi je bil tudi kmet Klimaš, najbližji sosed župana Barine. Klimaš je večkrat ropotal nad redom v vasi in godel nad županom, da bi lahko kaj ukrenil zoper to. A jezil se je le doma, pred svojci, ne da bi se pričkal z županom. Vedel je, da ima njegov sip Jurij rad županovo Anico, dasi ga to ni posebno veselilo. Barinova mogočnost mu ni bila po godu, vendar ni hotel sinu sreče odjedati, kajti zoper Anico ni mogel ničesar reči. Bila je to ljubka, delavna, tiha in postrežna deklica. Jurija je ljubila iz vse svoje poštene duše in tudi župan ni imel ničesar zoper to. .To bo nekaj bogastva!" se je tolažil župan. »Klimeš ima sina edinca, jaz hčer edinko, kmetiji se spojita in postali bodeta graštMnica." Z Anico se je Jurij večkrat shajal. Govorila sta na polju, zvečer je Jurij po delu zahajal k županovim, nojraje pa je postajal z Anico na vrtu pod košato jablano. .Anica, kako rad bi te že popeljal na naš dom kot svojo ženko!" je govoril otožno Jurij. „Saj je še dosti časa," je odgovorila deklica. .Veš, da bi ata sami ostali, kdobijirn gospodinji?" „Pa bi prišli k nam", jc hotel reči Jurij, pa >e je zdržal. Vedel je, da bi oče v to ne privolil, da bi prebival pod eno streho z županom, ki je bil ošaben in prepirljiv mož. Težko bi se razumela. Zato je rekel: .Saj so tvoj oče še trdni, lahko bi sami vse vodili in tudi župan bi lahko še bili. Vendar ne boš čakala tako dolgo, da bi ti oče umrli!" .Bog jih ohrani, zakaj to govoriš, Jurij?" se prestraši deklica. .Ne boj se, saj jaz ne čakam na smrt tvojega očeta, vendar veš, da je tudi pri nas treba gospodinje, zakaj mati bolehajo!" .Počakajva še malo časa!" .Počakam tedaj, pa čez zimo, Anica, tvojega očeta poprosim zate in se bo to že kako naredilo," pravi mladenič. .Kaj to, gospodarili bi že moj ata, ali opravila imajo z županskimi posli." „To je mala reč, teh poslov se lahko znebe, saj jim niso na veliko čast." .Kaj to govoriš, fant!" zazveni nad prestrašenim mladeničem trd glas, a poleg njiju stoji župan. Prišel je tam izza skednja, kjer je poslušal prazno govorico hčere in Jurija. .Kaj? To govoriš, fant, da mi županstvo ni na veliko čast?" iznova vpraša Barina, iresoč se jeze. Jurij se je že iztreznil. .OJpustite, stric, saj vas nisem hotel žaliti " se izgovarja. .Nisem hotel — nisem hotel — bruha župan, tudi jaz vaiu nisem hotel motiti, a kako ti to razumeš, da mi županstvo ni na čast?' .Ata!" prosi hči. .Molči!" se zadere oče, .a ti, fant, govoril Ali se ti ne zdim dovolj pošten?" .Stric, niste me dobro razumeli," razklada mladenič, premagajoč se. .Slišali ste najin razgovor in torej veste, o čem sva z Anico govorila. Rekel sem ji, da bi jo rad popeljal na naš dom kot ženko.' .To ti še lahko izpodleti," se zadere Župan. .A ona se je bala za vas, ker vas neče pustiti samega. Gospodarili bi že menda, ko bi ne imeli skrbi s svojim uradom. Tedaj sem rekel, da bi se ga lahko znebili, če vam posebne časti ne daje, a nisem rekel, da bi slabo uradovali, to Bog ne daj! Dobro veste, kakšen glas ima Osečna, in v okolici vsak krivi vas kot župana, da ne skrbite za red v občini, dosti jih vas dolži, da divjim lovcem in celo tatovom ... In zakaj bi vam bilo treba trpeti ?" Župan se zlobno nasmeja. To skrb imaš tedaj za me, mladeniči Gotovo si to slišal doma od očeta. Hitro si začel, hitro 1 Tedaj mi svetuješ, da bi slovo dal županstvu! No, kdo bode župan? Ti morda, ali tvoj oče?" .Stric!" BNo, dobro, dobro! Hvala ti, Jurij, za tvojo skrb 7a me. ali na Anico boš moral že še nekaj časa počakati. Ako ne moreš čakati — z Bogom! pa se obrni drugam," nadaljuje župan mirneje V njem pa je vse vrelo. .Ne vem. stric, kako da ste se nad mano tako razjezdi, toda An ce ne pustim. Ako mi je na Italijane 12. Po tej proporciji bi bile zastopane narodnosti tudi po uradih. To so tedaj sanje, ki utegnejo enkrat postati resnica. Nemški Micbel in Madjar- err.ber, ki poznata le svojo pravico, seveda trepetaje govorita o teh sanjah. Slovanom, ki hočejo imeti močno Avstrijo, pa bi ob njih uresničenju prišla na površje ona pravica, ki je temelj kraljestev (.fundamentum regnorum"). Absolutizem na Češkem. Češko kraljestvo je ena najvažnejših kronovin naše države. Po številu svojega prebivalstva, po obrti in industriji, po svojem bogastvu je ta dežela daleč pred drugimi. A ravno na Češkem so politične razmere že nekaj let sem take, da pod njimi trpi cela država. Vzrok tiči v tem, da se Nemci in Čehi, ki prebivajo na Češkem, med seboj ne morejo sporazumeti. Čehi tvorijo na Češkem veliko večino prebivalstva. Popolnoma Češko je glavno mesto Praga, ki leži nekako v sredi češkega naroda. Okrog in okrog pa je češko prebivalstvo okro-ženo od Nemcev, kojih živi na Češkem par milijonov. Čeprav tvorijo Čehi po številu veliko večino v deželi, so vendar Nemci tako močni, da morejo že leta in leta preprečevati delovanje deželnega zbora. Kakor povsod, tako hočejo tudi češki Nemci ko-mandirati. Čehi se bore za pravice svojega naroda z žilavo vstrajnostjo. Nemci pa jim ničesar ne privoščijo. Češki Nemci nasprotno delujejo z vso silo na to, da se naj enotno Češko kraljestvo razdeli v dva dela: češki del dežele in nemško ozemlje. Vsak del imej svojo lastno upravo in bodi samostojen. Čehi se temu seveda upirajo, ker svoje starodavne domovine Nemcem na ljubo ne puste deliti. Zato je sprava med obema narodoma doslej nemogoča. In posledice? Že pet let ne more češki deželni zbor zborovati, ker Nemci obstruirajo. Do danes je gospodaril