PRED IZPRAZNITVIJO SEULA
REKA, 2. — Na Reki je izšla prva številka revije «Donne», ki jo v italijanščini izdaja Združenje Italijanov za Istro in Reko.
Zaskrbljenost v Angliji zaradi pomanjkanja premoga
Iz prazničnega branja od „Giornale“ do „Dela
o svojih zaslugah za fašizem (čeprav njegova ((DEMOKRACIJA)) trdi, da so ga mučili ih je najbrž med mučenjem napisal tisto orazlago fašističnih načeh) v nekem ljubljanskem mesečniku) — ni pozabil pohvaliti. To pot se zdi, da ga ni nihče mučil, ko je govorit o svojem velikem herojstvu, svojem in še treh, ki so v marcu ((sklenili leta 1947 v mali sobici sredi Trsta ustvariti Slovensko demokratsko zvezo...)) Zares herojsko dejanje! Dalje govori Agneletto o atei-ki borbi«, o ogromni «praznoti na narodnem polju«, in nadaljuje:
«lmeli nismo ničesar kakor šole, ki nam jih je dala ZVU. Brez denarnih zavodov, brez kulturnih središč, brez dvoran, brez Narodnega gledali-šča...»
Ne verjamemo, da je Agneletto tako slabega spomina — ali pa se je bal italijanske fašistične drhali, da ni prišel n. pr. niti enkrat niti na predsta-
bi «sporazuma med Srbi in Hrvati». Saj mu ne zamerimo! Washington je vendar tako zelo daleč in dobro je, da je Krek čim dalje od ljudstva, kajti prav on in njemu podobni so bili tisti, ki so hujskali jugoslovanske narode enega proti drugemu in prav odkar teh hujskačev ni več v Jugoslaviji, so se ti narodi sporazumeli in si skovali resnično bratstvo in enotnost pod vodstvom slavne Komunistične partije Jugoslavije in maršala Tita. Sicer pa Krek sam pravi:
«Dcmol:rati delamo politiko Z narodom in za narod, ki ga zastopamo. Sedaj nam naš narod ni dosegljiv».
In to je edino dobro In prav, .da jim ni dosegljiv!
* * a
Tudi pred letošnjim božičem se Agneletto — ki se je hvalil pred desetimi leti pred tržaško kvesturo in pred italijanskim notranjim ministrom
messe alla prova — perche sarebbe come augurarsi oi ave-re i Russi a Udine, a Venezia, a Milano — solt 'uto per il gosto dl sbandierare 1errore di Truman e degli Inglesi»-
Sicer gospod Carlo Tigoll, ravnatelj «Messaggera» v maju pred petimi leti ni bil več fašistovski okupator v Ljubljani, vendar pa bi lahko vedel, da je bila na pr. 31. divizija JA takrat menda nekie v Gorici, potem ko je bila ernes-sa alla prova», o čemer vedo povedati vse tisti fašis ični in nacistični junaki, ki so pred njo bežali čez Sočo ~~ con punto di partenza a Lubiana — in drugod.
V «KATOLIŠKEM GLASU» se je oglasil sam dr. Miha Krek, tako Imenovani predsednik takoimenovanega «Narodnega odbora Za Slovenijo v \Vashingtonu)) s člankom pod naslovom «NAS ZGOVORNI MOLK)). Ta zapozneli cerkovnik emigrantskih ostankov se je razpisal o nekakšni potre-
BUDIMPEŠTA, 2. - Madžarsko ministrstvo za rudarstvo javlja, da je v noči 30, decembra zgubilo življenje 81 rudar, jev zaradi eksplozije plina V rudniku Tatabania.
v Irkutsku
MOSKVA. 2. — Moskovski radio je danes javil, da ie preteklo noč kazal toplomer v Irkutsku v Sibiriji 58 stopinj pod ničlo; v Moskvi ie 13 pod ničlo; v Leningradu p« 10.
Švedski radio javlja, da je mrzel val zajel vse severne države. Na skrajnem severu Švedske ie včeraj kazal toplo-mer 51 stopinj pod ničlo.
— 2 —
3. januar ja 1951
Iz Doline
Zadnja pot tov. Martina Samca
V nedeljo popoldne se je zbrala v Dolini malodane polovica Brega, da spremi tov. Mar. tina Samca na njegovi zadnji poti. Prišli so iz Plavij, iz Ric-tnan), Domja, Boršta, pa tudi iz oddaljenih Mackovelj in Pre-benega. Zalne koračnice je igrala domača dolinska godba. Ob odprtem grobu je spregovoril naprej domačin in očrtal pokojnikove vrline, nato pa se je v imenu glavnega odbora SHPZ in v imenu izvršilnega odbora Osvobodilne fronte, kateri je pokojnik ostal zvest vse svoje dni, poslovil od njega tov. Miro Prešel. Med venci sta bila tudi venca okrajnega odbora OF in borcev iz Doline.
V nedeljo zjutraj pa je umrla v Dolini tudi 62-letna Stranj Marija, mati padlega borca in zvesta članica Osvobodilne fronte. Prizadetim svojcem izrekamo svoje najgloblje sožalje.
Še nekaj besed o likvidacijskem uradu
Z dne 30. decembra 1950 je tržaški župan določil s posebnim ukrepom, da se delovanje urada za likvidacijo stanovanjskega uradu (Ufficio stralcio) podaljša do 31. januarja 1951. Vest o tem ukrepu smo objavili v naši včerajšnji številki Danes hočemo spregovoriti še nekaj besed o tem tako važnem vprašanju, ki zavzema glede na sedanjo stanovanjsko krizo zelo važno mesto. Predvsem moramo poudariti, da je rok za podaljšanje delovanja tega likvidacijskega urada vse prekratek, da bi lahko omenjeni urad rešil vsa vprašanja, ki jih je pustil nerešena še stanovanjski urad. Med vprašanji namreč, ki jih stanovanjski tirad ni rešil, je tudi okrog 600 prošenj ra-mih tržaških družin, ki še niso dobile nakazanega stanovanja. Blazno bi bilo torej misbti. da bi mogel likvidacijski urad rešiti vseh teh 600 prošenj, če jih njegov predhodnik — stanovanjski u-rad še v daljšem času ni mogel.
Ce je tržaški župan podaljšal delovanje tega urada do 31. januarja, bi moralo to pomeniti, da bodo do takrat tudi rešene prošnje 600 družin, ki čakajo na primerno stanovanje. Kot že rečeno, bi bilo kaj takega popolnoma nemogoče. Znano nam je, da se je v začetku govorilo o tem. da bi bilo delovanje likvidacijskega urada podaljšano do marca 1951. Tudi ta rok bi bil še vse prekratek, če bi hotel likvidacijski urad rešiti vsa vprašanja v korist prizadetim družinam. Kako torej, da so se odgovorni činitelji odločili po- j daljšati delovanje likvidacijskega urada le za tako kratko dobo, ko vendar vsi vemo kakšne važnosti je danes reševanje vprašanja stanovanjske krize.
Mnenja smo, da bi bilo treba na vsak način podaljšati rok delovanja likvidacijskega urada, ki bi moral prenehati šele tedaj, ko bi bila vsa najbolj sporna vprašanja rešena in ko bi bili dani vsaj majhni izgledi za dokončno rešitev vprašanja stanovanjske krize na našem ozemlju.
Delavci, hi so bili odpuščeni
z občinskega poljedelskega podjetja
so se ponovno javili na delo - Zupan pri polkovniku Fodeuu - Daaes bo znan odgovor generala Blancharda glede možnosti ponovne zaposlitve odpuščenih delavcev
UKAZ 0 POVIŠANJU NAJEMNIN je stopil s 1. januar jem v veljavo
Zopet racionirana živila
na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 2-	—	Da-
našnji Uradni list je objavil ukaz o ponovni uvedbi racioni-ranja sladkorja in moke na Madžarskem Osnovni obrok bo 1200 gramov moke in 750 gramov sladkorja na mesec; obroki se primemo povišajo po kategorijah. Sicer bo tako moka kot sladkor še nadalje na razpolago tudj na prostem trgu, toda po dvojni ceni. Ni še teden od tega, kar je bilo uvedeno popolno racioniranje bencina in drugih petrolejskih proizvodov. Vlada je tudj odredila. da morajo vsi privatni lastniki avtomobilov svoja vozila prodati državi in sicer po ceni, ki jo je država sama določila.
Madžarski tisk objavlja na vidnih mestih besedilo odloka madžarskega ministrskega sveta o uvedbi splošne štednje. V besedilu omenjenega odloka je tudj rečeno, da »zelo napet mednarodni položaj zahteva pospešitev zgradnje socializma na Madžarskem in pa okrepitev madžarskega obrambnega potenciala*
45 milijard dolarjev
za ameriško oborozevanie
WASHtwG'iON, 2. - Včeraj )e predstavniški dom sprejel ii prodal senatu načrt zakona, ki pooblašča kredite 20 milijard dolarjev za narodno obrambo S tem bo skupen znesek, ki ga je Kongres odobril za oborožitev v finančnem letu, ki se za ključi 30. junija, znašal skupni 45 milijard dolarjev.
Senat pa je izglasoval načrt zakona, ki določa 3100 milijonov dolarjev za pasivno obrambo ZDA.
Bela hiša javlja, da bo Truman 8. januurja čital v Kongresu svojo letino poslanico.
Poslanica o proračunu pa bo izročeno predstavniškemu domu in senatu 15. januarja; tretja Trumanova poslanica o ameriškem gospodarstvu pa bo izročena Kongresu na dan. ki ni bil le določen, domneva pa se da bo to v čapsu od 8. do 15 januarja.
Čeprav so bili pred časom odpuščeni, so se delavci, zaposleni pri mestnem poljedelskem podjetju, katerih število znaša 384, javili včeraj na svojih delovnih mestih. Na ta način so pokazali delodajalcem da nikakor niso pripravljeni pokoriti se krivičnemu ukrepu, s katerim jih je vodstvo podjetja odpustilo, ter da so trdno odločeni braniti svoje pravice ter vztrajati na delu. Ta demonstrativna akcija je potekla popolnoma v redu, ne da bi prišlo do kakršnega koli incidenta.
Včeraj so se pričela na U-radu za delo pogajanja, ki naj bi rešila sporno vprašanje v korist prizadetih delavcev. Kljub vsem naporom sindikalnih predstavnikov je ostalo vprašanje do sedaj nerešeno.
Razburjenje med prizadetimi delavci se ni poleglo. Vsi so namreč prepričani, da bi ne bilo težko najti odgovornim krogom vsote 40 milijonov lir, ki bi bila potrebna, da omenjeno podjetje še v naprej deluje. Na vsak način so delavci sklenili, da bodo z delom še nadaljevali ter tako pokazali, da ne mislijo nikakor popustiti temveč, da so pripravljeni boriti se za pravično rešitev tega problema.
Da bi se omenjeno vprašanje rešilo je imel včeraj popoldne tudi tržaški župan razgovore z odgovornimi činitelji. Zglasil se je z inž. Visir.tinom ter adv. Laurijem, predsednikom občinskega poljedelskega podjetja, pri polk. Fodenu, ki je poudaril med drugim, da je ukrep o odpustih z dela omenjenih delavcev odredila vojaška uprava sama, to pa zaradi tega, ker ni bilo mogoče obnoviti za tekoče leto denarne kredite, potrebne za vzdrževanje omenjenega podjetja. Poudaril je, da se je položaj brezposelnih kolikor je namreč razvidno iz novejših statističnih podatkov, — izboljšal ter da je tudi število "brezposelnih delav. cev padlo v primeri z letom 1949 za 2000 enot. Zagotovil pa je, da bo približno 110 delavcev še nadalje delalo na občinskem poljedelskem podjetju pri Orehu fNoghere). Od tega števila bo 50 delavcev, ki so bili zaposleni že v letu 1950,
Stare
V roke mi je prišla slučajno drobna brošura, ki nosi naslov el'lovim podložnikom Italije». Na sliki, ki krasi naslovno stran, je narisan bersaljer, ki na vse grlo zatrjuje »Tukaj smo ter borno ostali!» Brošura je bila namenjena v letih 1919 in 1920 primorskim Slovencem, takratnim «novim podložnikom Italije*. O tej hvalisavi in lažnivi brošuri ne bi bilo vredno pisati, saj je dolgoletno podložništvo Slovencev demantiralo vsebino te brošure vrsto za vrsto.
Ker pa doživljamo prav te dni nove napade italijanskega šovinizma na beneške Slovence ,bo gotovo zanimalo naše či-tatelje, kaj je pisal sestavlja-lec omenjene brošure neki F. Babudri o šolstvu v Beneški Sloveniji. Ze na četrti strani piše v poglavju «Italijanska lojalnost s prebivalci tuje narodnosti:»	naslednje: »Glejte
Slovence pri Cividalu, ki so že od leta 1866 pod Italijo, ki jim je dala popolno narodno svobodo, tudi v slovenskih šolah. Zato so bili vedno zelo zadovoljni: nikdar niso želeli odtegovati se od Italije, toda so še sedaj v svetovni vojni bili hrabri in vredni italijanski vojaki».
V posebnem poglavju na strani 19, ki nosi naslov »/talija in slovensko	poučevan jen obljublja Babudri pač v duhu licemerskega proglasa generala Petittija di Roreto, da bo »/talija dala Slovencem več šol kot jih je dala Avstrijait, da bodo slovenske šole proste, ker je »prostost in spoštovanje italijanski vzor*. Tudi v tem poglavju »e sklicuje na tfurlanr ske Slovence, ki so bili v vojni hrabri in zvesti laški vojakis. Zakaj?, vprašuje na to avtor brošure in si že odgovarja: «V zahvalo za to, ker jim je Italija dobra mati, upošteva njihov slovenski jezik ter jim da slovenske šole*.
Ni treba, da izgubljamo besede: vsak kolikor toliko razgledan primorski Slovenec ve, kakšne narodnostne pravice so uživali beneški Slovenci pred tridesetimi leti, t. j. ob nastanku omenjene brošure in kakšne uživajo še danes. Čuditi se moramo le predrznosti pisca Ba-budrija, da se je predrznil napisati za primorske Slovence tako gorostasne laži. Tako nesramni pač so lahko samo nepoboljšljivi imperialistični šovinisti in njihovi sluge In to pred tridesetimi leti prav tako kot danes, kakor dokazuje med drugim tudi pisanje listov «/l Nuovo Friuli* »n «Messag-gero Veneto*.
D. lil.
okrog 60 jih bo pa takih, ki bodo na novo sprejeti na delo. Izjavil je tudi, da vojaška u-prava na noben način ne more sprejeti predloga občinskega odbora, da bi zaposlili večje število delavcev, to pa zato ne, ker je med odpuščenimi delavci mnogo takih, ki so že od služili določeno delovno dobo, ki jo je predvidela vojaška u-prava (ob ustanovitvi tega in podobnih podjetij je vojaška uprava namreč predvidela, da bo vsakemu delavcu zagotovljena zaposlitev za dobo 6 mesecev. Po preteku tega časa je lahko vzela na delo druge delavce, prav tako za dobo 6 mesecev).