deželni odbor. A stroški za deželne potrebe rapidno naraščajo. Deželni zbor bi bil imel zvišati deželne dokiade in uvesti nov davek na pivo, da bi mogla dežela pokriti vse potrebne izdatke. A ker deželni zbor radi nemškega odpora ni mogel zborovati in cesar ni hotel privoliti, da deželni odbor sam začne pobirati omenjeni davek, se je polagoma deželna kasa tako izpraznila, da je vlada morala misliti, kako rešiti deželo pred polomom. Prišlo je, česar Čehi niso prav nič želeli. Sv. Ane dan je izdal cesar pismo, v katerem je naznanil, da je dežela izgubila privico do gospodarstva. Deželo bode odslej upravljala deželna upravna komisija, ki bode poslovala tako dolgo, da se izvoli nov deželni zbor in odbor. Dovolil je cesar, cft bode komisija pobirala 65 odstotno doklado na vse direktne davke, deset odstotkov več kakor doslej, in dokiade na pivo 4 K na hektoliter. Za predsednika komisiji, ki ima osem članov in štiri namestnike, je bil imenovan dosedanji deželni odbornik grof Schonborn. Z novo naredbo nobena stranka na Češkem ni zadovoljna. Nemci se pritožujejo, da je predsednik Čeh in katoličan, vse stranke pa godrnjajo nad absolutizmom. Češki deželni odborniki so sestavili protest, o katerem izjavljajo, da se je z upravno komisijo kršila ustava in da njih man-datje veljajo toliko časa, dokler deželni odbor ne izvoli drugih deželnih odbornikov. Češki poslanci bodo pričeli v državnem zboru z obstruk-cijo, ko se bo zbor sešel. V Pragi se pa vrše velike demonstracije. Vse to bo imelo na notranje politične razmere v celi državi velik pomen in ne bc ostalo brez posledic ziasti na jesensko zasedanje državnega zbora. Ne čaka nas tedaj v bližnji bodočnosti nič razveseljivega. DOPISI. Šenčur pri Kranju. V nedeljo, 10. avgusta t. 1., obhajala se bode pri nas nenavadna slavnost. Minulo bode 150 let, odkar je bila župna cerkev sv. Jurija slovesno posvečena. Zato bodemo prav slovesno praznovali spomin na ta dogodek. Že na predvečer, v soboto, bosta slavna mengiška godba in mogočni strel kanona naznanjala šen-čurski fari, da se bliža slovesni dan — da se bode drugi dan obhajalo v Šenčurju takozvano .cerkveno žegnanje". V nedeljo zjutraj ob 4. uri bode mengiška godba napravila budnico in ljudstvo vzbudila k slovesni 150 letnici. Ob 8. uri bodo pričeli prihajati župljani iz podružnic cele župnije z banderi, katere bode slovesno sprejemala godba. Dekleta in žene iz vseh vasij — iz Šenčurja tudi — naj bi se udeležile sprevoda v narodni noši. Ob 9 uri bo slovesna sv. maša, pri kateri bo govoril naš rojak, veleč. g. Peter Bohinjec župnik dupljanski. Popoldan ob 1f2S. uri bodo slovesne pete litanije. Po litanijah D hitro potolažil. .Glejte smrkovca," je godel, .kakšna predrznost!" Ata, saj vam Jurij nič ne stori!" pravi Anica očetu. .Nič ne stori! Kaj bo meni razkladal, kaj mi je v Čast, pa on! To ima od svojega očeta." „Morda bi bilo vendar ie dobro, ata, ko bi županstvo opustili." .Tedaj tudi ti, dekle! — tudi ti?" .Enkrat bo počilo." .Molči!" zakriči oče nad hčerjo. .Ali ne veš, da imajo tudi stene ušesa? In vedi, dami nimaš več govoriti s tem ošabnim pustolovcem. Vrhu tega bi že bil davno raztrgal vajino znanje, da ni njegovega posestva. A tudi stari Klimeš gleda na me skozi prste. Za Klimeševega sina nisi zrastla !" Anica ni odgovorila. Vedela je, da je bolje, da očeta še huje ne razdraži. Morda se pomiri in bode pozneje drugače govoril. Jokaje je šla venkaj. II. Dolgo ni mogel Jurij izpregovoriti z Anico. Na polje ni šla,' a k Barinovim si ni upal iti. Zamišljen je hodil okrog in to ni ušlo očetu. .Tebi, fant, nekaj ni prav," mu reče nekoč oče. Morda sta se z Anico sprla." „Pa ne greš več k Barinovim," pravi dalje. .Prej si tam bil vsak dan. Pred mano ne smeš imeti skrivnosti, fant!" .Saj ne." .Pa, kaj bi te zalezaval," se smeja oče, .saj vidva se hitro zbotata." Očetova laskavost je Jurija gonila. .Zakaj bi mu ne zaupal?" Zato pravi: „Z Anico sva dobra,-ali z županom!" .Z županom? Z Barino?" se čudi oče. Ko mu jc sin razjasnil svoj nastop z županom, pravi oče s poudarkom: .Fant, ni ti treba žal biti!" „Za župana mi ni žal, pač pa za Anico." .Molči, fant! Pusti jo, zapomni si, in boš videi, da bo bolje za-te. Kaj bi prosil? Poiščeš lahko drugo dekle, ki bo Anici kos." .Pa imam Anico tako rad," odvrne sin. .Kaj Anica! Nji vsa čast, a župan, saj ga poznaš. Kar si enkrat v glavo vtepe, tega ne izpusti rad, razun po velikih prošnjah. Sicer pa mi ta človek ni dosti všeč. Boš videl, da bo enkrat naletel, in sicer pošteno naletel s to gozdno tatvino." Od tega časa Klimeš ni več govoril 8 sinom o ti stvari. Z županom se pa Jurij na daljši po-menek ni sešel. Če ga je srečal, ga je pozdravil, župan je odzravil in nič drugega. Z Anico se jc pa Jurij vendar-le shaja). Nekoč je bila na polju pri ženicah, Jurij pa je šel s polja. Došel jo je v klancu. Nikdo ju ni videl. Jurij je Anico ustavil in jo nagovarjal na ženitev. Žalostno je zavrtela glavo. „Pa drugič", je rekla. .Kaj pa sem se ti zameril, Anica, da se me tako izogibaš", očita Jurij otožno. .Ne izogibam se te, Jurij, skrbi me pa, da se ti jeziš nad mano". .Jaz nad tabo? A zakaj?" .Veš — takrat." „Ti vendar za to nič ne moreš. Ali je oče še jezen na-me?" .Ne vem. Od tistega večera ne govore z mano o tebi." .Morda se pomire in spoznajo, da so mi krivico delali. A ti, Anica, vendar ne odpoveš svoje ljubezni?" .Tako malo me poznaš?" Posledica tega sestanka je bila, da sta se potem večkrat sešla na županovem vrtu, se tolažila in se udajala blaženim upom. priloga ..Gorenjcu" štev. 31 Iz 1.1913. Na Goriškem se je zgodilo pri ožjih volitvah, če-ar smo se bali, oziroma s strahom pričakovali. Zmagali so liberalci, tako da imajo večino. Huronski krik ženo vsi liberalni Usti, češ, da je goriški klerikalni zmaj na tleh in pobit za vselej. Ali je biio res treba boja med našimi? .Domoljub" piše: ,Ker ni noben človek no svetu tako neumen, da bi garal, delal in hlapčeval zastonj, zato so hoteli tudi mladi, da se tudi njih beseda upošteva v politiki in naj se tudi nekaj njihovih pristašev postavi za poslance". — Temu se ne da oporekati in bi se bilo temu načelu tudi lahko zadostilo, ko bi se bil med obema strujama dosegel pred ožjimi volitvami primeren kompromis. Krivda za poraz zadene tiste, ki so, spustivši se v volivni boj, podrli za seboj vse mostove, tako da je bil v odločilnem trenutku kompromis nemogoč. Razsodnosti v vsej tej volilni borbi nismo videli mnogo. To se maščuje. Goričani pa lahko uče sedaj — Kranjce. O tem pa drugič! Nemci v Ljubljani. Ljubljanski naprednjaki se jezijo, da so Nemci prišli v mestni zastop. Prav t» naprednjaki imajo pa Nemce tako radi. da celo navadnh veselic ne morejo brez njih napraviti. Še celo .Dan" priznava, da so se v Ljubljani udomačila k raznim prireditvam nemško-slovenska vabila. Imenovanje. C. kr. ministrstvo je imenovalo g. Franca Komatarja, profesorja na kranjski gimnaziji, za konservatorja c. kr. arhivnega sveta in nadzornika arhivov v kranjski deželi. Pri železnem mostu v Kranju je zdrknil p Kokro 32 let stari Anton Zebre, lzučen je bil Zebre za dimnikarskega pomočnika, pa se mu ni ljubilo delati. Vinjen je ob kokrskem prepadu klobuk lovil toliko časa, da je zletel 30 metrov globoko v prepad in si polomil nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico v Ljubljano. Čirčiče pri Kranju. Dela se vodovod skozi vas. Dan na dan grozovito poka, ker dinamit raz-streljava skalovje. Čirčiče stoje na čereh. V vodnjak je padel na Razdrtem vol, vreden 400 kron, ko ga je mesar tam napajal. Z velikim trudom so ga izvlekli z vrvmi iz vodnjaka, ko pa je bil vol že skoraj na suhem, so se vrvi utrgale in vol je padel zopet v vodnjak. Predno so ga mogli zopet izvleči, je vol utonil. V Zgornjih Pimičah je dne 28. julija med nevihto posestnik in gostilničar Jožef Petač pe Ija) s konjem gnoj na njivo. Kar trešči in konj, od strele zadet v glavo, se zvali mrtev na tla. Petaču, ki je ravno voz odviral, se ni nič zgodilo. Socialni tečaj. Na Sv. Joštu priredi 6. in 7. avgusta dr. Krek za kat. nar. abituriente socialni tečaj. Dobrodošli pa tudi drugi tovariši, ki se za stvar zanimajo. Obrtna zadruga na Bledu. Dne 31. avgusta i 913 ob 9. uri dopoldne priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu, Mlino 3. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katera je kolka prosta. Dunajski Slovenci pridejo dne 11. avgusta na božjo pot v Velesovo. Spominjajte se »Slov. Straže"! Posebni vlak z Gorenjske v Postojno. Da se nudi najširšim krogom izredna prilika vdeležiti se velike ljudske veselice v Postojnski jami, ki se vrši v nedeljo, dne 3. avgusta, vstavil se bo posebni vlak, ki bo vozil za polovično ceno, na vseh postajah gorenjske proge in sicer odhaja isti z Jesenic dop. II2* . Javornika . II80 . Žirovnice > ll38 . Lesc . ll" . Radovljice . llh2 . Otoč pop. 12«* . Podnart-Krope . 12«» , Sv. Jošta . 12>9 . Kranja . 12« . Škofje Loke , 12»» . Medvod , 12«> . Vižmarjev . 12»9 . Ljubljane, drž. kol. . I10 p. Ljubljana juž. . . 11S o. Ljubljana . l'° ter odhaja iz Postojne ob 910 zvečer. V Ameriko je po gorenjski železnici zadnji torek zopet odšlo Štiri vagone Slovencev. Zaslepljeno ljudstvo, ki besno dere za košček bolj šega kruha v versko in narodno pogubo! Toča je naredila pri Litiji zelo veliko škodo. Sv. maša na visoki gori. Dne 18. avgusta bo na cesarjev rojstni dan opravil sv. mašo me-ranski kapucinski pater Kaj Perathoner na najvišjem vrhu avstrijskih alp, na Ortlerju Kmetijsko - kemične preskušališče za Kranjsko v Ljubljani. Ravnateljstvo kmetijsko-kemičnega preskušališča za Kranjsko nas prosi objaviti, da zaradi zavodove selitve ne bo sprejemalo od 1. pa do 15. avgusta 1913 nikakršnih predmetov v kemično preiskavo. Stranke, ki bi v tem času nujno potrebovale kemičnih preiskav, naj se blagovolijo obrniti tozadevno na c. kr. kmetijsko-kemično preskušališče v Gorici ali pa na Dunaju. Od 15. avgusta naprej pa bo kmetijsko kemično preskušališče za Kranjsko zopet redno poslovalo in bo izvzemši nedelj in praznikov strankam v uradnih urah od (8. zjutraj do 2. ure popoldne) vsak dan na razpolago. Od i 5. avgusta bodo uradi kmetijsko - kemičnega preskušališča v pritličju hiše .Zadružne zveze* na Dunajski cesti št. 32. Razglas. Po poročilu c kr. okrajnega gozdnega nadzorstva se je tuuradno dognalo, da se je zaredil v igličastem drevju lubadar. Ker vsled tega obstoji gotova nevarnost, da se lahko uniči pretežna večina smrekovih gozdov, se na podlagi določil § o 1. gozdnega zakona z dne 3.12.1852. držav, zakona št. 250 naroča vsem gozdnim posestnikom, da pregledajo svoje gozdne deleže, pašnike in nasade, ter da v istih posekajo vsa že suha, ali samo v vrhih se sušeča igličasta drevesa. Ta ^Jrcvesa mora .vftak posestnik tafcoj po sekanju pazno*otoajiti ter ktbje na ognje-vamih krajih nemudoma na kupe spraviti in takoj sežgati. Ravno isto se mora narediti pri drevju, katero je veter polomil in leži po gozdu. Od lubadarja napadena drevesa se ne smejo obtesa-vati, ako se jih ni popreje omajilo in lubje sežgalo. Te določbe veljajo ravno tako za lesne trgovce, lastnike in zakupnike žag, lesnih skladišč itd. Temu ukazu je ugoditi do najdalje 31. avgusta 1913. V bodoče mora vsak lastnik gozdov neprestano opazovati razvoj tega škodljivca v svojih gozdih in se vedno ravnati po predpisanih določilih, to je nemudoma odstraniti vse suho in bolehno drevje. Kdor se po teh predpisih ne bo ravnal, zapade strogi kazni, določeni v gozdnem zakonu oziroma v cesarski na-redbi z dne 26. 