Tržaški župan je prikazal polk. Fodenu težak položaj, v katerem se nahajajo vsi odpuščeni delavci ter je izjavil, da bi bilo odgovornim oblastem lahko rešiti to vprašanje, če bi bile pripravljene nakazati vsoto, s katero bi bilo podjetju omogočeno še nadalje delovati in ki ni visoka. Prosil je polk. Fodena, da zainteresira za to vprašanje tudi generala Blancharda ter da se najde rešitev za izredno zimsko pomoč vsem prizadetim delavcem. Polk. Foden je obljubil da bo še danes javil občinski upravi odgovor generala Blancharda v zvezi s tem predlogom.
Sindikalne vesli
Ze pred nedavnim smo pisali, da vlada med delavkami, zaposlenimi v tržaški konopljarni veliko razburjenje; že pred časom je namreč vodstvo tovarne javilo tamkajšnjemu tovarniškemu odiboru, da namerava uvesti deljen delovni urnik, po katerem bi morale hoditi delavke na delo v jutranjih in popoldanskih urah. Dolžnost tovarniškega odbora je bila seveda, da se temu krivičnemu u-krepu, ki bi prizadel skoraj vse tamkajšnje uslužbene delavke, upre. Te svoje dolžnosti tovarniški odbor ni izvršil in je tako dokazal, da se v nobenem primem ne bori za pravice delavcev, temveč da ščiti interese delodajalcev- Delavke same so zato Z vso odločnostjo protestirale proti temu ukrepu ter zahtevale, da ga vodstvo prekliče.
Videč, da vodstvo vztraja pri svojem prvotnem stališču ter da je že uveljavilo svoj ukrep o deljenih delovnih urnikih, so delavke v znak protesta stopile
pred dvema dnevoma v polurno protestno stavko. Po končanj stavki so delavke javile vodstvu, da bodo s svojo borbo nadaljevale, če bi vodstvo ne hotelo ugoditi njihovi upravičeni zahtevi ter ponovno uvesti enotni delovn; urnik.
* # #
Veliko je razburjenje med tržaškim delavskim razredom zaradi sporazuma o individualnih odpustih, ki so ga sprejele, kot so izvedeli že pred časom, tud;; tržaške sindikalne organizacije. Ker pomeni ta sporazum ogromno škodo na račun interesov delavskega razreda, so delavci upravičeno zahtevali, da jim njihov; sindikalni predstavniki pojasnijo, ali so res tudi oni pristali na ta sporazum. Toda do danes niso prejeli od teh predstavnikov še nobenega odkritega odgovora. Kominformistični kot tud; žolti sindikalisti se namreč izogibajo temu vprašanju, nekateri so pa celo tako predrzni, da si upajo trditi, da sporazum še ni bil podpisan.
S 1. januarjem je stopil v veljavo ukaz o povišanju najemnin, ki ga je izdala vojaška u-prava meseca septembra 1950.
Odveč bi bilo poudariti, kako težko bo prizadel ta ukaz vse tiste številne tržaške družine, ki se zaradi težkega gospodarskega položaja že tako komaj tolčejo skozi življenje. Sicer predvideva ukaz neke o-lajšave pri povišanju najemnine za vse brezposelne, upokojence pokojninskega zavoda INPS, tuberkulozne bolnike, ki so po sanatorijih, ali pa čakajo, da bi bili-v te sprejeti itd.. Toda kljub tem olajšavam bo najemnina vendarle znašala več koi do sedaj in to pomeni že mnogo v primeri z nizkimi plačami, ki jih prejemajo tržaški delavci kot tudi uradniki raznih kategorij.
Cim se je izvedelo, da nameravajo odgovorne oblasti izdati ukaz o povišanju najemnin, so se zgrnili z vseh strani protesti upravičeno prizadetih Tržačanov, v katerih so ti zahtevali, da se ukaz prekliče. Poudarjali so, da je stališče glede na težak gospodarski položaj zelo kritično, ter da bi bilo
krivično višati najemnino, ko ostajajo plače neizpremenjene in ko se nadaljuje z raznimi odpusti z dela.
Na vse te proteste so odgovorni krogi molčali. Prvi odgovor na upravičene zahteve Tržačanov je sedaj uveljavitev ukaza št. 175, ki predvideva povišanje najemnin od 1. januarja t. 1. dalje. Ker se plačujejo najemnine v naprej, bodo morali vsi najemniki plačati povišano najemnino že s 1. januarjem. Dasi so ostali vsi protesti brez uspeha, hočemo vendar poudariti, da razna povišanja najemnim kot tudi povišanja najemnin kot tudi po-skim potrebščinam prav gotovo niso dokaz za izboljšanje gospodarskega položaja na našem ozemlju, ki ga hočejo nekateri odgovorni činitelji v svojih poročilih prikazati; pač pa so dokaz, da je položaj za vse prebivalstvo našega ozemlja, še prav posebno pa za delavski razred težak ter da je zaradi tega treba nujno rešiti vprašanje povišanja plač ter vprašanje brezposelnih in upokojencev, ki jih vsa taka povišanja najemnin itd. najbolj prizadenejo.
Pred mirnim prometa s C SR?
Namesto plačila v dolarjih bo ClHR lahko poravnala pristaniške služnosti z dobavo raznega blaga
Kot je že na nedavni tiskovni konferenci javil Mr. Harold-son, je na zadnjem zasedanju mešanega gospodarskega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki ZVU, Trsta in italijanske vlade, prišlo med drugim do sporazuma, da se omogoči Češkoslovaški plačati pristaniške služnosti v Trstu z izvozom blaga namesto z dolarji. Tako bodo tržaški uvozniki za pristaniške usluge v korist CSR namesto plačila v dolarjih prejeli češkoslovaško blago. Vendar je bil pri tem postavljen določen pogoj in omejitev: blago, ki bo prišlo iz CSR, ne sme biti luksuzno blago temveč surovine ali pa izdelki, ki so tej coni r.ujno potrebni ali pa vsaj taki, da se morejo z lahkoto vnovčiti na italijanskih tržiščih.
Glavna zaskrbljenost tukajšnjih gospodarskih krogov je sedaj okrog vprašanja cen, ki jih bodo zahtevali v Pragi in pa seveda okrog vprašanja, kaj nameravajo dati v Pragi za
Kižje strokovne šole industrijskega tipa
naj se ustanove povsod, kjer so DANES potrebne, čeprav včeraj še ni bilo potrebe po njih
Ko smo svojčas pisali o potrebi, da se osnujejo nove nižje strokovne šole, smo ugotovili, da šolska oblast sama krši zakon, ko ustanavlja na slovenskih podeželskih šolah šeste in sedme razrede, ki jih veljavni šolski zakon ne pozna. Šolska oblast, ki se drugače tako rada sklicuje na fašistično zakonodajo, kadar je treba udariti po slovenski šoli in slovenskem učiteljstvu, v tem primeru zavestno tepta zakonske določbe, po katerih se ustanavljajo nižje strokovne šole, v katerih otroci dokončajo svojo šolsko obveznost in dobijo že nekoliko strokovne izobrazbe za svoj bodoči poklic. Potreba po taki šoli je evidentna.
Ob tej priliki se hočemo o-mejiti le na vprašanje nižjih strokovnih šol v dolinski in miljski občini. Vsem so nam poznani načrti za bodočo industrijsko cono v Zavljah, ki je pognala že svojo prvo rast. Zlasti naši kmetje dolinske občine prav dobro poznajo bodočo razsežnost tega industrijskega kompleksa; saj je mnogo njihovih polj na tem, da jih izgube zaradi oblastvene razlastitve prav zato, ker bodo na njihovih njivah nastali novi industrijski objekti. Ko bo naše itak nerazvito kmetijstvo s temi razlastitvami doživelo še nov udarec, je popolnoma razumljivo, da bo dajalo še manj kruha prebivalcem Brega, ki bodo morali zato nujno še v večji meri kot doslej v tovarne, kjer bodo postali industrijski delavci. Ce ima kdo kot prvi moralno pravico, da dobi zaposlitev v novi tovarni, je to gotovo prav sin onega kmeta, ki se mu je njegovo kmečko gospodarstvo zmanjšalo ali celo uničilo, ker stoji 7ui njegovih njivah, ki jih je oral za očetom in pradedom, ta nova tovarna.
Vse to naši ljudje vidijo in zato je povsem naravno, da zahtevajo tako pri Domju, kakor tudi v Dolini, da se odpre tam nižja strokovna šola, ki mora brezpogojno imeti predvsem industrijski oddelek. Sicer ne oporekamo, da naj ima šola v Dolini tudi kmetijski oddelek, toda ostati samo pri tem bi pomenilo zapirati »i oči pred de-
janskim stanjem, bi pomenilo zaostati daleč za razvojem.
To so uvideli tudi starši, ki pošiljajo svoje otroke v «strokovno šolo*, ki bi morala biti sicer v Škofijah, a je zaradi pomanjkanja prostorov nameščena v Planjah, Sicer niti ta «strokovna šolan ni še priznana in res ne vemo, kaj še gospodje pri šolski upravi čakajo, da bi ta šesti razred izpre-menili v prvi razred strokovne šole. To jim je šolska oblast tudi obljubila. Ker pa namerava oblast ustanoviti le strokovno šolo kmetijskega tipa, so se starši oglasili pri činiteljih šolske uprave in zahtevali, da se odpre na Škofijah strokovna šola tudi z industrijskim oddelkom.
Prof. Andri bi pač ne bil to, kar je, če bi želji staršev ugodil. Nasprotno:	postavil	se je
na stališče: prvotno ste zahtevali kmetijsko strokovno šolo in vam jo bomo dali (le kdaj?). To stališče predstavnika šolske uprave izvira vsekakor iz njegovega šovinističnega odnosa do slovenskih šolskih problemov. Sklicevati se na prvotno prošnjo staršev je z najmilejšim izrazom rečeno naivno. Sploh je dovolj žalostno, da je treba vlagati prošnje in zahteve za vsako posamezno šolo, ko bi morala šolska oblast sama iz svoje iniciative, — če ne bi bila seveda v službi, italijanskih asimilatorskih teženj, — urejevati šolstvo po POTREBAH PREBIVALSTVA. In če se je danes pokazalo za potrebno, kar pred časom ni bilo še tako jasno, se vendar ne mislimo držati kot pijanec plota onih prvotnih načrtov, ki niso več realni. Sicer se tudi prof. Andri drži tako-le, ker gre za SLOVENSKO šolo. Ko bi šlo za italijansko, bi stvar ne predstavljala nobene težkoče.
Tudi v tem primeru šolski o-blastniki računajo s tem, da naši ljudje ne poznajo zakonskih predpisov. Pa se motijo. Vsem nam je znano, da so možni na eni in isti nižji strokovni šoli kar štirje oddelki. Zato je možna tudi v primeru nižje strokoime šole na Škofijah u-stanovitev vsaj dveh oddelkov, t. j. industrijskega in kmetijskega.
usluge v Trstu. Nekateri tukajšnji industrijski predstavniki pravijo, da bi moglo biti zelo zaželeno blago premog, železne rude, lito železo, jeklene plošče, eventualne neželezne rude, papir, lepenka, celuloza, les, železo in železni izdelki itd. Ne pridejo pa v poštev kristal, steklo, čevlji, keramični izdelki, pivo in druge pijače, tekstil, avtomobili itd., torej predmeti, ki se zelo lahko nabavijo na domačih tržiščih in brez tuje valute, pa tudi pod plačilnimi pogoji, ki so, vsaj kar se časa tiče, mnogo ugodnejši. Vendar je verjetno, da tudi blago druge skupine ne bo moglo biti povsem izločeno jz sptflfazuma, ki bo sklenjen med ZVU in češkoslovaško vlado.
Drugo važr-o vprašanje je vprašanje terminov za izročitev blaga. Ali bo mogla CSR pravočasno izročati blago, ne da bi se ustvarjal kreditni položaj, ki bi lahko bil zelo škodljiv? Potrebno bi bilo, zatrjujejo tržaški špediterji, da bi CSR poslala semkaj določeno količino blaga, da bi se tako že takoj ustanovil fond stroškov, iz katerega bi bilo mogoče kriti izdatke v pristanišču, izdatke za delavske mezde in za špediterje. Ir; četudi CSR ustanovi lirski fond za vpeljavo tranzita, je umestno, da se vse poslovanje vrši s potrebno hitrostjo, da ne bi bili špediterji prisiljeni zaradi nastalih, sicer trenutnih, dolgov prekiniti tranzita, kar bi lahko povzročilo na strani CSR protiukrepe.
Tretje je vprašanje cen. Ko bo sestavljen seznam blaga — kakšne bodo pa tedaj cene, ki jih bodo zahtevali v Pragi? Jasno je, da te cene ne bi smele biti višje od cer.' na mednarodnem tržišču, in če bi le bile višje, bi morale vendar še omogočati tržaškim uvoznikom lahko razpečanje na domačem in italijanskem tržišču. Logično je torej, da če kaka država nudi sladkor po 170 dolarjev za tono frar.co Trst za plačilo po konpenzaclji, potem bi CSR mogla zahfevati ceno, ki se ne bi mnogo oddaljila od 170 dolarjev, če bi se hotela obdržati na tržišču.
Ovire za Iranzilno trgovino lesa
Položaj tranzitne trgovine lesa se počasi le normalizira, vendar ostajajo še nekateri ne-dostatki, ki niso bili odpravljeni niti z ukrepi vodstva železnic Tržaškega ozemlja, ki predvidevajo razne omejitve pri u-važanju lesa.
Ovira pri normaliziranju položaja trgovine lesa, ki še ni bila odpravljena, je ta, da prihaja na naše ozemlje po železnici mnogo več lesa, kot ga pa lahko vkrcajo na prevozne tovorne ladje tako ostaja del tega lesa v pristanišču, drugi del pa v železniških skladiščih, kar vse predstavlja povečanje stroškov na škodo dobavitelja. Ti stroški znašajo približno trideset stotink dolarja za kubični meter na mesec.
Nastaja vprašanje: Zakaj se
Odlikovanje gen, Aireya
TRST, 2. (PIO) - Novoletni seznam odlikovanj, ki je izšel v včerajšnjih angleških jutranjih listih, prinaša sledečo novico:
«Kralj je odobril imenovanje generala majorja T.S. Atreya za Viteza poveljnika reda sv. Mihaela in sv. Jurija*,
r.e najde bolj primeren in hiter način vkrcavanja lesa, ki bi odstranil razne nepotrebne izdatke in stroške? Prav gotovo je temu vzroku v veliki meri sedanji napet mednarodni položaj, ki je povzročil, da je bilo mr.ogo tovornih ladij uporabljenih na drugih, strateško bolj važnih progah.