4. 1854, državnega zakona št. 9.6. Razglas. Podpisano c. kr. okrajno glavarstvo bo izdajalo od 15. avgusta t. 1 dalje vsa potna dovoljenja za Avstro Ogrsko in inozemstvo kakor tudi vsa krošnjarska dovoljenja le ob torkih in petkih in to le ptedpoldne od 8.—12. ure. Pozneje ali pa ob drugih dneh v teh zadevah oglašujoče se stranke, se ne bodo sprejemale. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 26. 7. 1913. Corrigendum. V zadnii številki .Gorenjca" se glasi mesto: .Odbor S D. Z za Gorenjsko je na občnem zboru, ki je bil na Brezjah, izvolil sledeči odbor", pravilno: .Občni zbor gorenjske podružnice S D. Z., ki se je vršil na Brezjah, je izvolil sledeči odbor", kakor pravilno sledi. Na tedenski semen) v Kranju dne 28. julija je bilo prignanih: domače govedi . 124 za pitane vole .... 88 v bosenske . . . — « za srednje pitane vole 82— 86 , hrvaške . . — 3i za nepitane vole . . 78—80 . telet.....15 « za teleta...... 92 . domačih prašičev 157 *5 za pitane prašiče . . . 1-08 K hrvaških . . — j? za prašiče za rejo ... 150 , domačih koz . — ^ za hrvaško goved . . 0.— . domačih ovac . — za domače ovce . . . O-— . Za 100 kg: Pšenice.....24*— K detelja ..... 0-— K rži......23 — . seno......7'- . ječmen..... 21*— oves...... 22*— koruza..... 21"— ajda...... 25 — proso..... 22*— krompir .... 7-— fižol (rdeč) ... 0— koks...... 0*— pšenična moka kaša .... ješprenj . . maslo . . . jajce .... kg 036 . . 0-36 . . 034 , . 3— . 0.07 . drva (trda) (klaftra) 20-— drva (mehka) . . 12-— Vojna na Balkanu. Zadnji boji na Balkanu. Pri Džumaji so trčile skupaj bolgarske in grške čete. Boj je bil hud. Bolgari so se morali umakniti in so izgubili veliko ljudij. Govori se, da so Grki izgubili 10.000 mrtvih in ranjenih, Bolgari pa še enkrat toliko. — Srbi so obsedli trdnjavo Vidin in jo začeli obstreljevati. Bolgari so prosili Avstrijo, naj pregovori Srbe, da bodo prenehali z obleganjem. Vsled sklenjenega premirja v Bukarešti se je obstreijavanje Vidina ustavilo. — Bolgari pripovedujejo, da so pri Pejčevu bolgarske čete premagale Grke in pretrgale zvezo med Grki in Srbi. . Mirovna pogajanja v Bukarešti, Dne 30. julija so se zbrali v Bukarešti na posvetovanje vsi zastopniki balkanskih držav. Predsedoval je romunski ministrski predsednik Ma-jorescu. Sklenili so soglasno, da naj sovražnosti precej nehajo in da naj se začne petdnevno premirje. Na tihem bolgarski zastopniki še vedno delajo na to, da bi za • se pridobili Romune in odbili Srbe. Upanje je, da se bo mir sklenil v kakih desetih dneh in da se bo potem uredilo tudi bolgarsko-turško vprašanje. Med tem pa je župan koval nove načrte. Korakajoč nekoč iz mesta, doide čilega mladeniča, oblečenega v lovsko obleko, ki se mu je lepo prilegala, in nesočega v roci lovsko torbo. Župan ga pozdravi in ta odzdravi. Spustita se kmalu v pogovor in lovec ga poprašuje, dojde-li kmalu do logarske hiše v Osečni. .Jaz sem novi pristav v Osečni," se predstavi. .To me veseli," pravi župan, .jaz sem pa župan Barina iz Osečne." Po nadaljnem pogovoru s čvrstim mladeničem izve župan, da je pristav sin velikega posestnika, je študiral in se posvetil gozdarstvu. Tudi gospodarstvo ume, a meni ostati v ti službi toliko časa, dokler bodo starši mogli sami doma gospodariti, ali dokler se mu graščinska služba ne pristudi. Potem izstopi, sc oženi in bo doma gospodaril. .Tukaj imate menda dosti hudih divjih lovcev, kakor mi jc bilo rečeno", pripoveduje mladenič. Župana je to zbodlo. .Pravijo!" je rekel. ,To je posebna slast teh. Za košček divjačine žrtvujejo svoje življenje, ne meneč se niti za gozdne paznike, ki hočejo braniti svojo postojanko; ti ne morejo na-3e navezati divjih lovcev, in jim kakor divji zveri ni zato, kar je v njihovo srečo. Jaz sicer nerad ustrelim čioveka za košček divjačine, toda rad nimam divjih lovcev," reče mladenič. Z vsem svojim vedenjem je mladi mož Barini ugajal. Bil je uljuden in odkritosrčen. Župan je bil sploh naklonjen gozdnim uradnikom. Zato se je zavzel takoj zanj, ter ga povabil na svoj dom. .Pridem", reče pristav kolovratež, ,ko bom kaj utegnil." V tem dospeta do gozda. Barina pokaže pristavu pot do logarske hiše, sam pa krene proti vasi. Spotoma je premišljeval o tem srečanju: ,Ta mladenič mi ugaja — da bi le ne ime! teh zelenih našitkov." Doma je o tem pravil svoji hčeri. .Morda nas pristav kdaj obišče", pristavi. .Pristav nas? Pač, če pojde gledat kako zver", odgovori hči. .Povabil sem ga na obisk". .Vi — pristava iz logarske hiše?" se čudi hči. „Nič se ne čudi. Ni tako nasajen na te divje lovce, kakor sodim po njegovih besedah, se ne bodemo ruvali ž njim za košček divjačine. Lep fant je!" In res, kmalu se je pristav oglasil pri Bari-novih. Imel je opravek v vasi in se je pri tej priliki ustavil pri županovih Prijazno so ga sprejeli in Anica ga je z očmi motrila. Tako se je pristav nekako zamaknil pri pogledu na Anico. Govoril je sicer uljudno, odkrito, a zdelo se je, da je nekoliko raztresen. Tajne poglede je pošiljal Anici, kar županu ni ušlo, v srcu m:s je bilo še prav. Ko bi pristav — no, Župan bi bil rad tega ošabnega Klimeša odbil. V vsem vedenju pristavoveni se je kazalo odkrito srce, plemenita duša. Ko je odhajal, ga je župan iznova povabil na obisk, podavši mu roko. v mraku je pristav zopet Šel mimo biše in se je sešel z Anico. .A vi mi roke ne podaste, Anica?" reče šaljivo, .ne jezite se, da sem tako predrzen". Deklica zardi, mu poda roko, ki jo on gorko stisne. Anica hitro umakne roko in zbeži. Pristav se obrne za njo in ljubeznjiv nasmeh mu preleti ustnice. Od takrat je večkrat zašel k Barinovim. Z Anico sta postala že bolj domača. Deklica je bila do njega prijazna, toda svojega srca mu ni mogla dati. To je bilo Jurijevo. Vendar je postal Jurij ljubosumen zaradi pristavovih obiskov. Ko mu je Anica zagotovila svojo zvestobo, je na videz postal miren, a Črv ljubosumnosti je glodal njegovo srce; v duhu je zavidal m adeniča, dasi ni doslej tega pokazal na zunaj. V tem so divji lovci počenjali, kar so hoteli. Streljali so divjačino in kradli okrog. Nekoč so jim orožniki sledili do Osečne, a tam so zgrešili sled. Preiskali so vse sumljive prostore, ali po tatvini nobenega duha. Pomnožilo se je orožništvo. V Opečni je bil orožnik stalen gost. In vendar so tatovi odvedli Klimešu kravo. Tedaj je bil Klimeš hud. Prišel je orožuik, po, -aŠeval ga, a Klimeš jc zvrnil vso krivdo na Župana. (Se nadaljuje.) RAZNOTEROSTI. Proti Kruppovi tovarni se je dvignila obtožnica zaradi izdajstva vojaških tajnosti. Smrt francoskega kulturoborca. Pred nedavnim časom je v Jongny prominul francoski župan in radikalni senator Besnard. O njegovi smrti je pisal francoski list .Croix" : .Njegovo življenje je bilo kakor mnogo drugih parlamentarcev. Glasoval je za vse od radikalne večine predlagane postave Tako je podpisal vse postave glede ločitve cerkve od države in one, zoper verske kongregacje naperjene. Pred smrtjo pa je pred pričami obžaloval svoje prejšnje vedenje in svoja glasovanja. Sv. zakramente je prejel s čudovito vernostjo in pobožnostjo. Globoko ginjen se je spominjal lepega dneva svojega prvega sv. obhajila in svoje prve vzgoje, katero je prejel od globoko verne matere. Turki v Sarajevu. V društvu .Gajret" so se sprli Turki, ker so eni držali s Srbi in drugi s Hrvati. Tako so se razjezili, da so začeli streljati drug na drugega Več zborovalcev je bilo težko ranjenih, pet policistov, ki so mirili, pa lahko. Velika tatvina. Salomon, prodajalec biserov v Parizu, je poslal te dni v London po pošti niz dragocenih biserov. Na poti so biseri iz škatljice izginili. Vredni so bili 3,950 000 frankov. Pošiljatev je bila zavarovana za tri milijone frankov, katere bo plačala zavarovalna banka, ostalo svoio bo pa trpel prodajalec biserov. Zavarovalna družba je razpisala 250.000 frankov nagrade, katere bo dobil tisti, ki bi zasledil ukradene bisere. Vsa Francoska je pokoncu in išče tatu. V Carigradu so se dne 28. julija splašili konji avstro-ogrskemu poslaniku markgrofu Pal-laviciniju Konji z vozom so padli v morje, poslanik in kočijaž sta se rešila, ker sta prej skočila z voza. Ukradena milijarda Francoski kulturbo-jevniki so ob svojem času ljudem obetali, da se bode dobila iz premoženja pregnanih kon-gregacij ena milijarda, to je tisoč milijonov frankov za ljudske potrebe, oziroma za starostno zavarovanje delavcev. Izšlo je sedaj sedmo poročilo o likvidaciji posestev, vzetih redovom. Iz tega je razvidno, kako vodilni krogi francoski iz cerkvenega premoženja bogate. Tako je n. pr. bivši minister Millerand, socialist, dobil 67.000 frankov honorara, ko je dvanajstkrat kot likvidator nastopil. Dočim so likvidatorji bogateli, so dobili redovniki le drobtine. 1107 revnim bivšim kongreganistom se je dalo 324.030 frankov, dočim se je potrosilo za kolke 1,934.000 fr. Ves skupiček za prodana redovniška posestva je znesel dosidaj 49,616.000 frankov, upajo pa še dobiti do 70 milijonov za posestva, ki niso še prodana Mesto obljubljene milijarde se bode v zaklad delavskega zavarovanja komaj položilo 70 milijonov frankov, Pri oropanem cerkvenem in redovniškem premoženju ni bilo sreče in je ne bo! Galicija in židovstvo. Galicija se imenuje po pravici obljubljena dežela zidov. Kakor kaže zadnje ljudsko štetje iz leta 1910.. živi v Avstriji 1,313.698 zidov, in od teh jih pripada na Galicijo nič manj nego 871.895, torej dve tretjini vseh avstrijskih Židov. Galicija šteje vsega skupaj 8,029.387 prebivalcev tako da pride na 100 prebivalcev 11 zidov. Zanimiva pa je statistika o naraščaju židovstva v poslednjih petih desetletjih. Leta 1857. so našteli v Galiciji 448.473 Židov. Ta številka je narastla leta 1893. na 768.849. V 33 letih so se židje za 70 odstotkov pomnožili. Leta 1900. so našteli 811.183. a leta 1910. je na-rastlo število Židov na 87i.895 duš; v dvanajstih letih torej za 14 odstotkov naraščaja. Vzhodna Galicija šteje 659.757, zapadna pa 213 178 Židov; v mestih židovski živelj splošno bolj narašča, kakor po kmetih. Krakov šteje 151.886 prebivalcev, med katerimi je 32.380, torej približno 21 odstotkov Židov. V Lvovu je 206 113 prebivalcev, a od teh nič manj nego 57 387 Židov, torej 278 odstotkov. Znano je, da imajo vso kupčijo v rokah židje, a kaj se to pravi, kaže vedno naraščajoče izseljevanje slovanskega