Kritičnost tega položaja nam najbolj jasno kažejo podatki trgovske zbornice, ki so bili objavljeni v biltenu za mesec oktober; iz teh podatkov je razvidno da je prispelo v mesecih od avgusta do oktobra po železnici 1,275.000 stotov lesa; od tega je bilo po morju odpeljano le 1.159.000 stotov, 117.000 stotov pa še vedno leži v pristanišču in železniških skladiščih. Položaj se je v mesecu novembru in decembru še bolj zapstrU ter prisilil vodstvo tržaških železnic, da je izdalo ukrep, ki je prepovedoval vsak dovoz lesa iz Avstrije ali Jugoslavije za dobo enega tedna.
25. decembra preteklega leta je vodstvo železnic omenjeni ukrep razveljavilo; promet z lesom se lahko tako, sicer v nekoliko zmanjšani obliki, nemoteno nadaljuje.
KOLEDAR
(^ledaliAce - -'Jladio-Me[ tftounni
Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije, dokler naše verno srce za naš narod bije.
Živi, živi, duh slovanski, bodi živ na veke.
Grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke.
Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese, skala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese, Bratje, mi stojimo trdno kakor zidi grada, črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada.
(Poljski napev)
Sreda 3. januajra
Genovefa, Siavomir
Sonce vzide ob 7.46, zatone ob 16.32. Dolžina dneva 8.46. Luna vzide ob 2.39, zatone ob 12.24.
Jutri, četrtek 4. januarja
Tit, Dobromir
Gledališče Verdi
Danes, 3. januar ja se začne predprodaja za četrto in zadnjo predstavo «Traviate», ki bo v nedeljo 7. t m. ob 16. uri. Dirigent Argeo Quadri. Predstava velja tudi za abonente reda «D».
Pripravlja se uprizoritev Verdijeve opere «Falstaff»,
Zahvala
Odbor za novoletno jelko IV. okraja, se. najlepše zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je obdaritev otrok v kinodvorani v Skednju najlep. še uspela. Posebno zahvalo n pohvalo izrekamo ženam našega okraja, ki so z izdelovanjem igrač, popisovanjem otrok, z nabiralna akcijo, z razdeli‘vijo daril, ud. pripomogle k velikemu uspehu naše novoletne jelke.
Pohvaliti moramo tudi nastop naših pionirčkov in jim želimo, da bi tudi v bodoče bili tako pridni.
Zahvalo izrekamo tudi glavnemu odboru za novoletno jel. ko, ki nam je nudil vso pomoč ter mestnemu odboru žena, ki je prevzel odgovornost pri nabavi blaga in razdelitvi daril.
Glavna skupščina pekovskih, delavcev
V četrtek dne 4. t. m. ob 18 bo ua sedežu v Ul. Machiavelli 13 glavna skupščina pekovskih delavcev, včlanjenih v Enotnem razrednem sindikatu pekovskih delavcev, na kateri bodo razpravljali o posameznih točkah načrta za statut, ki bo predložen na kongresu Zveze Enotnih razrednih sindikatov.
Zaradi važnosti vprašanja vabimo vse pekovske delavce, da se v kar največjem številu udeleže omenjene glavne skupščine.
Razprava
o prevoznih tarifah
V Regensburgu na Bavarskem se bodo 24. januarja sestali strokovnjaki italijanskih, jugoslovanskih, tržaških, avstrijskih in zahednonemških železnic in bodo razpravljali o prevoznih tarifah.
Smučarski izlet
PLANINSKO DRUŠTVO priredi 14. januarja smučarski izlet v Crni vrh.
Vpišete Se lahko pri Zvezi društev zg telesno vzgojo v Ul. Machiavelli 13, II od 17 do 19 in v trgovini Gec v Rojanu. Vpisovanje traja do vključno 4. januarja.
KOMORNI ZBOR ima danes 3. januarja vajo.
Ustanovni kongres Zveze Enotnih razrednih sindikatov Slo bo v dneh 20. in 21. januarja 1951.
Dražba za dobavo bencina in goriva
Občina javlja, ča b0 17. januarja 1951 od 12 do 13 ure dražba za dobavo bencina in goriva za mestno občino za leto 1951. Vse podrobnosti se dobe na občinskem uradu za pogodbe, soba št. 203.
Neumestna šala ali neuspela tatvina
Za promet zaprte ceste
Mestna občina javlja, da je zaiprta za vozovn; promet Ulica Castagneto od št. 45 do nasipa zaradi napeljave plinskih cevi.
Popolnoma zaprte za promet so tudi ulice; Bovedo, Saltuari, Barbariga, Donota in Ulica del-rOfficina.
Deloma so za promet zaprte ulice; Prehod Sv, Andreja, Ulica Don Bosco, Ulica Muzio, Bellosguardo, Čampo Marzio, Ulica Aliče, del Bosco, S. Ni-colč, Catullp ;n Broletto.
Cesta Trebče - Bazovica je še vedno zaprta za promet, ki se mora razvijati po stranski cesti Padriče - Bazovica.
Zaprta je tudi cesta Domjo -Log.
Ze prvi dan leta so mu neznanci naredilj slabo kri in neokusno šalo ter hude skrbi. Pa se j« mož kmalu potolažil in globoko oddahnil, ko je zopet zagledal avto, s katerim si služi vsakdanji kruh, pa ni niti njegov.
Lionello Flego, star 25 let, vozi taksi, k; je last «Gruppo auto-tassametri Roma*. Na ve. čer novega leta je le za hip zapustil avto, ko pa se je vrnil, avtomobila ni bilo več. Ves iz sebe je tekel na policijo in prijavil tatvino. Policija je takoj začela iskati avto in tatu. Flego bi skoraj obupal, pa je prišel nek; njegov prijatelj in mu povedal veselo novico, da je vidci ukradeni avto v Ul, Ron-chetto.
Kot da bi ga veter nesel, je Flego zletel in v Ul. Ronchetto zares našel svoj avto. Policija poizveduje, kdo ga i« odpeljal in si privoščil tako neokusno šalo prav za novo leto.
* p *
Kdo ve. kaj sj je mislil na dan novega leta zvečer madžarski begunec Simon Istvan, ki ima svoje zatočišče v begunskem taborišču pri Jezuitih. Ko je zvečer pohajal po mestu, je hotel stopiti v centralni sedež civilne policije. Pijan je bil in je kar na lepem začel pretepati policaje, ki so bil; v službi pri vhodu. Seveda so se policaji branili in vročekrvni Madžar se je v kratkem znašel v tržaški bolnici. Ko bo ozdravel, pa bo imel opravka še s sodnijo.
Smrtni primeri zaradi kapi
Pravilno b; bilo, da bi se po praznikih človek počutil bolje kot pred prazniki, saj si vendar privošči, če le more, ob taki priliki kaj boljšega in se lahko dobro spočije. Pa se dogaja baš nasprotno ;n marsikateremu se pozna na obrazu utrujenost, posledica »praznovanja*. Pa da bi ostalo samo pri tem, bi bilo še dobro, toda na postajah Rdečega križa te dni neprestano brenči telefon. Od' polnoči na Silvestrovo do polnoči na novo leto, L j. v prvem dnevu novega leta. je moral rešilni avto RK letetj več kot se-demdesetkrnt na pomoč raznim meščanom in meščankam, ki so za novo leto le malo preveč praznovali.
Smrt je začela tudi kar vprek pobirati. Ce bo šlo tako naprej, bo žalostno za Tržačane. Značilno je. da sorazmerno veliko število ljudi umira te dni zaradi srčne kapi. Morda so se Tržačani prestrašili novega leta.
Včeraj zjutraj so na vse zgodaj prihiteli bolničarji in zdravnik RK v Ul. Ginnastica 45, kjer je stanoval 58-letni odvetnik Ignacij Bresina. Zadela ga le bila srčna kap in je kmalu izdihnil.
Zaradj srčne hibe so potrebo, vali zdravnikove pomoči tudi 45-letni Guglielmo Brunello iz Ul. Bramante 1 ter 64-letna Marija Bossj iz Ul. Monte 22. Toda niti novorojenčkom ne prizanaša smrt. V begunskem taborišču na Opčinah je umrl nagle smrti enoletni begunček Aleksander Inkov, v Ul. Be-gh; 37 pa enoletni Jordan Kras. novič.
Na delu pa sta se ponesrečila 49-letni cestn; pometač Egidio Giordano stanujoč na Trgu sv. Jakoba 6 ter delavec Aladino Papini iz Ulice Friuli 53,
Prišel je po ciqarele
in ukradel za več kol 100 tisoč
Sinoči ob 19.20 je Curatolo Gilda poročena Chiasolotti, ki ima tobačno prodajalno v Ul. Udine 29. prijavila civilni policiji veliko tatvino. Okrog 17 je neznanec stopil v trgovino in vprašal po cigaretah. Lastni. ca ga je zaprosila, naj nekoliko počaka in je šla iskat v svoje skladišče cigarete, ker jih ni imela pri rokah. V trgovini je pustila svojega 10-letnega sina, da b; pazil, toda nenavadni odjemalec je imej slabe namene in prebrisan načrt. Otroku je pokazal nekaj na cesti, spret-no Pa je smuknil ovitek, v katerem je bilo za 100 tisoč lir vrednosti raznih znamk ter 30 tisoč lir denarja v gotovini. Bogati plen je spravil pod suknjo in kot blisk izginil iz trgovine.
Ne morejo v Izrael
Preko meje pri Opčinah se je pripeljala skupina bolgarskih 2idov, ki so bili namenjeni v Benetke, kjer bi se vkrcali za nadaljnjo pot v Izrael. Ker pa niso imeli uiti voznih listkov niti denarja, so morali izstopiti. Toda organizacije njihovih rojakov jim bodo gotovo pomagale iz nerodnega položaja,
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 31.12.1950 — 1.2. januarja 1951 se je v Trstu rodilo 12 otrok, porok je bilo 5, umrlo pa je 33 oseb.
Poročili so se: uradnik Er-manr.o cav. Mordax de Dach-senfeld in učiteljica Adrijana Cesca. delavec Reinhold Stil-ler in gospodinja Elisabetta Giinther, težak Mario Gojtan in predilja Italia Giacomini, mehanik Edvard Drekonja ir.' vezilja Paola Cattarin. mornar Stanislav Wojcik in gospodinja Anna Starc.
Umrli so: 74-letni Angel Pit-nel, 62-letni Karol Prez, 31-let-r.i Cesar 2eleznikar, 76-letna Ana Pezza por. Delak, 68-letni Romano Goruppi, 79-letni Robert Catolla, 52-Ietna Rosa Glessich por. Sorini, 90-letna Katarina Bratuš vd. Bremec, Bisiani Antonija in Bisiani Ma. rija stari 3 dni. 86-letni Osval-do Digianantonio, 86-letna Car-lotta Russi, 83-letna Elisabetta Pirker vd. Kreiner, 37-letna Isabella Cumin por. Crisman, 78-letna Eleonora Gelsomini vd. Durante, 69-letr.'i Josip Co-minotti, 48- letni Vincenc Can-ciaruso, 38-letni Leandro Valenti, 52-letna Karolina Tutone por. Tripli, 3-letna Marija Batagelj, 61-letr.i Alojz Bon, 83-letna Elizabetta Bontempo por. Pettener, 53-letni Aristodemo Mosetti, 42-letni Bruno Pado-van, 51-ietni Josip Turchetto, 84-letna Katarina Šuligoj vd. Cihlar, 57-letni Guido de Rosa. 49-letni Jakob Mian, 35-letr.i Karol Battaglia, 81-letna Agne-se Muschett vd. Rauter, 71-letna Laura Cofleri, 85-letna Katarina Sesič vd. Simič, 71-letni Franc Bacicchi.
KINO
Rossetti, 16.30: «Slaba trava*.
Excelsior. 15.45: «Pepelka», filmska slikanica.
Nazionale. 16.15: «Adamovo rebro* Spencer Tracy, Katerina Hepburn.
Arcobaleno. 15.00: «Generalni inšpektor*, Dannv Kaye.
Fenice. 16.30:	»Bazar norčij*,
bratje Max.
Filodrammatico. 16.00: «General Je umrl ob zori*, Garry Cooper, v
Alabarda. 16.00: »zorrova krinka*, Helen Christian.
Armonia. 15.30: »Vrtiljak*, Fred Astaire, Ginger Rogers.
Garibaldi. 15.00:	»Zemlja veli-
kanov*.
Ideale. 15.30: «Tajfun nad Malaj-sko», D. Lamour.
Impero. 15.15:	»Predrzna	mla-
dina*.
Italia. 16.00: «Ljubezen ne more več čakati*, Denis Morgan in Doris Day,
Kino ob morju. 16.00: «Mehikan-ska serenada*.
Savona. 15.00: »Parada zvezd*.
Viale. 15.30: «St. 1 Sinje čete*.
Vittorio Veneto. 16.00: Glasba za. tvoje sanje* Doris Day.
Adua. 14.00: »Gianni in Pinotto v HoUywoodu».
Azzurro. 14.00: «Ali Baba In 40 razbojnikov*
Belvedere. 14.00: »Fra diavolo*.
Marconi. 15.00: «Praznik in kri*, Robert Montgomery.
Massimo. 16.00: «Sln džungle*.
Novo cine. 16.00: «Mladoletne»,
Odeon. 14.00; »Cesar Caprija*, Toth.
Vlttoria. 14.30: «Trije kavalirji*.
Venezia. »Na Karaibskem moriti*
Sv. Vid. 16.00: «Miss Italia*. Gina Lollobrigida.
Radio. 14.00: »Divji veter*. Ray MiUand.
RADIO IH
JUGOSL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) SREDA 3. 1. 1951
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba; 7.30: Zaključek.’
12.00: VV. A. Mozart: «Simfonlja v F-duru št. 39 in andante; 12.30: Poročila v ital.; 13.00:	Napoved
časa - poročila v slov.; 13.15: Filmska in operetna glasba; 13.45: Gospodarski pregled (slov.); 14.00: Skladbe slovenskih avtorjev; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.; 15.00: Zaključek.
17,30: Politične aktualnosti (it.); 17.40: Zbori iz italijanskih oper; 18.00: z našim ljudstvom (ital.); 18.15: Skladbe za godalni orkester; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Veder spored jugoslovanskih narodnih pesmi; 20.15: Dve simfonični sliki; 20.30: Obzorja 1951 (ital.); 20.45: Priljubljene melodije; 21.00r Literarna oddaja (slov.); Krleža: Domobranec Jambrek (ponovitev); 21.30: Lahka glasba; 22.00: Rimski - Korsakov :	Seherazada;
22.45: Nekaj arij starejših mojstrov; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v sl.; 23.10: Objava sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Plesne melodije za lahko noč.; 23.30: Zaključek oddaje.
ukadnis objave
Javna liražba ra/niti predmetov
ameriške vojske na področju SIO
TrtST, 2. (AIS) — Častnik za ameriško vojaško irr.ovino (Trust Property Officer) objavlja, da se bodo razni predmeti, ki so last Združenih držav, prodali na javni dražbi. Med drugim bodo na prodaj osebni in tovorni avtomobili, razni stroji, generatorji in kompresorji. Kupci si lahko ogledujejo te predmete od 2. do 14. januarja 1951 v stari luki, skladišče št. 15. Kdor se želi udeležiti te dražbe, lahko zaprosi ameriškega luškega nadzorniškega častnika v stari luki, (vhod štev. 9), ki bo izdal v ta namen potrebno dovoljenje za vstop na pristaniško področje. Te dražbe se ne smejo udeležiti vojaški in civilni uslužbenci ameriške vojske.
PREKOP GROBOV.’ Prekopali bodo grobove na pokopališču pri Sv. Ani, na XLIi oddelku, 3. vrsto, kjer »o posmrtni ostanki pokopanih od 12. decembra 1940 do 7. januarja 1941. — Svojci, ki nameravajo prenesti posmrtne ostanke iz grobov in morebitne nagrobne spomenike, plošče itd., naj vložijo prošnjo do 18. januarja 1951 na upravnj oddelek občinskega tehničnega urada, oddelek za pokopališča Ul. del Teatro 5, III soba 43.
Po tem roku razpolaga z vsem mestna občina. Nagrobne spomenike in podobno bod0 svojci lahko prenesli samo z. dovoljenjem omenjenega urada, ki ga bodo morali pokazati čuvaju pokopališča.
Obvestilo lastnikom borovih nasadov
Zatiranje borovega prelca
Obveščamo, da je zatiranje borovega prelca po zakonu z dne 20.V.1926 In 12.11.1938 —
OBVEZNO;
Vsi lastil; ki borovih nasadov, vrtov, parkov in gozdov, posajenih z borom, so dolžni zatirati borovega prelca na svoje stroške.
Obiranje ;ti zatiranje prelče-vih gnezd se je začelo s 15 decembrom 1950 in mora biti končano pred 15. februarjem 1951.
Obiranje izvedemo tako, da odrežemo vse veje na katerih so zapredena prelčeva gnezda. Ako pa je prelčevo gnezdo v vrhu drevesa, ga moramo odstranit; ne da bi odrezali ali kakorkoli poškodoval; vršič.
Gnezda je treba na mestu sežgati.
Kdor do 15. februarja 1951 leta ne bo obral borovega prelca, bo po zakonu kaznovan, pobiranje pa bo izvršil gozdarski oddelek policije na ra-un kršitelja.
Delavce opozarjamo, da so gosenice pokrite z dlačicami, ki povzročajo vne** kože’ ^upa pridejo dlačice v oči ali v dahu]-ne organe je vnetje lahko zelo boleče Da' se temu izognejo, naj delavr; obirajo Prelca ob vlažnih dneh. da ne bi vdihavali prahu, ki se dviga iz gnezd in ki ga -najmanjši veter z lahkoto raznaša. Priporočljivo je tudi, da imajo zaščitna očala, na ustih vlažen robec, roke pa namazane z oljem.
Ce pa Pride do vnetja kože, naj si delavci namažejo prizadeta mesta s toplim mlekom.
IVIaliavna in prodajna zadruga
OpOlNH, Alpinska ul.
želi srečno in uspeha polno novo leto vsem tvojim
odjemalcem.
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Petlico 1\11. nacist. - lelefon 11-32
STEVERJANCI ZAHTEVAJO ustanovitev samostojne občine
Občinska uprava v Koprivi ne upošteva dejstva, da bivajo v Štever-janu Slovenci in da bi morala zato z njimi uradovati v slovenščini
Steverjan, ki Leži 'na prvih briških obronkih, je velika slovenska vas, ki je imela že pod Avstrijo samostojno občino. Pod njo je spadalo tudi Gornje in Spodnje Cerovo. Za časa fašizma Pa je bila števerjanska občina ukinjena in priključena občini v Kojskem. Posledice nove spremembe so se kmalu pokazale. Davki so se znatno povišali. Za vsakogar pa, ki je imel opravke na občini, je povzročala pot v Kojsko precejšnjo izgubo časa. Ze med narodnoosvobodilno borbo, in sicer leta 1943 pa se je občinska uprava zaradi vedno večjega nezadovoljstva prebivalstva z upravitelji, razšla. Z njo vred Pa so dali vasi slovo tudi karabinjerji, ki so bili nekaki čuvarji te protiljudske klike. Sle-verjanci niso ostali brez vodstva. Na izpraznjeno mesto je stopil krajevni narodnoosvobodilni odbor in kot resnični predstavnik ljudstva pričel z upravljanjem, kot si ga je želelo ljudstvo. S prihodom zavezniških okupacijskih čet se je stanje ponovno izpremenilo.
Meja, ki je bila začrtana 15. septembra 1947 na osnovi mirovne pogodbe s premagano Italijo, je razdelila kojsko občino tako, da je Steverjan o-stal v Italiji. Priključili so ga furlanski občini Kopriva, ki je po vzgledu Sovodenj ustanovila v Steverjanu ločen občinski urad, ki ga upravlja občinski odposlanec.
Na predlanskih občinskih volitvah je Demokratična fronta Slovencev v skladu s koristmi in željami prebivalstva v volivnem programu zahtevala, naj se ustanovi samostojna šte-verjanska občina in izvedejo občinske volitve. Doslej vlada še vedno staro stanje, vendar se zdi, da bodo do prihodnjih volitev, ki bodo predvidoma aprila, zahtevi po ustanovitvi istregli.
Kako umesten je bil ta ko-
HOJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo Od dne 24. do 30. decembra 11 rojstev, 11 primerov smrti, 6 vknjiženih porok in 7 porok.
Rojstva; Canossa Klavdij, Iasič Flavija, Loppel Bruno, Calligaro Orietta, Fantin Eda, Verardi Karel, Bregant Aleksandra, Miani Remo, Crozzolo Marjan, Fabian Vinko, Collini Aldo,
Smrti:	75-letna	gospodinja
Pavlin por. Zavadlal Katarina, 57-letni trgovec Marangon Julijan, 86-letna gospodinja Sossou vd. Primožič Katarina, 79-let-na gospodinja Conjedic por. Martin Katarina, 71-letna gospodinja Kocjančič Frančiška, 66-letna gospodinja Culot por. Bregant Anica, Canossa Klavdij star 4 leta, 55-letni mehanik Tromba Aleksander. 69-letni trgovec Seculin Emil, pomorščak Amato Karel, 75-letna gospodinja Cej vd. Drosgič Tereza.
Vknjižene poroke; agent Spe-ranza Elija in šivilja Siega Pasqua, pomorski častnik Gia-coni Humbert in tiskarka Vil-latora Renata, uradnik Gottar-dis Nevio in gospodinja Pitton Lucija, financar Sabelli Filip in gospodinja Ricci Marija, a-gent javne varnosti Damo Ignacij in šivilja Caberlotto Nerifa.
Poroke; častnik italijanske vojske Antonelli Fabricij in gospodinja De Lorenzo Arman-da, policist De Carli Zlatko in gospodinja Palla Irma, častnik civilne policije STO Rossoni Otokar in učiteljica Ciuffarin Ana, uradnik Mazzolini Ar-mand In uradnica Burbariol Lucija, čevljar Belli Viktor in tkalka Princi Ema, železničar Specchla Aldo in uradnica Re-moli Nives stavbenik Pausič Marijan in šivilja Comba Teodora.
rak, je razvidno iz upravljanja občine v Koprivi. Številne števerjanske zadeve so ostale samo na papirju in to verjetno zato, ker je Steverjan slovenska vas. Z ustanovitvijo samostojne občine v Steverjanu bi se stanje bistveno izpremenilo. Z občinskimi volitvami bi bili k upravljanju pritegnjeni resnično sposobni vaščani, ki bi znali sami reševati domača vprašanja in bi jih rešili tako, kot bj bilo v interesu prebivalstva. Dokaz samoiniciative in pridnosti Steverjancev je šola na Klancu, ki so jo zgradili s prostovoljnim delom.
V števerjanski občini so številna vprašanja, ki čakajo rešitve. Prav gotovo niso najmanj važne ceste, zlasti stranske, ki so v tako slabem stanju, da bi jih bilo treba nujno čim-prej popraviti. V zelo slabem stanju se nahaja predvsem pot iz Grojne v Sčedno, dalje pot po Gabrovem klancu (po Britofu pri cerkvi) in iz Bukovja na Valerišče.
Poleg popravila starih cest
bi bilo treba zgraditi tudi nove. Povezati bi bilo treba Valerišče z Ločnikom, Grojno s šolo v Kakence-Valerišče in Sčedna preko Drage. Vsekakor bi bilo treba za zgraditev omenjenih poti precej časa. Ker pa vemo, da pri Steverjancih dobre volje ne manjka, bi bila dela prav kmalu pri kraju, če bi se občinska uprava zavzela za to vprašanje.
Kot v Doberdobu tako je tudi v Koprivi uradovanje v občinskem uradu v italijanskem jeziku. To potrjujejo pisma, ki jih župan pošilja v Steverjan. Tudi eno izmed zadnjih pisem, ki nosi podpis župana iz Koprive, v katerem poziva prebivalstvo naj prispeva za božič revnega otroka, je pisano v italijanskem jeziku. Tak odnos ima občinski urad v Koprivi do Steverjancev že od samega začetka, čeprav ve, da je nepravilen. Zato je tudi čisto iz narodnostnih ozirov kar najbolj utemeljena zahteva Steverjancev po ustanovitvi samostojne občine, v kateri bi bili združeni samo Slovenci.
Is Krmina	1	I l *	|	J	I*	•!
Obnova trgovskih obrtnic Lefni pregled volivnin seznamov
Vsi. ki imajo trgovske cbrt-nice in ki so lastniki trgovin oziroma krošnjam s stalnim bivališčem v krminski občini, morajo napraviti prošnjo za njeno obnovo za leto 1951. Prošnji je treba priložiti tudi kazenski list. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti v občinski pisarni ob delavnikih od 8.30 do 12.
Občinski upravni odbor nadaljuje nocoj sejo
Nocoj se bo v beli dvorani goriškega županstva zopet sestal občinski upravni odbor in nadaljeval s proučevanjem dnevnega reda, ki ga ni utegnil zaključiti pri seji prejšnjega tedna. Seja bo ob 18. uri.
Motil je nočni mir
Včeraj ponoči so agenti javne varnosti srečali na Trgu Placutti 72-letnega Franca Klinca iz Steverjana, ki se je komaj vlekel po cesti, ker je bil tako vinjen. Ker pa je poleg tega tudi motil nočni mir s kričanjem in vpitjem so ga takoj agenti peljali do bližnjih zapofbv in ga nato naznanili sodnim oblastem.
Goriški župan sporoča, da so , po čl. 15 zakona z dne 7. okto-! bra 1947 št. 1058 na občinskem \ volivnem uradu na vpogled vo-1 livni seznami, ki jih je pregle- j dala posebna občinska komisi- j ja. Seznamom so priloženi tudi vsi dokumenti vsakega voliv-r.ega upravičenca.
Proti neupravičenemu črtanju iz volivnih seznamov ali zavrnitvi vpisa lahko vložijo upravičenci priziv in to na županstvo ali pa na okrajno vo-livno komisijo, po čl. 17 gori omenjenega zakona.
Neprijetno srečanje
Nekaj čudnega se je zgodilo predsir.očnjim Filipu Cavalie-riju iz Ul. Boschetto 36. Ko se je počasi vračal domov iz gostilne «Toni» se mu je približal neki neznanec in ga nagovoril z najgršimi izrazi. Ker je pa Cavalieri mož, ki ljubi mir, se je hotel izogniti temu malopridnežu in nadaljeval svojo pot. Ko pa je videl, da mu ta še naprej nagaja it! ga zmerja, se ga je polastila taka jeza, da je moža oklofutal. Pričela sta se prerekati in nista več prizanašala drug drugemu. Kar nenadoma se je znašel Cavalieri ves krvav in potolčen na tleh. Neki ljudje, ki so šli tam
mimo, so revčku pritekli na pomoč it! poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki ga je pripeljal do bolnice Brigata Pavia. Zdravniki so ga obvezali in u-gotovili, da si je zlomil rebro. Ozdravel bo v 20 dneh.
Neznani kolesar povozil starega kmeta
Noz-pnj kcles- r te povozil 70-letnega kmeta Ivana Medvediča iz Standreža, ko je iz Ul. s. Chiara nameiaval zaviti proti korzu Verdj domov. Pri nesreči je Medvedič odnesel številne poškodbe Po obrazu in rokah. Ker ni takoj čutil hujših bolečin, je Medvedič nadaljeval svo-jo pot in si doma spral in obvezal rane. Iz previdnosti pa je nato šel na pregled v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ga sprejeli na opazovanje za deset dni.
Pred dnevi je prispel v Gorico kontingent kubanskega sladkorja, da dopolni nakazilo ministrstva za industrijo trgovski zbornici za industrijo proste cone. Med soboto in nedeljo so uvozili v Gorico 48 kamionov sladkorja, ki so ga porazdelili po raznih skladiščih, potem ko je kontingent prešel skozi carinarski pregled. Računajo, da bo ta pošiljka v polni meri zadostila potrebam industrijske proizvodnje.
Izgubil je tricikel in z njim vsakdanji kruh
Pred dnevi so tatovi odpeljali tricikel 54-letnemu nosaču Vincencu Nocchiju iz Ul. Mazzini 11. Zvečer, ko se je Nocchi vrnil z dela domov, je svoj tricikel za trenutek pustil na dvorišču svojega stanovanja. V hipu, ko je šel po ključe, da bi ga spravil v drvarnico, so se neznani tatovi z njim urno odpeljali. Tricikel je pomenil za Nocchija vsakdanji kruh, ker je z njim vozil prtljage potnikom. Ker ni s triciklom izgubil samo 50 tisoč lir, temveč tudi zaposlitev, je ves obupan prijavil tatvino policiji, ki je že pričela s preiskavo.
Po pomoli je pil varekino
Rešilni avto Zelenega križa je moral včeraj okrog 19. ure po 46-letnega Marijana Susi-ča iz Ulice Del Carso 6, ki je bil po pomoti izpil precejšnjo količino varekine. Pripeljali so I ga takoj do mestne bolnice Bri-j gata Pavia, kjer so mu izprali j želodec. Ozdravel bo v enem tednu.
IZ SV OBOJ) NE GO RlJ K E
TOUARHA CEHIEHlll U ARHOUEM
predčasno izpolnila proizvodni plan
Darovi
Za Dijaško Matico so darovali; N. N. iz Gorice 500 lir; N. N. iz Pbdgore 1000 lir.
12.	decembra so tovarniške sire'e naznanile A.-h ri in okolici, da je borba kolektiva končana z zcago. Delovni kolektiv je izpolni svojo obveznost Titu, Partiji in narodu, — izvršil je proizvodni plan j cementa.
Z zmago je tudi ta delovni kollektiv odgovoril vsem omah. ! ljivcem in zaviračem v domc- ! vini ter informbirojcem izven j meja, da je jugoslovansko ge- | slo «Naprej v socializem* stvarnost.