elementa. Židovstvo v deželi je kakor plevel na polju. Nesrečna dežela Galicija, ki imaš toliko zidov! Podraženje mila na Angleškem! Angleške tovarne mila :>o ravnokar naznanile, da zvišajo svoje prodajne cene za okroglo 1/2 penija za fum - K II*— za 100 kg. V opravi-čenje tega zvišanja so zavrnili na to, da so se vse surovine, ki se potrebujejo za izdelovanje mila, že dalje čas« neprestano podraževale iz-gotovljeni izdelel, pa svojih cen do sedaj še ni spremenil. Priključno na to se je navedlo, da tvori omenjeni prebitek le ulomek zvišanja, ki bi bilo upravičeno pri gospodujočih razmerah, in da se ima občinstvo zahvaliti le velikemu tehničnemu napredku industrije in pa delazmož-nosti njenih voditeljev, da mu je prihranjeno večje zvišanje. Zanimivo je dejstvo, da je kriva na podraženju mnogih tclščob in olja, ki se potrebujejo pri izdelovanju mila, proizvaja umetnega masla oziroma margarine. Najboljša rastlinska olja in najčistejša živalska mast je za umetno maslo kakor za izdelovanje mila enako priljubljena. Palmovo, kakor tudi olje iz kokosovih orehov se je zaradi močnejšega pov-prašanja tekom zadnjih deset let podražilo za kakih 100% in tudi druge surovine so se enako podražile. Pogreznilo se je na Sedmograškem mesto Lôvete, ker se je vsled deževja ponižala gora. Okoli 60 hiš se je podrlo in sto hiš je premaknjenih. NOVEJŠE VESTI. Belgrad, 31. julija. Med Bolgari in Srbi ni nobene zaupnosti. Srbi se boje, da jih bodo Bolgari zahrbtno napadli in da potrebujejo za nove spletke le časa. Srbi zahtevajo Vidin, Grki pa Kavalo. Pariz, 31. julija. Turki bi šli iz Odrina, ako bi dobili zemlje zapadno od črte Enos-Midia. Sofija, 31. julija. Bolgari so se vrgli na Črnogorce in zmeli, kakor se pripoveduje, njihovo prvo brigado. Bukarešt, 31. julija. Rumuni se zelo trudijo, da bi se napravil na Balkanu mir. Bad Ischl, 31. julija. Skaderski nadškof Se-reggi je bil danes dolgo časa v avdijenci pri cesarju. Informiral se je cesar o razmerah v Skadru in v Albaniji. Carigrad, 31. julija. Turki z vso naglico utrjujejo Odrin. Odpravilo se je v Odrin veliko topov in streliva. Tudi ob Cataldži se dela noč in dan. Turki se boje, da bodo velevlasti dovolile Rusom marširati v evropski del Turčije. DRUŠTVA. Kranjsko okrožje .Orlov" priredi v nedeljo, dne 3. avgusta 1913 svoj okrožni zlet v Naklo- — Vspored: 1. Ob 1. uri popoldne sprejem „Orlov" in gostov v Naklem. 2. Ob 2. uri litanije v župni cerkvi. 3. Po litanijah javna telovadba na trgu pred cerkvijo: a) proste vaje, b) prodna telovadba, c) skupine. 4. Po te-tovadbi govor: .Naša organizacija in katoliški shod." (Govori brat Podlesnik.) 5. VESELICA na vrlu gosp.župana Marinšeka. Vspored: a) petje, b) šaljiva pošta, c) ribji lov itd. — Vstopnina prosta. — Med telovadbo in veselico bo svirala godba. — V slučaju skrajno neugodnega vremena prireditev odpade. Oblačno vreme pa naj nikogar ne straši, da ne bi prišel. Orlovska godba iz Selc priredi v nedeljo, dne 3. avgusta 1913 v Gospodarski zadrugi na Češnjici veliko vrtno veselico v korist godbe. Spored: Godba, srečolov in šaljiva pošta. Začetek ob 4. uri popoldne. V slučaju neugodnega vremena se veselica vrši pozneje. Vsi prijatelji godbe se vabijo, da se te veselice v obilnem številu udeležijo. Gasilsko in delavsko bralno društvo v Kamnigorici priredita v nedeljo, 3. avg. 1913 veselico pri g. županu Adolfu pl. Kappus. Vspored: 1. Tamburanje, 2. Petje, 3. Srečkanje, 4. Šaljiva pošta, 5. Prosta zabava, 6. Razdelitev dobitkov na kegljanje. Začetek ob */j 4. uri pop. Vstopnina prosta. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Darila. Na mesto venca na krsto pokoinemu dr. Josipu Kušarju *o darovali .Dijaški kuhinji v Kranju" : g. dr. Valentin Štempihar 20 K, p. Josip Likozar 20 K, gospodični Franja in Katinka Ju-govic 6 K. Gosp. Vinko Majdič 20 K. Za smeh in kratek čas. Pijancev samogovor. .Vrag vedi, kam preide denar! To je, kakor da bi bil mošnjiček iz gorečega železa, krone pa iz masla!" Času primerno. Sin: .Oče, kaj je to pošten mož?" — Oče: .To je človek, ki še ni bil zaprt." Preveč plaši j i v. Advokat: .Ljubi mo'\ jaz vam moram naznaniti, da je šla tožba rakom žvižgati" — Kmet: .Torej bom moral nazadnje še žvižganje plačati 1" Mladi politik. Jožek: .Stric, kajneda ste vi liberalec" —Stric: .Zakaj?" — Jožek: .Zato ker mi niste še nikoli nič dali!" • Napitnica. .Izpijmo ga vsak en kozarec na zdravje zaročencev s prisrčno željo, da bi ta veseli dogodek še prav dostikrat obhajala!" Trd spanec. Pri svojem bolnem prijatelju sem videl dleto na mizici zraven postelje. .Čemu pa to rabiš?" ga vprašam. — ,Ja, veš prijatelj, odkar uživam zdravila, tako trdo spim, da si moram sleherno jutro r. dletom oči odpreti!" Neopravičeno. A: .Kaj ti je pa, da si tako razburjen?" — B: .Pomisli, mojster mi je dejal, da sem star osel!" — A: .V tem se je malo prenaglil; saj imaš komaj petnajst let!" Po za bij i v. .Gospod profesor, Vaše gospe že dolgo ni bilo pri nas; kako je to?" — Profesor: .Je predvčerajšnjim umrla!" — .Pa nam niste nič povedali o tem!" — Profesor: .Ja, gospodje. Če ima človek tisoč drugih sitnosti v glavi, na tako slučajnost lahko pozabi!" Zagovor. Sodnik: Vi ste toženi, da ste pričo udarili tako, da ima zateklo lice; kako to opravičujete?" — Kmet: .To je bilo tako: Jaz sem rekel, da je navadni falot; pa ker ni hotel verjeti, sem mu z roko dokazal!" Predpogoj. A: .Kako je to, da ima Nacek rdeče lase, Lojzek pa črne?" — B: .Nacek je prišel na svet podnevi, Lojzek pa ponoči in zato mora biti Nacek liberalec, Lojzek pa klerikalec!" Nepotreben pouk. Oče: Jaz te bom že naučil hlače trgati!" — Lipek: .Nikar me ne tepite, saj to že znam I' Poučni del. Med. Ponarejeni med se težko loči od pravega medu. Med ponarejajo s tem, da mu pri-mešavajo melase ali invertnega sladkorja (to je mešanica iz grozdnega in sadnega sladkorja). V naravnem medu je en odstotek beljakovine, katere je v ponarejenem medu toliko manj, kolikor več je primesi. Kemičnim potem se da dognati z ozirom na beljakovino, v koliko je med pristen. Ožig s fosforjem. Ako si prižgal žepljenko in ti je odskočila fosforjeva glavica ter tt ož-gala kožo, to lahko postane jako nevarno. Ako imaš pri roki soda-vodo, brž vtakni ožgani člen v sodo in bo kmalu dobro. Solnčna kopelj. Izvrstno sredstvo zoper slabokrvnost, škrofuloznost in druge kronične bolezni je solnčna kopelj. Vlezi se na žimnico ali na stol iztegač prav lahno pokrit, ali pa naj ti solnce naravnost sije na kožo pri onem Članu, ki je bolan. Samo glavo imej zakrito, da jo obvaruješ prehudih žarkov. Dosti dalj kot en četrt ure vsak dan nikar ne leži na solncu, da ne pridejo slabe posledice. Potem se umij po celem životu, najboljše je za trenutek stopiti pod tuš. Nato pojdi malo na izprehod. Solnčarica je podobna vročinski kapi, toda nastopi le, ako solnce premočno segreje glavo ali tilnik. Ravnaj s Človekom, ki ga je zadela solnčarica kakor z onim, ki je zadet od vročinske kapi. Sadje. Ne jejmo le sadja, ki je zaradi kislatega okusa dobro in ker gasi žejo, ampak tudi zato, ker je zdravilno. Sadna kislina in sadni sladkor pospešujeta prebavanje ter poživita delovanje želodca in črev. Če ješ hruške, fige ali grozdje, je to jako koristno sredstvo proti skrnini in kamnu v mehurju. Revmatičnim in nervoznim ljudem se tedaj priporoča uživanje sadja. Po obedu vsak dan pojej nekoliko sadja. Jabolko ti bo po obedu več koristilo, kakor smodka. Žabe in krote so vrtovom koristne, ker preganjajo mrčese. Tudi krt je dober pokončevalec mrčesov. Če krt postane na vrtu nadležen, deni v krtine koščke jodoforma, pa ga preženeš. Uši pri prašičih. V nečednih svinjakih dobe prašiči uši, ki živali škodujejo. Večkrat tedaj umij prašiče z milnico ali pa s tobakovo vodo. Dokazano j(, da ima 50 do 1001 Več jedrnatega mila v sebi Schlchtov pralni prašek „2enska hvala" nego drugi podobni Izdelki. »Ženska hvala" ne vsebuje nlkakorSnih Škodljivih sestavin. »Največja potrata je kupovati slabo blago" se ne ujema pri nobenem drugem predmetu tako dobro, kakor pri pralnem prašku i. dr. sredstvih za pranje. Ime „Schicht" jamči za dobro blago. £cnichf £cfaichf Kap. Kogar je zadela kap, naj se ga spravi v posteljo, Uko da mu glava sloni visoko in da tja kri preveč ne zalega. Koristni so hladni ob-kladki na noge in na prsi. Mrzla kopelj za noge lajša bolečine v glavi. Bolezni pri teletih. Teleta največkrat zbole za vnetjem prebavil, želodca in črev, ali za vnetjem popka. Prva bolezen prihaja od slabega ali nesnažnega mleka, v katero je prišla kakšna kislina ali pa. če tele prezgodaj dobi v želodec kako kislo seno. Da se popek ne vname, ga namazi z dveodstotno kar^olno kislino in tele naj ieži na suhi stelji, ki ni plesniva. Lesena tla so pa za teleta najboljša. Ni dobro tele precej privezati Vinski kis. Ostanke vina v sodu, pa tudi počepno, porabi za vinski kis. Da se naredi kis, moia vino stati na gorkem kraju in zrak mora imeti dostop Za kisanje vina imej primerno posodo, ki ima zgoraj veliko odprtino, n. pr. kak star sodček, ki ima eno dno izbito. W g» Št. 15.343. Lep gramofon Razglas S ploSCami se radi preselitve proda. Več se izve pri uredništvu .Gorenjca*. Zobozdravniki In zobo-:: tehniški ateljč :: Dr. Edv. Globočnlk, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker, konc. zobotehnik V KRANJU v HtebSevi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan po 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne Izven velikih praznikov na razpolago. 16 52—30 Podružnica Slov. Planinskega Društva v Kranju naznanja, da je nje prezaslužni, mnogoletni tajnik, gospod Dr. JOSIP KUSAR ODVETNIK dne 28. julija 1913 v Rogaški Slatini preminul. Čast njegovemu spominu! KRANJ, dne 31. julija 1913. 126 i Odbor. o sprejemu učencev v kmetijsko šolo na Grmu Meseca novembra se prične na Grmu novo šolsko leto za učence zimske in letne šole. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca in je namenjena kmetskim sinovom iz poljedelskih in živinorejskih krajev. Letna šola traja eno leto od novembra do konca oktobra in je namenjena sinovom .iz vinorodnih krajev. Za sinove kranjskih posestnikov se bo letos oddalo 28 prostih mest. Piačujoči učenci pa plačujejo za hrano in stanovanje po 30 K na mesec. Prošnji za sprejem in za prosta mesta je priložiti: 1. rojstni list, 2. zadnje šolsko izpričevalo, 3. zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti, 4. izpričevalo o vedenju in 5. izjavo starišev ali varuha, s katero se zavezuje plačevati stroške šolanja. Prošnjo, ki je koleka prosta, je poslati ravnateljstvu šole na Grmu do 15. septembra 1.1. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole na Grmu. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 25. julija 1913. Prisrčna zahvala! Vsled težke operacije bil sem tako hudo obolel, da sem bil 3 mesece v postelji. Zdravil me je gospod doktor Edvar t Glo-bočnik iz Kranja tako uspešno, da sem popolnoma ozdravil. Blagemu g. dr. Edvardu Glo-bočniku se tedaj zahvalim najprisrčneje za njegovo požrtovalnost in spretnost, da sem še med živimi in popolnoma zdrav. Kranj, dne 25. julija 1913. Primož Žontar. 