To je že tretja zaporedna zmj»a del. »oega kolektiva cementarne. Prva je bila izpolni, tev plana za leto 1948, ki je bil dosežen že 13. novembra, druga je bila dan pred koncem le. ta, 12. decembra pa tretja. Vnema tega kolektiva ni popu-1 stila, tekmoval je vedno znova.! Pogoji za izpolnitev obvezn st; | so b li vedno težji. Proizvodnja | se je do konca leta 1949 povečala za 37 odst., letos Pa v primeri z letom 1949 za 41 odst. '
Komu gre zasluga za zmago? Morda kapaciteti novih strojev? Ne! Čeprav so v 1949 letu zgradili tretjo peč klinker in v kamnolomu pomožno žičnico, je k zboljšanju proizvod, nje pripomogla delno mehanizacija kamnoloma v 1949 letu. Te izboljšave so olajšale delo, niso pa bile odločilne za predčasno izpolnitev plana Odločilna je bila boljša organizacija dela, ki jo je uvedla nova uprava v sodelovanju z delavskim svetom. Mnogo je pripomogla zavest delavcev, da so tovarni-
ški objekti in uspeh v tovarni delo njih samih. Zaslugo ima tudi partijska organizacija v tovarni ki je delavskemu svetu .= -'sva-. i?!a z delovnih mest vse probleme, te pa je uprava delavskega sveta reševala na proizvodnih konferencah z delavci. Požrtvovalno delo delavcev je bilo na ta nač n kronano s številnimi delovrimi uspehi. Med letom je bilo proglašenih 497 udarnikov.
Z izgonskim listom domov
Goriška kvestura je včeraj z izgonskim listom poslala v njegov rojstni kraj 29-letneea Jožefa Chirco iz Latiar.e pri Brindisiju, ki se je pred kratkim vrr.il iz Jugoslavije, kjer je bil čez dve leti na deluj Pred kratkim so ga zaradi nezakonitega prestopa državne meje obsodili na štiri mesece zapora, ki pa so mu jih odpustili na podlagi odpusta odrejenega za sveto leto. Tako se je Chirco včeraj lahko vrnil domov.
KINO
VERDI, 17: «Trije mušketirji«; L. Turner in V. Heflin.
VITTORIA, 17: «2e!ezna kletka« R. Basehart.
CENTRALE, 17:	«Stevilka 1
božanske črede*.
MODERNO, 17: «Legija obsojencev* D. Powell.
EDEN, 17:	«Frankenštainova
misel*.
POMEIV	ZPZ	ZA
J razvojem zatlrng'
napreduje socializacija podeželja
Zadružna pošlovna zveza za koprski okraj je po lanski reorganizaciji dobila gotovo svojo trajno obliko, ki jo bo glede na izkustva in prakso kvečjemu še poglobila in izboljšala. Predvsem se je prvotna oblika ZPZ, ki je delovala za vse okrožje, preobrazila v dve zvezi, in sicer eno za koprski in drugo za bujski okraj. Dalje je v začetku vodila vSe zadruge, bodisi nabavno-prodajne, kakor tudi kmečko delovne ter izvajala obsežno trgovino z nakupom in prodajo blaga kot z usnjem ter usnjenimi in tekstilnimi izdelki. s predmeti proste prodaje, a umetnimi gnoji-
li.	poljskim orodjem, škropilnimi sredstvi itd. Lani pa se je nadalje reorganizirala tako, da je trgovino prepustila kmetijskemu servisu in drugim podjetjem, kmečke delovne zadruge. ki jih je bilo tedaj 12. pa je predala okrajnemu poverjeništvu za kmetijstvo, kj^ so ustanovili posebno upravo za kmečke delovne zadruge.
Iz tega razvidimo, da nima ZPZ, kot je bila navada pri ustroju dosedanjih zadružnih zvez, nobene naloge skrbeti svojim članicam za kredite, jim jih dodeljevati, nabavljati zanje na debelo potrošno blago in podobno. Bistvena naloga ZPZ obstoji v tem, da organizira odnosno pospešuje organi, ziranje zadružništva v snrslu socialističnih zadrug ter s tem v zvezi skrbi zlasti za tako-imenovane zadruge enotnega tipa, kot so nabavno . prodajne, konsumne, obrtne, ribarske zadruge in podobno.
Istočasno pa podpira ZPZ zadruge enotnega tipa v tem, da si pridobijo zemljo in s tem ustvarijo lastne ekonomije iz katerih naj bi polagoma vzniknile nadaljnje kmečke delovne zadruge, one pa bi medtem prepustile blagovno trgovino krajevnim ljudskim odborom, da bi jo vodile v okviru njihovega lokalnega gospodarstva.
Ekonomije naj skrbijo v začetku svojega razvoja predvsem za to, da pridobijo lastno vprežno živino (konje in vole) ter popolno in moderno kmetsko orodje, s katerim naj priskočijo na pomoč svojim članom. Na ta način bi pospeševale obdelovanje čim večjih površin zemlje ter dvignile kmetijsko proizvodnjo. - Vzporedno s tem daje ZPZ pobudo za ustanavljanje raznih obrtnih odsekov pri zadrugah enotnega tipa kot so krojaški, mizarski, čevljarski, kovaški, kolarski odsek itd. V vrsto teh in drugih delavnic spadajo tudi gostilne.
Zadružne ekonomije pa naj takoj ob svojem nastanku gojijo prašičerejo, ki se za to stopnjo gospodarstva prav prilega.
Trenutno imamo v koprskem okraju 21 zadrug enotnega tipa, v katerih je včlanjenih 4787 zadrugarjev. Naše čitatelje želimo seznaniti o delovanju teh zadrug; Tako ima novoustanovljena kmetijska zadruga v Ankaranu poleg drugega lastno prašičerejo (26 glav) in čevljarsko delavnico. Medtem ko vodf zadruga v Škofijah tudi majhno ekonomijo, se bavi zadruga v Ospu samo s trgovino in odkupom. Obsežnejše delovanje, izkazuje zadruga v Dekanih, ki vodi zadružno ekonomijo, prašičerejo s 50 praši, či, kovačnico in celo pekarno.
Enako dobro deluje zadružna kovačnica v Bertokih, kjer vodi ondotna zadruga še trgovino m odkup. Isto velja za zadrugo pri Sv. Antonu, ki ima lastno pekarno. V Pobegih je organizirala zadruga poleg trgovine in odkupa še čevljarsko in krojaško delavnico ter pekarno. v Semedeli vodi zadru. ga trgovino, odkup in manjšo zadružno ekonomijo.
Zadruga v Marezigah ima prašičerejo ter izvaja odkup in vodi trgovino. V Borštu ima zadruga poleg trgovine in odkupa zadružno ekonomijo. V Vanganelu je omejeno njeno delovanje samo na odkup poljedeljskih pridelkov, sadja, itd. ter na trgovino. Isto velja za Šmarje z dodatkom, da gojijo tudi prašiče. Zadrugi v Ko. štaboni in Novj vasi vedita trgovino in odkup.
Posebno močna je zadruga v Strunjanu, ki ima zadružno ekonomijo, prašičerejo z nad 100 prašiči, kovačnico koko-šerejo in pekarno. V Kortah vodijo zadružno mizarsko, kovačnico in oljarno ter gojijo prašiče (20). V Izoli obratuje poleg zadružne ekonomije destilacija za žganje in likerje. Končno se bavi koprska zadru. ga z odkupom in trgovino.
Omembe vredno je še to, da imajo te zadruge vsaj po eno trgovsko poslovalnico, mnogo od njih pa dve do tri ali celo šest. Ce pomislimo, da so si zadruge na podlagi pravil, ki j h je sprejela ZPZ dne 13.6.1950, uredile tudi štedno — kreditno Poslovanje, ki naj omogoča iz lastnih virov preskrbo denarnih sredstev, tedaj spoznamo, da je napredek našega zadružništva ob podpori ljudske oblasti, in tesnem sodelovanju ZPZ vedno bolj viden in da napreduje z njim tudi socializacija podeželja.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Batlisti 2 - lelefon 70
MASE OKROŽJE POTREBUJE
stalno galerijo za razstave
Ob zadnjem tednu slovenske kulture nam je bilo težko, ko na tej kulturni manifestaciji ni bila zastopana slovenska upodabljajoča umetnost, v prvi vrsti sl.karstvo. In vendar se ravno naša ožja domovina, to je celotno tržaško ozemlje ponaša s celo vrsto priznanih, u-metnikov — slikarjev.
Pisec teh vrstic pozna vse o zadje tega vprašanja in njegove težkoče; ve, da se je Pod-zveza SHPZ trudila, oa bi v okviru tedna slovenske kulture prikazala tudi razvoj in stopnjo naše slikarske umetnosti, da pa se je vsa dobra volja zlomila pri vprašanju, kje dobiti primeren razstavni prostor.
Do sedaj smo se posluževali vežnega prostora koprskega muzeja v palači Tacco in ondi prirejali te vrste razstav Gotovo bi priredili razstavo v tem prostoru tudi ob tednu slovenske kulture, če bi prostor odgovarjal zahtevam. Toda ravno dejstvo, da so prireditelji in u-metniki spoznali, da razstave ne morejo prirediti tam, dokazuje. da ta prostor ni za to primeren.
Kot nadaljnji razstavni lokal je prišla v poštev veža koprskega gledališča. Za ta prostor so se med drugimi zavzemali nekateri umetniki, drugi čini-telji pa so se izbiri tega prostora zopet protivili. Nočemo razglabljati in analizirati vseh pro in contra ugovorov, dejstvo je, da je padla odločitev dokončno proti temu razstavnemu prostoru. Ker nadaljnjega primernega razstavišča v Kopru nismo imeli, je tako propadla zamisel, da bi v tednu slovenske kulture sodelovala in bila zastopana tudi slovenska upodabljajoča umetnost vsega tržaškega ozemlja.
Tako smo bllj prikrajšani za velik užitek posebno še. če bi bila razstava kolikor toliko retrospektivna, to pomeni, če bi posamezni umetniki razstavili toliko del da bi bil iz njih viden umetniški razvoj slikar-jčv.
Zavedati se moramo, da je bila Ljubljani in s tem vsej Sloveniji dana prilika, da so videli razstavljena dela vseh naših primorskih slikarjev hkrati. Nedvomno bi bilo organiziranje takšne razstave v’ Kopru laže izvesti kot kjer koli drugod, ne glede na izbčced pomen tedna slovenske kulture, ki bi bil s podobno razstavo mnogo pridobil in ki je imel naravnost nalogo, da seznani prebivalstvo našega o-krožja, v prvi vrsti Slovence, z vsemi področji na ega kulturnega udejstvovanja in tedaj tudi s stanjem našega slikarstva.
Morda bomo imeli že v tem letu podobno kulturno manifestacijo. Iz tega razloga moramo misliti že sedaj kje in kako bomo dobili in uredili ne samo začasen, ampak stalen razstavni prostor, ki bo odgovarjal svojemu namenu. Stremeti moramo za tem, da spoznajo naša mladina, ki jo je samo v Kopru v šolah na stotine, delavstvo, kmečko prebivalstvo, nameščenci in izobra-ženstvo polagoma vse predstavnike slovenske upodabljajoče umetnosti (tudi kiparstva) in ne samo tržaško-istrske umetnike. Ravno glede na periferno lego našega okrožja moramo delati na tem, da se nam slovensko kulturno središče, ki je v Ljubljani v svojih učinkih kolikor mogoče približa, kakor se približa tedaj, ko priredi glasbene, pevske nastope, razstave, festivale na:e kulture v Celju, Mariboru, Ptuju, Murski Soboti ali celo v Celovcu, Trstu in drugod. Za vse to potrebujemo poleg gledališke in koncertne dvorane na vsak način tudi stalno galerijo, kjer bo med drugim torišče naših domačih likovnih umetnikov.
O pozitivnih učinkih vsega tega ni treba posebej govoriti. Vendar želim omeniti samo to, da bo tedaj vsakdo od nas občutil ponos, ko bo hodil po razstavni dvorani in občudoval dela naših umetnikov, občutili
bomo ponos ob zavesti, da lahko pokažemo svojo kulturno stopnjo ostalim narodom našega okrožja. Učinek bo tudi ta, da bomo sprožili med umetniki nekako tekmovanje, ki bo izpodrinilo vsako diletanstvo in pripomoglo do veljave zares pravi umetnosti.
Zato pozivamo vse tiste, ki so za to poklicani, naj čimprej rešijo vprašanje stalne galerije v Kopru.
oropali vise pisane in tudi govorjene besede, tedaj šele vidimo v pravi luči ves pomen tega praznika. Zg to priložnost bomo imeli kulturno prireditev, ki bo dala poudarka praznovanju.
Vabimo vsa prosvetna društva j,n ljudstvo, da pride in skupno z nami praznuje ta dan.
Vanganel
Praznik naših otrok
Lep praznik so imeli otroci v nedeljo. Ze več časa so se pripravljali za kulturno prireditev, pri kateri je sodelovalo 40 pionirjev. Podali so dve kratki enodejanki in več recitacij. Nastopil je Dedek Mraz, ki je imel kratek govor in nato razdelil darila. Skupno je bilo obdarovanih 110 otrok.
Vsi otroci so bili z darili zelo zadovoljni. Pripravljalni odbor je zbral za pripravo in nakup teh daril 8 kg sladkorja, 20 kg bele moke, 50 kg jabolk, 20 kg orehov, iz Kopra pa je prejel še 20 kg bonbonov, 110 komadov toaletnega mila in precej zvezkov. V gotovini pa je bilo nabranih prostovoljnih prispevkov nad 12.000 dinarjev.
Vanganel
piosveuiwim.Mii"
V nedeljo 7. januarja bomo imeli lep kulturni praznik. Naše prosvetno društvo »Primorje* bo slavilo peto obletnico, odkar je po osvoboditvi znova začelo a svojim delom. Naravno da bo to za našo vas in tudi bližnje vasi pomemben kulturni dogodek. Ce se spomnimo na čase, ko so nas bdlj fašisti
Sečjole
Praznovati smo novolelno jelko
Vsi in vse za novoletno jelko, je bilo geslo ki nas je vodilo pri delu, da bi naši mlajši imeli večje veselje, da bi jim bilo še lepše ob spominu na Dedka Mraza, ki je s svojim glasom klical imena najboljših in nato vse zaporedoma obdaroval, tudi tiste, ki so ob tej priliki sklenili da se bodo poboljšali.
Odbor za pripravo novoletne jelke je pravilno prijel za delo, ker je v tako kratkem času pripravil vse potrebno. Mnogo ljudi je prispevalo z delom pri pripravah. Najbolj so se pri tem izkazali Cleoni-ca Vascoto, Frančiška Koda-rin, Katarina Trento, Marija Panger, Ivarj Vižintin in Olivij Ceroici.
Ljudje so prispevali v denarju in z živežem.
V zgodnjih popoldanskih u-rah so se otroci zbrali pri rudarskem domu. Čakali so na prireditev na kateri so nastopili in seveda tudi na darila. Samozavestno so otroci stopali na oder, da pokažejo r.avzočim svojo umetniško sposobnost. Po končani prireditvi so prejeli darila. Obdarovanih je bilo skupno 327 otrok.
Zmagoslava
Prepričati sn se sami...
Ne dolgo tega smo pisSli o nekaterih ljudeh, ki so iz enega ali drugega vzroka zapustili naše okrožje in odšli v Trst z upanjem, da bodo tam laže in bolje živeli. Življenjska resničnost jih je prepričala, da tudi v Trstu ni tako, kot so si predstavljali. Res so videli tam polne: .izložbe .šipi}, [epih oblek in lepo oblečenih gospodov i« posledičen, Toda razočaranje, da vse to ni zanj«, je bilo grenko spoznanje, grenka ugotovitev, da niso prav napravili, ko so odšli v Trst. Počasi, toda vztrajno je naraščala v njih želja, da bi se vrnili mizaj. Ta je bila iz dneva v dan močnejša in so se končno odločili ter prišli domov.
Kako je bilo v Trstu naj govorijo sami.
SILVAN ZACCHIGNA iz UMAGA je bil eden izmed tistih, ki je pustil družino in zemljo in odšel v Trst z upanjem, da bo tam bolje. Brez dela, brez kosa kruha je moral beračiti okoli tistih gospodov, ki jim pravijo da «iz usmiljenja)) dajo službo. Seveda je za kakšen dan dobil zaposlitev, toda gospodar je znal dobro izrabiti njegov položaj esula. Spoznal je, da je vse drugače, kot »i je predstavljal. Vrnil se je v naročje svoje družine ter znova pričel mim0 in gotovo življenje.
Tudi IVAn PlUCCA iz BUJ, mož že precej v letih, je bil zelo dovzeten za mnenje takih ljudi, ki so mu polnili ušesa z
NA VUJA V KOPRU SO BILI OB NOVOLETNI JELKI OBDAROVANI ŠTEVILNI OTROCL
vsem mogočim o »balkanskem terorjun, ki se bo znesel nad njim. Bilo je ■nekaj dni pred volitvami 16. aprila, ko se je pod tzpliirom te propagande odločil za odhod v Trst. Poln sklepnega revmatizma je živel nekaj mesecev pri svoji hčerki. Obiskoval je six>je «pol:tične prijateljev in skupno z njimi napovedoval izid volitev.
Naveličan vsega v tako nezdravem ozračju, se je odločil za vrnitev v našo cono' kjer ljudje v resnici delajo — in to trdo — toda delajo zase. Tu se ne dela nobenih zarot, kako se bo koga «krstilo*, kot so to delali agent j CLN na pomolu O Trstu za časa administrativnih volitev. Tudi on je znova našel mir in zadovoljstvo doma.
Med tistimi, ki so tudi zapustili našo cono in iskali «paradiž* v Trstu in se petem razočaranj vrnili, je bil tudi IVAN KOZLOVIČ iz CIPIANOV.
To je tip človeka, ki ni zadovoljen z nobenim delom. Prepričan je bil, da bo v Trstu našel vsega, kar si bo poželel, ne da mu bilo treba kaj delati. Vse te njegove sanje in upanje je razbila trda življenjska resnica, kateri je šel nasproti. Potepal se je po mestu in iskat kakršnekoli zaposlitve. Včasih se mu je posrečilo, da je dobil hlapčevsko delo Pri bogatih posestnikih, toda zaslužek niti od daleč ni zadostoval za preživljanje. Spoznal je svojo zmoto in preklel trenutek, ko je sklenil , da bo zapustil dom. Vrnil Se je in sedaj pomaga v dolini Mirne in tako doprinosa svoj delež k skupnemu blagostanju.
Njemu podoben je tudi RE-MIGIJ MARCHI iz KARSETE, mlad človek brez izkušenj, ki pa se zelo rad vdaja sanjar-skim podvigom. Njegov položaj doma je bil dober in mu je življenje marsikaj obetalo v bodočnosti. Zbežal je v Trst in mislil, da bo tam padala mana z neba. To je nftpravil, ker je nasedel tistim poklicnim agentom CLN, ki zastrupljajo take lahkoverne ljudi. V Trstu Pa se je iz teh sanj zbudil in spoznal, kako so ga prevarali. Vrnil se je tudi on nazaj domov, ker je spoznal, da je v naši coni
I zagotovljena bodočnost vsakemu, ki hoče i» more pomagati pri delu.
TkidtcUbičUie	&	•““*
v
do&ie$A bAinka vJW^d
ti dMtCvniadfft 1
MPREVKVEL VHOV. D It. FKAN HRADii ILU MTR1KAL OB. ROHKKT »lAVAIl
«To je navada*, je odgovoril Kutz, »včasih kar preveč preklinjam. Nalijte, Svejk, gospodu kuratu! Povedati vam mo-•am. da pravim tudi: Himmelherrgott, krucifiks ta sakra. to boste tako dolgo služili pri vojakih kakor jaz, mislim, da te boste tudi vi temu privadili. To ni Prav 1116 težkega ta nam, luhovnlm, Je zelo blizu: nebo, križ in zakrament; ali se ne sliši o lepo ta strokovno? Pijte, gospod kolega!*
Bivši katehet se Je mehanično napil. Je videti, da bi ad nekaj rekel, pa ni mogel. Zbiral Je misli
«Gospod kolega*, Je nadaljeval Katz, «glavo pokonci, ne iedite tako žalostno, kakor da vas bodo čez pet minut obesili. 3 vas sem sllsal, da ste nekoč v petek po pomoti snedli v re itavraciji svinjski kotlet, ker ste mislili, da je četrtek, ta da ste sl na stranišču tlačili prst v grlo, da bi Slo ven, ker ste
mislili, da vas bo bog pogubil. Jaz se ne bojim jesti v postu mesa in se ne bojim niti pekla. Pardan, napijte se! Tak, ali vam je že bolje? Ali pa imate morda napredne nazore o peklu in greste z duhom časa in z reformisti? To je kraj navadnih kotlov z žveplom za uboge grešnike, papinski lonci, kotli z veliko atmosfero, grešniki se evro na margarini, milijone let gredo čez grešnike stroji za valjanje cest, škripanje zob oskrbujejo dentisti s posebnimi aparati, cviljenje se prestreza na gramofonske plošče, te pa se pošiljajo gor v raj v zabavo pravičnih. V raju delujejo razprasevalci kolonjske vode in filharmonija igra tako dolgo Brahmsa, da si rajši izberete pekel in vice-Angelčki imajo v zadnjici letalski vijak, da se jim ni treba toliko mučiti s perutmi. Pijte, gospod kolega, Svejk, nalijte mu konjaka, meni se zdi, da mu ni dobro!*
Ko se je pobožni kurat zavedel, je zašepetal: « Verstvo je stvar razuma. Kdor ne veruje v eksistenco svete Trojice...* «Svejk», ga je prekinil Katz, »nalijte gospodu feldkuratu še en konjak, da bo prišel k sebi. Povejte mu kaj, Svejk!*
«Pri Vlašiml, pokorno javljam, gospod feldkurat*, je rekel Svejk, «je bil dekan in ta je imel, ko mu je stara gospodinja pobegnila z dečkom ta denarjem vred, postrežnico. In dekan je začel na stara kolena študirati svetega Avguština, ki pravijo, da spada med svete očete, in tam je bral, da naj bo preklet, kdor veruje v protlnožce Pa je poklical svojo postrežnico in ji dejal: .Poslušajte, nekoč ste ml rekli, da Je vaš sin strojni ključavničar in se je odpeljal v Avstralijo. Bil bi torej med protinožci, sveti Avguštin pa ukazuje, naj bo vsak, kdor veruje
v protinožce, preklet.’ .Častiti gospod’, pravi na to ženska, ,saj mi vendar moj sin pošilja tz Avstralije pisma in denar.’ ,To je hudičevo slepilo,’ reče gospod dekan, .Avstralije sploh ni, kakor pravi sveti Avguštin, samo antikrist vas zapeljuje.’ V nedeljo jo je javno preklel in kričal, da Avstralija ne eksistira. Tak so ga iz cerkve odpeljali naravnost v norišnico *
Pobožni vojni kurat se je moral okrepiti z novim konjakom, ki mu je stopil v glavo.
Mežikajoč je vprašal Katza: «Vi ne verujete v brezmadežno spočetje Device Marije, ne verujete, da je palec sv. Janeza Krstnika, ki se hrani pri Piaristih, pristen? Ali sploh verujete v Boga? In če ne verujete, zakaj ste vojni kurat?*
«Gospod kolega*, je odgovoril Katz in ga zaupno trepljal po hrbtu, «dokler ne bo država sprevidela, da vojaki, ki gredo umirat v boj, ne potrebujejo za to božjega blagoslova, je vojno kuratstvo dobro honoriran poklic, v katerem se človek ne zgar& preveč. Zame je bilo to boljše kakor hoditi na manevre... Takrat sem dobival od predstojnikov ukaze, danes pa delam, kar hočem. Zastopam nekoga, ki ne eksistira in igram sam božjo vlogo Ce nočem komu odpustiti grehov, tak mu Jih ne odpu stim, pa tudi če bi me na kolenih prosil. Sicer pa bi se takšnih našlo sakramensko malo.*
«Jaz imam Boga rad*, se je oglasil pobožni kurat in začel kolcati, «zelo rad ga imam. Dajte mi malo vina!*
«Jaz Boga spoštujem*, je potem nadaljeval, »zelo ga spo štujem ta častim Nikogar tako kakor njega*
Udaril je s pestjo po mizi, da so kar steklenice poskočile. «Bog je nekaj nadzemeljskega, tega mi ne bo nihče ovrgeL Tudi sv. Jožefa častim, vse svetnike častim razen sv. Serapiona. Ima tako grdo ime.*
«Moral bi vložiti prošnjo za spremembo imena*, je pripomnil Svejk.
»Sv Ljudmilo imam rad in sv. Bernardina*, je nadaljeval bivši katehet, «ta je rešil mnogo romarjev na Sv. Gothardu. Na vratu ima steklenico konjaka ter išče ljudi, ki so zagazili v sneg *
Zabava je krenila v drugo smer. Pobožni kurat Je začel govoriti brez vsake medsebojne zveze: »Nedolžne otročiče častim, imajo praznik osemindvajsetega decembra. Herodeža pa sovražim. .— Ce kokosi spijo, ne morete dobiti svežih jajc.* Zasmejal se je ta začel peti: »Slava večnemu Bogu-..*
Toda takoj je utihnil, se obrnil na Katza ter ga ostro vprašal: «Vi ne verujete, da je petnajstega avgusta praznik vnebovzetja Marije Device?*
Zabava je gladko tekla. Na mizo so prišle še druge stekla nice ta zdaj pa zdaj se je oglasil Katz: »Reci, da ne veruje* v Boga, drugače ti ne nalijem.*
Zdelo se je, da se vračajo časi preganjanja prvih krlstjanov-Bivši katehet je prepeval neko pesem mučencev rimske arene in rjovel: »Verujem v Boga, ne bom ga zatajil. Kar imej svoje vino! Lahko sam ponj pošljem.*
(Nadaljevanje Sledi)
— 4 —
3. januarja 1951
Ali nai sami nomagamo hršili načela o človeških pravicah?
AMERIŠKA SLIKARKA
To vprašanje vstaja v vsej svoji nujnosti in važnosti, kadar koli sp med zapadnimi Slovenci zgodi kaj takega, kar pomeni kršenje mirovne pogodbe in naipl Organizacije združenih narodov, večinoma po krivdi italijanskih ali zasedbenih oblasti, ki rade silijo naše ljudi k takemu kršenju.
Možje, ki so sestavili po načelih o človeških pravicah pravila za Organizacijo združenih narodov, gotovo niso bili omejeni nazadnjaki ali demagogi, ki bi radi varali in slepiu narode s praznimi prividi. Pa tudi možje, ki so uvrstili v mirovno pogodbo z Italijo člen 15. in v stalni statut za STO člen 4. in 7. o prosti rabi slovenskega jezika v zasebnem in javnem življenju (v šolah, uradih, mestnih ‘svetih, na sodiščih, zborovanjih itd.), prav gotovo niso bili mračnjaki ali sleparji, temveč so mislili na resno izpolnjevanje teh členov.
Od 21 držav, ki so podpisale mirovno pogodbo, ni še nobena umaknila ali preklicala svojega podpisa, tudi Italija ne. Clen 15. mirovne pogodbe in duh člena 4. in 7. stalnega statuta sta v popolni veljavi. Italija in STO se morata duha teh členov držati in jih izvajati; Italija tem bolj, ker zahteva isto njena nova, napredna ustava. Prav tako se morajo duha teh dveh členov držati Slovenci sami, katerih se ta dva člena najbolj tičeta. To se pravi, da se morajo posluževati pravice do svojega jezika v zasebnem in javnem življenju (v šolah, uradih, mestnih svetih, na sodiščih, zborovanjih itd.) v slovenskih in mešanih krajih, ne glede na sovražne poskuse nekaterih ljudi in organov, da bi jih pri tem ovirali in jih tako silili, da morajo tudi oni kršiti mirovno pogodbo in italijansko ustavo. To prepričanje mora prodreti v naših ljudeh.
To prepričanje mora prešini ti posebno tiste naše ljudi, ki so v neprestanem tesnem stiku z nasprotniki naših človeških in jezikovnih pravic. Naj omenimo v tej zvezi primer slovenskega odvetnika iz Gorice, ki so ga dale italijanske oblasti konec julija 1950 zapreti, češ da mora odsedeti še 17 let ječe, ki mu jo je bilo prisodilo leta 1941 posebno sodišče za zaščito fašistične države, a ga je prizivni dvor v Benetkah 19. decembra 1950 popolnoma oprostil. Za Slovenc e v Italiji in na Tržaškem je ta odločitev zgodovinske važnosti, ker so začela italijanska sodišča nadlegovati protifašiste in celo partizanske borce s podobnimi vabili kakor goričkega odvetnika.
Odvetnik sam je v Benetkah zelo lepo nastopil, rekoč med drugim: sMisel svobode je sveta in pravična. Boril sem se kot ponosen Slovenec proti fašizmu in za demokratične pravice svojega tlačenega naroda. Imam pravico, da sem in ostanem Slovenec 1» Domnevamo, da je izgovoril ponosni Slovenec te lepe besede — v slovenščini. Gotovo se je v tako važnem trenutku poslužil pravice, ki mu jo daje mirovna pogodba. Poročilo sicer o tem ne govori. Vsekakor je jasno, da sv v takem trenutku slovenske besede e-dino umestne. Ce bi se Slovenec tedaj posluževal italijanščine, bi sam zmanjšal ceno svojih izjav in v isti sapi dokazal, da se kljub svojemu ponosnemu slovenstvu ne zaveda nesmisla svoje izjave, če ta izjava sama ni — slovenska. Pokazal bi, da ne pozna svojih pravic in zato krši prav tako mirovno pogodbo kakor italijansko ustavo.