125 1 stražmojster v p. /globoke žalosti potrti naznanjamo vsem ljubim sorodnikom in dragim prijateljem pretresujočo vest, da je naš predobri soprog in oče, ozir. sin, brat, svak in stric, gospod ODVETNIK danes dopoludne ob pol 12. v Rogaški Slatini, kjer si je iskal okrepitve, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po težki bolezni nepričakovano preminul. Truplo predragega pokojnika prepelje se domov v Kranj, kjer se bode v četrtek, dne 31. julija t. I. ob 5. uri popoludne v hiši žalosti še enkrat blagoslovilo in preneslo na mestno pokopališče. Blag mu spomin! KRAHJ, dne 28. Julija. Marija Kušar roj. Malh/, Nadina, Josip, Božena, Vida In Boleslav, soproga. otroci. Berta Kušar roj. Plelwelss, mati. Berta Zamida roj. Kušar, rlna Kušar, Neta Košir roj. Kušar, sestre. " ZAHVALA. Vsem posameznikom in društvom, ki so nepozabnemu umrlemu soprogu, očetu, ozir. sinu, bratu, svaku in stricu, gospodu br. JOSIP KUŠflR br. Josipu Kušarju odvetniku skazali zadnjo čast in nas ob"teh bridkih urah tolažili, — iskrena zahvala. Posebno pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, vsem Sokolskim društvom, pevskemu odseku Narodne čitalnice v Kranju" za krasno petje pred hišo in ob odprtem grobu in sploh vsem neštetim udeležnikom pri mrtvaškem sprevodu za vse, posebno pa za prekrasne vence. Žalujoči. Okrevaiočim se bodo najhitreje povrnile prvotne moči In utrdili si bodo zdravje, ako bodo rabili Scottovo emulzijo, katero prenese tudi najslabši želodec, ker je lahko prebavljiva. Ce se pomisli, da vsebuje vedno jednaka In izvrstna kakovost posameznih sestavin Scottove emulzije 2e izredno redilno moč, potem je pač lahko um-Ijivo, zakaj je raba iste v času okrevanja za mlado in staro tako koristna. Scottova emulzija je pa tudi tako okusna, da jo imajo odrasli in otroci jako radi. Mora pa biti prava Scottova emulzija! Cena originalni steklenici i K 50 vin. Pobi se v vneli lekarnah. K.l r poilje M) vin. v znamkah na SCOTT A l)OWNE. 6. m. b. H., Dunaj, VII., in ae sklicuje na t* Časopis, dostavi ae mu 1 poai-l.atev potom lekarna za poizknsnjo. FVažen oglas »Slovenske Straže"! — pitajte! | V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le. s srečko! ■ je v to svrho prva in naj-pripravnejša srečka, ker ima šost žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici. ker igra že dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, iker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in 304 3—$ ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. DrfcTrif t Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. avgusta 1913! Po žrebanjih izhajajo slovenska po- m » UjL%JI l Glavni dobitek 400.000 frankov! •• ročila o vzdignjenih številkah. VAŽNO! Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstrijske državne razredne loterije. S Pojasnila daje in naročila sprejema za .Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančtč, Ljubljana, Kongresni trg 19. R.WOLF Magdeburg - Bi? ck slu. Podružnica na Dunaju Dun a?, III., Am Heumarkt It«v. 2\ Brüssel. Buenos-Aires. Roubaix, Turin, Dresden 1911. Patentne 8 Grand Prix. 296 24—22 vročeparne lokomobile. Originalno •trwjedeMvo Wolf 10 — »00 V\ t. Obratni stroji i najvifcjo popolnostjo in dobičkom za Industrijo In poljedelstvo, Posedaj izdelanih nad 900.000 k. s. Razširjajte „Gorenjca"! •^VTVVVVVVTTVVVVVVVVVVVaBVVVVVVVVVVVVVTVVVVVVVVVVVVVVVTVVVVVVVVVVVTVVVVVVV! Najboljše in najcenejše StreSno krilo iz tovarne v Mor.Žutnperku Zastopniki: 122 3—2 Franc Dolenz, Kranj [ trgovina s specerijo, zaloga ce-| m en ta .Salona' in oljnatih barv. Anton Kašman, Škofje Loka, Ignac Morič, Jesenice, Jakob Lah, Rateče, Gorenjsko. rA A A A A A A A A AAA A A A A A A A A Ai se bodo vršila: dne 7.avgusta 1913 v Kranju, r v gostilniških prostorih gospe Marije Mayr, ► dne 8. avgusta 1913 v Tržiču, dne 9. avg. ► v Škof ji Loki. :: Povsod z začetkom ob pol £ 3. uri popoldan. Kraj predavanja se bo na-£ znanil na lepakih in povabilih. Pozor! Pozor! Gospodinje, hčerke in kuharice! PREDHUHZ1JH za sveže konzerviranje sadja, zelenjave, gob, raznovrstnega mesa in drugih živil za domačo porabo z slovecimi I WECK-ovimi pripravami Franc Dolenz zastopnik za „WECK-ove priprave" za Kranj in okolico, trgovina z specerijo i. t. d. 123 2-2 ■AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAU F. P. Uldlc 8> Komp., hhsssl tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini dvojno zarezani strešnik-zakrivač s poSeono obrezo In prioeznlm nastaukom BREZ ODPRTIN MAVZfiOBl — STREHA PflPOLil UM PREO NEHAM I llalpreprostelSe. najcenejše In naftroežtie|Se kritje streli sedanios.fi. Na željo pošiljamo takoj vzorce in popis. 117 25-3 Spretni zastopniki se sprejemajo. t Ljudska posojilnica u Ljubljani * \ t reglstrovana zadruga ac neomejeno zavezo v lastni hiii, miklo*lc*eva cesta it. 6, nasproti hotela „UN!ON" (xa frančiškansko cerkvijo) obrestuje tir o- jb 3/ O/ brez odbitka :: nilne vloge po ^* /4 /O rentnega davka Poleg neomejenega poroštva v;«h dano v in vrhu rezervnega zaklada, ki znaia blizu tel če*a*t milijona Kron, jcarraoi as« -vm** cl«3rie*r>je vložene pari vtelaal*: l poaoJilravioi" tudi dežela Kranjska L B i 1 115 25—1 * vaem atvojim premoženjem in voo «vojo dovöno močjo. 3656