To kršenje se zdaj še zmeraj neprestano godi na škodo Slovencev prav tako v Italiji kakor na Tržaškem v pasu A, kjer sodne oblasti še zmeraj silijo slovenske stranke in odvetnike, da govorijo in pišejo italijanski namesto slovenski, kakor bi mor.ali. Pri tem se oblasti ne sklicujejo na mirovno pogodbo ali italijansko vstavo, temveč na slavne — Codlci Mussolini! Štirje Mussolinijevi zakoniki so baje še zmeraj v veljavi samo zato — ker Italija ne premore drugih. Toda še bolj sta v veljavi mirovna pogodba in italijanska ustava, ki priznavata Slovencem človeške in jezikovne pravice. Bolj pa sta v veljavi zato, ker sta — poznejši. S tem razveljavljata tiste Mussolinijeve zakone, ki so v nasprotju z mirovno pogodbo in z novo ustavo Mussolinijevi zakoni so začasna pomoč v sili in ne veljajo v tistih delih, katerih izvajanje bi kršilo mirovno pogodbo ali italijansko ustavo
To velja n. pr. o členu 127. zakonika o sodnem kazenskem postopanju, ki pravi;
«Vsa dejanja sodnega postopka se morajo vršiti v italijanščini pod kaznijo ničnosti. O-sebe, ki se znajo izražati v italijanščini, so dolžne, da se je poslužujejo v svojih izjavah in izpovedih. Ce se ose-
ba, ki zna italijanski, brani izražanja v italijanščini in krivo trdi, da je ne zna, se kaznuje z globo od lir vet sto do dva tisoč ali z višjimi kaznimi, če tvori dejstvo hujši zločin»,
Ta člen je poleg fašističnih šolskih zakonov eden najhujših raznarodovalnih zakonov, vrhunec fašističnega zločinskega raznarodovanja. Ko so fašisti poitalijančili vse slovenske šole, so začeli trditi, da znajo zdaj vsi Slovenci italijanski, da so vsi Italijani in morajo vsi govoriti pred sodiščem samo italijanski; drugače so jih globili po tem členu, Tistega, ki hoče danes še zmeraj trmasto izvajati ta zakon zoper Slovence v Italiji ali coni A, smatrajo vsi Slovenci za najhujšega mussoli-niievca ali raznarodovalca. Z uveljavljanjem tega člena bi sc spnemenile vse določbe mirovne pogodbe, stalnega tržaškega statuta in nove italijanske ustave o človeških in jezikovnih pravicah Slovencev v prazno peno brez vsakega pomena. Kakor so se ukinili vsi protižulovaki fašistični zakoni, se mora vsekakor ukiniti tudi ta protislovenski raznarodovalni člen Mussolinijevega zakonika, ki je pravzaprav mirovno pogodbo in italijansko ustavo že ukinjen, izvajanje tega člena na Tržaškem bi bilo še bolj nesmiselno in krivično, ker mora Zavezniška vojaška uprava u-veljavljati načela Organizacije združenih, narodov, ne pa zločinske raznarodovalne fašistične zakone. Prav zato nima ta člen v Istrskem okrožju nobene veljave. Tam govorijo po uradih in sodiščih Italijani italijanski, Slovenci slovenski in Hrvati hrvatski. To se godj P° črki in po duhu mirovne pogodbe in tržaškega statuta. To črko in tega duha si želijo tudi Slovenci v Italiji in v pasu A.
Vsega tega se morajo naši ljudje, posebno pa naši odvetniki, živo zavedati, da ne bodo nasedali tujim poskusom, ki bi radi brez konca nadaljevali Mussolinijevo raznarodovanje in silili tudi Slovence, da sami sodelujejo pri lastnem raznarodovanju, kakor se je to godilo pod fašizmom.
Slovenci ne smejo nikdar pozabiti, da imajo tudi oni, kakor vsi narodi na svetu, priznano pravico, da se poslužujejo na svojih tleh svojega jezika v zasebnem in javnem življenju — vselej in povsod. Kdor temu oporeka ali to kakor koli ovira, krši velika načela o človeških pravicah, ki jih ves svet priznava.
Poznamo vse šovinistične in druge «dokazen, ki dopovedujejo Italijanom in svetu, da vsi zapadni Slovenci znajo i-talijanski in jim zato ni treba slovenskega uradovanja in sodstva, ki bi upravo precej podražilo. Vsi prefekti po slovenskih in mešanih krajih se bojijo stroškov, če bi uvedli dvojezičnost. Prazen strah. Ce obdržijo samo zares potrebne in sposobne ljudi, ki bodo znali oba domača jezika, država še kaj prihrani. O tem ni dvema.
Slovenci ne bodo sami pomagali kršiti načela o človeških pravicah.
A. BUDAL
-BAZiTAVLJA V GALERIJI «S€OBPIO^E
»~
G O SPODARSTVO
r TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE 1
Trgovina med ZDA in Kitajsko prekinjena
POKRAJINA
(olje)
Posledice oboroženega spopada na Koreji so se pokazale zadnje dni v novih oblikah. Ker so posegle v vojno na Koreji kitajske sile, so se odnosi med Združenimi državami A-merike in Kitajsko tako zaostrili, da se bije razen vojnih operacij na Koreji med) Kitajsko in, Združenimi državami Amerike tudi gospodarska vojna in da se razvija položaj v smeri ameriške blokade Kitajske, ker hočejo ZDA pritisniti nanjo.
Kako so se razvijali dogodki v tem oziru od začetka decembra? Razen, že prejšnjih omejitev, ki so jih uveljavile Združene države Amerike v trgovini z državami sovjetskega bloka, je storilo ameriško ministrstvo za trgovino 3. decembra ukrepe, na podlagi katerih je trgovina med ZDA in Kitajsko, vštevši pristanišče Hongkong in portugalsko pristanišče Makao, glede ameriškega uvoza podvržena omejitvam v obliki posebnih uvoznih dovoljenj. To velja zlasti za stra-
SPORED KOLESARSKIH PRIREDITEV ZOTV ZA LET01951
Med mnogimi domačimi tudi štiri večje mednarodne dirke
JANUAR	|
21. — Koper: otvoritveni kros v organizaciji športnega društva Proleter iz Kopra.
FEBRUAR
4. — Trst: kolesarski kros, ki ga priredi V. C. Trst; velja za prvenstvo STO.
1*. — Trst: Drugi kros, prav tako organiziran od V. C. Trst, veljaven za prvenstvo ozemlja.
25. — Trst: Kros, tokrat v priredbi društva Proleter; velja za prvenstvo ozemlja.
MAREC
11. — Koper: Otvoritvena dirka za diletante in Juniorje.
18. — Trst: Dirka za veliko nagrado »Riviera«. Udeležba dovoljena diletantom in juniorjem.
2K — Trst: Dirka za veliko nagrado mladincev.
APRIL
1. — Izola: »Okrog Izole«; imajo pravico tekmovanja diletanti in juniorji.
15. — Trst: Pokal »Boris Sker-lavaj«. Dirko organizira S. D. Opčine.
RAFINERIJA “AQUILA
29. —Trst: »Pokal 1. maj«, dirka je namenjena diletantom.
MAJ
6. — Trst: Dirka za diletante v organizaciji V. C. Trst.
20. — Trst: (Kraški pokal«; priredi ZDTV.
24. — Koper: »Pokal 25. maja. Tekmujejo diletanti.
JUNIJ
V Italiji: Tržaška reprezentanca bo sodelovala na eni izmed mednarodnih dirk.
3, — Trst: Dirka mladincev, priredi V. C. Trst.
10. — Trst: Dirka diletantov v organizaciji V. C. Trst.
17. — Kopel-: Pokal »La nostra lotta«, organizira S. D. Proleter.
24. — Trst: Izbirna tekma pred dirko Okoli Avstrije.
JULIJ
8. — Buje: Dirka diletantov v organizaciji bujskega športnega društva.
15. — Trst: Druga pripravljalna dirka pred dirko Okoli Avstrije.
Od 21. do 28.: tržaška reprezentanca sodeluje na dirki »Okoli Avstrije«.
29. — Trst: Tretja dirka za pokal »Nino Udovič«. Organizira ZDTV, tekmujejo pa lahko diletanti in juniorji.
AVGUST
5. — Trst: Dirka s kronometrom na progi Trst-Lovec za diletante in juniorje.
19. — Koper: Dirka s kronometrom Koper-Smarje za diletante in juniorje.
26. — Trst: Tretja dirka »Okoli tržaškega ozemlja«. Dirka je internacionalnega značaja za diletante in neodvisne tekmovalce.
SEPTEMBER
Od 7. do 16.: Jugoslavija: Tržaška reprezentanca sodeluje na dirki »Po Hrvatski in Sloveniji«.
9. — Trst: Dirka za Juniorje; priredi V. C. Tret.
16. — Piran: Dirka za juniorje. Priredi S. D. Proleter.
16. — Trst: Dirka za diletante.
OKTOBER
7. — Koper: Ulični kriterij v
Kopru ob priliki velesejma.
14. — Trst: Dirka za diletante v organizaciji V. C. Trst.
28. — Trst: Zaključna dirka. Tekmujejo diletanti in juniorji.
* * *
To je v glavnih obrisih letošnji program, ki &o si ga postavili naši kolesarji. V začetku leta bodo dirkači pome-rilji- svoje moSj najprej na neravnih terenih, na krosih; ne malo bo verjetno preklinjanja, ko b0 treba teči navkreber z železnim konjičem na ramenih, tem večje veselje bo potem, ko bodo naši tekmovalci s temi tekmovanji dosegli tako telesno kondicijo, da bedo lahko še
častneje zastopali naše ozemlje na večjih mednarodnih prireditvah. Teh je po našem v najavljenem koledarju prema-
l0- -Na ^programu sta namreč j	obdobje"	mirnega,''samo-
stojnega In svobodnega razvo-
teške potrebščine. Dne 9. decembra Pa so bila vsa izvozna dovoljenja za nedoločen čas razveljavljena in izvoz vseh vrst ameriškega blaga na Kitajsko je bil ustavljen. Takšen sklep, je storila tudi kanadska vlada; pri .tem je značilno, da od prepovedi izvoza ni izvzela Hong-konga, ki je angleška posest na Doljnem vzhodU. Pozne, je, 16. decembra, je bil uveljavljen sklep o blokiranju kitajskega in severnokorejskega premoženja v ZDA. Hkrati je bilo ameriškim ladjam in letalom prepovedano ustavljati se v kitajskih pomorskih in, letalskih pristaniščih. Veliki Britanija ni uporabila teh ukrepov ameriške vlade in uradni predstavnik Foreign Officea je izjavili, da angleška vlada ni sprejela nobene zahteve ameriške vlade, naj bi spremenila svojo trgovinsko politiko do Kitajske. Na vse omenjene u-krepe ameriške vlade je odgovorila pekinška vlada s prepo-vedjo izvoza blaga v Združene države Amerike in na Japonsko.
Ne da bi se spuščali v politične perspektive gospodarske blokade Kitajske, ki so v bistvu perspektive splošnega razvoja vojaškega in političnega značaja na Doljnem vzhodu, posebej na Koreji (v amer. poročilu o blokiranju kitajskega premoženja v ZDA je rečeno: «Ce bodo kitajski komunisti sklenili umakniti svoje napadalne sile in, če se bodo ravnali po načelih Združenih narodov. bo ta vlada pripravljena hitro proučiti vprašanje u-kinitve vseh omejitev in vzpostavitve normalnih trg. odnosov«) je treba poudariti, da bo Kitajska glede na velikanske težave, na katere zadeva njena obnova ir> izgraditev, prizadeta s temi ukrepi mnogo bolj kakor ZDA. V trenutku ko ji je potrebno razmeroma
za tržaške dirkače samuj dve veliki meddržavni etapi, ena v Jugoslaviji, druga v Avstriji, poleg tega Pa krasi letošnji koledar sam0 še ena preizkušnja večjega formata na cestah Italije. Vsekakor so tri dirke v inozemstvu premalo in bi se to brez dvoma poznalo v bodoče pri kvaliteti naših dirkačev. Sicer pa je koledar samo provizoričen in se lahko še marsikaj izpremeni in doda.
Borolpipia zmagovalec
turnirja v San Remu
Partizan ni izpolnil pričakovanj in zasedel drugo mesto
Na novega leta dan se je zaključil v San Remu turnir v košarki, na katerem so igrali poleg trenutno najboljšega italijanskega moštva BGrolympie, še drugoplasiirani z jugoslovanskega prvenstva, beograjski Partizan, dalje Monaco, kot zastopnik istoimenske kneževine, ter francoski prvak A.S.V.E.L. iz Liona. Zbralo se je skoraj vse •najboljše, kar Evropa v teh časih premore. Po prvih dveh dneh je po igri sodeč vse kazalo, da se bo zmaga nasmehnila Jugoslovanom, dobili so namreč sigurno prvi dve tekmi, dočim je najresnejši tekmec Borohjmpia izgubila z nevarnimi Francozi, Kljub temu pa je bila Pai-tizanu za dokončno zmag0 potrebna afirmacija nad Italijani.
Težko pričakovano srečanje je napolnilo do zadnjega kotička dvorano. Občinstvo, ki je pričakovalo gigantsko borbo, je bilo nekoliko razočarano. Par-tižan namreč tokrat ni bil na višini svojega dobrega glasu; nekaj je k temu pripomoglo izvrstno razpoloženo moštvo nasprotnika, v katerem je po presledku igral zopet eden najbolj-
ših evropskih igralcev Stefani-ni, za ostalo pa je preskrbel izrazito slab dan nekaterih jugoslovanskih igralcev. Zadostuje gledati število košev, ki so jih dali posamezniki, da vidite, da krasi imena navadno najboljših beograjskih strelcev kaka pohlevna ničla ali dwjka, medtem ko so zabile veličine drugega reda večino košev.
Igra se je začela z italijansko premočjo; ta premoč se je potem poznala v teku cele igre, poznala se je žal tudi na rezultatu. Tako je šel pokal mest. ne občine v roke Stefaninija, kapetana moštva Borolgmpie, igralci Partizana pa so gledali žalostno za njim. Lahko bj bil njihov...
Rezultati tekem; Partizan-Monaco 34:25. Partizan-A.S.V.E.L, 37:35, Partizan-Borolympia 50:36, A.S.V.E.L.-Borolyrapia 42:38, Borolym,pia-Mr naco 58:44, Monaco-A.S.V.E.L. 52:38.
KONČNA LESTVICA Boro!ympia .	3 .?	0	1	146	122	4
Partizan	3	2	0	1	107	110	4
A. S. Monaco	3	1	o	2	121	130	2
A.S.V.E.L.	3	1	0	2	115	127	2
Ponosna kraljevska Jugoslavija je bila poteptam v blato; same iveri, sami drobci so je še bili. Mladi kralj Peter in vsi njegovi najbližnji so pobrali, kar so utegnili pobrati, in izginili čez mejo. In od vseh štirih strani neba in zemlje je lezel sovražnik v našo siromašno domovino in jo drobil v nič. Ošabni zmagovalci so si z oblastnimi kretnjami vihali brke in pljuvali strupene besede v nas.
Zelo suhoparno poročilo.
Pa ni bilo zelo suhoparno za nas, Slovence na Primorske m, ki smo že več kot dve desetini let koprneče gledali preko meje in čakali, kdaj bodo Prišli naši bratje od vzhoda in z brezovimi metlami spodili satansko svojat, ki se je od juga ndbrala po naših mestih in vaseh in jih skušala spremeniti v nekaj čisto novega, nam tujega in sovražnega.
Zločinski in roparski napad na Abesinijo se je končal s «sijajno zmago«. V začetku smo si šepetali; ((Kakor so jih Abesincj namlatili šestindevet-desetega, tako jih bodo tudi zdaj. .Pobrali jim bodo perja-
nice s klobukov in se sami okrasili z njimi«. Ni se tako zgodilo. Abesinci so skozi dolga desetletja ostal; prav taki bosopetci in goloritci kot so vselej bili. Capronifevi bombniki so razbijali njihove travnate koče in doživljali ttzmago za zmago«. Niso jim škodili abesinski fičefaji. Naša upanja so bila na tleh. «Era fasci-sta« je kazala, da se bo nadaljevala. Beni to je z zanosom preroško napovedal: «V desetih letih bo vsa Evropa fašistična!« Zares je každlo, da se bo vse tako zgodilo. Francova zmaga v Španiji in Benitova v Albaniji — ali ste slepi, da ne vidite! Hitler je zmdgooal drugod. Zvijačni Japonci so podaljšali os Rim-Berlin do Tokia. Tudi oni so verjeli v fašistično ero.
Prve pomisleke je vzbudila Grčija. Taka razcapana deželica, pa se tako obnaša! Kdo bi mogel to misliti- Udrihala je po «zmagovalcih«, da niso več vedeli, kam hi se skrili.. Naša umirajoča lučka nad je znova zaplapolala. Ah, grški tiči! Ti jim bodo ddli popra! In so jim ga bili res dali. In smo pravili
ROJSTVO IN ŽIVLJENJE
Osvobodilne fronte v Gornjih Vremah
Piše v jubilejno knjigo France Magajna
mi, primorski Slovenci; «Ce bo Jugoslavija razprostrla mre že po dalmatinski obali, bo lahko polovila vse «junake» rimskega imperija, ki se bodo — sto kilometrov na uro — vračali iz Grčije. Lahko bo z njimi napolnila svoje silose za kislo krmo.«
Pa tudi to se ni zgodilo. Posegi; so vmes Nemci, ki so od vseh ljudi na svetu najbolj zaničevali Italijo, svojo zaveznico, in pomendrali Grčijo in bi najbrž še rajši prav tako pomendrali svoje južne zaveznike. ki v svoj{ «gloriji« niso več vedeli, kam bi se skrili.
Grazioli, kraškl fašistični
bog, je takrat rekel: «Na obrazih Slovencev vidimo, kako nam gre v Grčiji. Kadar kažejo kisle obraze, je znamenje, da zmagujemo, ko Pa nam gre slabo, se nam režijo v obraz. Prišel bo dan, ko bomo vse to poravnali!«
Za nekaj časa tudi so. Sam Graziou je poravnal takrat, ko je kakor porcelanasta lutka vladal najnovejši italijanski provinci Lubiani. Duce ha sempre ragione. Evviva il Duce! Šopki rož vsepovsod.
Dejstvo je, da je bila Jugoslavija poteptana in pogafena. Up; primorskih Slovencev so šli v franže. Kdo nam bo pomagal? Zapadni narodi držijo
pleča, Po katerih padajo batine. Ruski medved si liže rane in se umika n« sever in na vzhod. Kaj bomo storili mi sami s svojini odporniškim gibanjem, mi primorski Slovenci, ki nas je — da naravnost Povem — «z drekom eno pest«. Kaj vendar?
Pa sem bil v tistem- času v Trstu in gledal slike, ki jih je imel razstavljene sPopolon po raznih vogalih. Sijajno oblečene in razigrane valorazne čete na pohodih — kakor na veselici. Napadi raznih štukov in drugih letečih bojnih strojev. Smrtna groza civilnih ljudi, ki čakajo zračnih bomb. Chi e il colpevole? Prekleti delinkventi inglesi e russi! Zakaj bi se ne podali? Nimajo usmiljenja do lastnih ljudi?
Potrte duše sem krenil k znancu Repiniju. Svojčas se je pisal Repinič, pa to zdaj nima pomena. Zaskrbljenih oči me je vprašal; «Kaj se dotraja pri vas? AH so tudi pri vas ribeli?« «Nič ne vem,« sem rekel. ((Nobenega še nisem videl. Pri nas jih ni.«
«Ml piše sin, veste, ki je sol-
dato nekje v Jugoslaviji, piše, da H jim bilo dobro, če bi ne bilo ribelov — maledetti ma-škalconi — ki dan za dnevom napadajo naše patrulje in iz-ginejo potem kakor kafra.«
((Pa jih ni mogoče poloviti te ribele mislim?« sem vprašal sočutno,
«Ma chč! Ko jih pa nihče nikoli ne vidi. Udarijo in izginejo.«
Tudi v naše kraške vasi so prihajali skrivnostni glasovi. Pogažena je Jugoslavija, pa ni mrtva. Se zna ugrizniti in kjer ugrizne, ugrizne do smrti. Poveri no stri figliuolil Londonski radio nas je obvestil; «Mihajlovič! Četniki! Smrt ali svoboda! Živio kralj Peter!«
Toda, vedeli smo, kralj Peter živi nekje o Londonu in obira piške. Zakaj je pustil Mihailoviča samega? Zakaj ne vodi borbe on? Rekel mi je nekdo: «Peterčkcwe poslednje sanje!« Citiral je naslov Goljeve pravljice in je dodal posmehljivo; uPetrčkove sanje za bodoče čase!«
(Nadaljevanje sledi)
,ia ter sodelovanja z drugimi državami, je ostala Kitajska zaradi spletk sovjetske diplomacije gospodarsko izdatno o-samljena in izven okvira OZN.
Kitajska je začela po zmagi revolucije zelo hitro vzpostavljati trgovinske stike s kapitalističnimi državami (pravzaprav jih spioh nikoli ni povsem prekinila). Naj bo obseg kitajske zunanje trgovine v primeri s trgovinskim volumenom drugih držav še tako neznaten, Kitajska kot polkolonialna država ni mogla več živeti brez redne trgovinske menjave. (Zunanja trgovina Kitajske, katere prebivalstvo zr.aša 30% celotnega prebivalstva sveta, je znašala pred drugo svetovno vojno samo 1% svetovne trgovine). Pred vojno (1. 1939) so bile y kitajskem izvozu na prvem mestu ZDA z 21,9% celotnega kitajskega izvoza, dalje Hongkong z 21,6%, potem pa slede Velika Britanija z 8,8%, Japonska 6,5% ir.- Nemčija 4,4%. Delež Japonske je bil v letih med obema vojnama znatno večji kakor leta 1939, ko je bila kuomintanška Kitajska zapletena v vojno z Japonsko. Tako je znašal leta 1931 japonski izvoz iz Kitajske 29,1% celotnega kitajskega izvoza Podobno je tudi z Nemčijo. Leta 1937 je znašal na primer kitajski izvoz v Nemčijo 8,6% celotnega kitajskega izvoza, malone dvakrat več kakor leta 19"') V kit-i-ik m izvoru je bila leta 1939 na prvem mestu Japonska s 32.3% celotnega kitajskega uvoza, na drugem ZDA s 15,8%, na tretjem Britanska Indija z 8,9%, r.a četrtem pa Nemčija z 8,5%. Anglija je bila na petem mestu s 5,9%, medtem ko je bil Hong. kong na šestem mestu z 2,5%. Kakor v izvozu se je menjal med obema vojnama vrstni red posameznih držav tudi v kitajskem uvozu. Tako se je odstotek ZDA dvignil do 26,2% (leta 1934), delež Hongkonga na 28,1% (leta 1918) itd. Položaj Hongkonga v kitajski zunanji trgovini je izjemen. Tu gre za uvoz blaga iz raznih držav, predvsem iz Britanskega imperija, na Kitajsko in za izvoz kitajskega blaga skozi Hongkong v druge države.
Po vojni pa so zavzemale daleč najvažnejše mesto v kitajski zunanji trgovini ZDA, kar je razumljivo, če upoštevamo ameriško intervencijo na Kitajskem na strani Car.gkajška. Leta 1946 je bila kitajska zunanja trgovina zelo pasivna: na 1501 milijardo kitajskih dolarjev uvoza je odpadlo samo 412 milijard izvoza. V uvozu so bile na prvem mestu ZDA s 57,16%, na drugem Britanska Indija z 8,75%, na tretjem Velika Britanija s 4,50%, r.a četrtem pa Hongkong s 4,48% ce-lotnpga kitajskega uvozi). Japonska, Nemčija, Francija in Ni z- z: mrka, ki so zavzemale prej pomembno mesto v kitajskem uzovu, so bile udeležene samo z nekaj promile. V izvozu so bile na prvem mestu ZDA z 38,71%, na drugem pa Hongkong z 28,25%. Iz teh podatkov je razvidno tudi izjemno mesto Hongkonga v zunanji trgovini Kitajske.
Kakor smo že omenili, trgovinski odnosi s kapitalističnimi državami po zmagi kitajske revolucije niso bili pretrgani. Ameriški izvoz na Kitajsko je sicer nazadoval od 273 milijonov ameriških dolarjev v letu 1948 na 83 v letu 1949, oziroma na 33 milijonov y prvih osmih mesecih letošnjega letaf vendar pa se je ohranil. Amerika je izvažala na Kitajsko predvsem surovi bombaž, na katerega je odpadlo v prvih osmih mesecih letošnjega leta 83% celotnega ameriškega u-voza na Kitajsko. Kitajska pa je še xedno izvažala v ZDA znatne količine tungstena (vol-framove rude), kositra, tungo-ve?n olje, svinjskih ščetin, čaja itd. Izvoz tungstena, tega izrazitega «strateškega materiala«, je močno naraščal; leta 1948 je izvozila Kitajska V ZDA 3,9 milijonov funtov tungstena, 19491. leta 4,6, v prvih sedmih mesecih letošnjega leta pa 6,7 milijonov funtov. Ameriške statistike kažejo, da se je zunanja trgovina ZDA 8 Kitajsko kljub velikanskemu skrčenju v primeri z letom 1948 še vedno držala na predi, vojni ravni. Tako je znašal a-meriški izvoz na Kitajsko, če ne računamo Formoze, v prvih šestih mesecih letošnjega leta 17,2 milijonov ameriških do-larjev proti 18,3 milijonom dolarjev, kolikor je znašal povprečno v prvih petih mesecih 1936—1938. Uvoz je znašal v istem obdobju 45,7 milijona prot; 31.2 milijona v letih 1936—1938.
Te številke kažejo na eni strani težnjo za ohranitvijo zunanje trgovine med ZDA in Kitajsko, na drugi strani pa tudi aktivnost kitajske zunanje trgovine z ZDA. V prvih petih mesecih letošnjega leta je znsžala zunanjetrgovinska aktivnost z ZDA 30,5 milijona dolarjev, kar pomeni, da bi bila lahko Kitajska za to vsoto, če ne v ZDA, pa na drugih trgih kupila tisto, kar ji je najbolj potrebno, namreč investicijske dobrine. Sovjetski podatki o kitajski zunanji trgovini kažejo, da so na primer v zunanji trgovini Severne Kitajske v prvem četrtletju 1950 v uvozu na prvem mestu stroji, kovine in kovinski izdelki s 30% celotnega uvoza, medtem ko so bile leta 1916 p=o kitajskih virih- na prvem mestu tekstilije (surovine, polfa. brikati in izdelki) z 52%.
Sovjetski podatki o zunanji trgovini Severne Kitajske, ki pravijo, da je bila ta trgovina, ne upoštevaje promet skozi Šanghaj in Cingtao, v prvem četrletiu letošnjega leta visoko aktivna, to se pravi, da je znašal izvoz 27,1, uvoz na 14.4 milijone ameriških dolarjev, tako da je znašala aktiva 12,7 milijona dolarjev (če bi upoštevali še promet skozi Šanghaj in Cingtao, bi bila aktiva neprimerno večja), pa omogočajo domnevati, da Je Severna Kitajska že začela čutiti ((dobrote« trgovine s Sovjetsko zvezo. Ta aktiva so namreč nedvomno večinoma aktiva v zunanji trgovini Kitajske s Sovjetsko zvezo in te trgovine Kitajska nikakor ne more realizirati tako, kakor lahko stori aktivo do ZDA, f0 se pravi, da kupi tisto, kar ji je najbolj potrebno: stroje in, bombaž. Ze iz dosedanie praks* Sovjetske zveze do Kitajske smo videli, da Sovjetska zveza ni pripravljena in da tudj ne more zadovoljiti velikanske potrebe Kitajske PO investicijskih dobrinah. Investicijski kredit 300 milijonov ameriških dolarjev, ki ga je dobila Kitajska od Sovjetske zveze je naravnost smešna vsota, saj omogoča komaj nekaj nad 60 centov investicij na vsakega kitajskega prebivalca. Ze v prvih oetih mesecih letošnjega leta je lahko Kitajska iz skromne trgovinske menjave z ZDA, ki je kako^ smo videli, dosegla aktivo 38,2 milijona ameriških' dolarjev, kupila na vsakem trgu dobro osmino strojev in naprav, ki riaj bi jih po pogodbi dobavila Sovjetska zveza. Nadaljnji svobodni razvoj Kitajske kot samostojne in neodvisne države bi bij možen samo ob vsestranskem, razvijanju trgovinskih in drugih gospodarskih stikov ne le e Sovjetsko zvezo, marveč tudi z drugi, mi državami sveta Sovjetska zveza pa že od začetka uveljavlja politiko gospodarske in politične izolacije Kitajske. Zadnji ukrepi ameriške vlade, ki imajo neposredno drugačen namen, da bi namreč prisilili Kitajsko k popuščanju v korejskem spopadu, pa lahko samo pripomorejo k nadaljnji poglobitvi tega procesa.
Primer Kitajske čedalje bolj kaže, da pomeni politika blokov velesil nesrečo ne le za male, marveč tudii za velike države, ki so v teh blokih. Kitajska revolucija se čedalje bolj zapleta v mreže »sovjetskega« imperializma, ki bi rad izkoristil sedanji gospodarski položaj Kitajske za svoje namene, nasprotujoče težnji kitajskega naroda za neodvisnostjo in premagovanjem gospodarske zaostalosti.
V. VINTERHALTEH
UREDNIŠTVO- ULICA MONTEC CHI St 6 lil nad. — Telefon štev. 93-808 la 94-638. Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA st 20 — Telefonska It 73-38 OGLASI: od 8 30-12 In od 15-18 Tel. 73-38. Cene oglasov Za vsak mm vlSme v Slrml 1 stolpca: trgovski 60. finančno-
’ uoravnl 100 osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. —’ Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battlsti 301a-I, Tel. 7 .
NAROČNINA: Cona A: mesečna 280, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 8, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.80. mesečno go din
PoStnl tekoči račun za STO-ZVU: Založnist-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo! Agencija demokratičnega Inozemskega tiska 4
Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6.1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST