Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10’—. Mesečno K 3-50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Št. 12.
V Ljubljani, torek dne 16. julija 1918.
Leto I.
Italijani ne morejo naprej.
Avstrijsko volno poročilo.
Dunaj, 14. julija. (K- u.) Uradno.
Med Gardskim jezerom in Adižo je bil obojestranski artiljerijski ogenj zelo živahen. Na bene-čanski gorski fronti se je bojno delovanje zopet stopnjevalo. Včeraj so vrgle na Sasso Rosso naše čete sovražne izvidne oddelke nazaj. Danes zjutraj so italijanski oddelki zaman napadali jugovzhodno od Asiaga in Monte di Val bella. Tudi boj na zapadnih bojiščih doline Brente se je končal nam v prilog. — V Albaniji tipajo sovražniki polagoma proti našim novim pozicijam. V dolini Devolija smo zavrnili francosko eskadro.
Dunaj, 15. julija. (K. u.) Uradno.
Na frontah v gorovju je artiljerijsko delovanje na obeh straneh trajno živahno.
Šef gen. štaba.
Italijansko uradno poročilo.
14. julija. Včeraj popoldne je pričel sovražnik z velikimi v obliki pahljače postavljenimi oddelki napad na pozicijo Cornone južno Sassa Rossa. Naša garnizija, ki ga je napadla z bajonetom z elanom, ga je pognala v beg in zasledovala do izhodnih jarkov. Številni sovražniki so ostali na bojišču. Pripeljali smo dva oficirja in 64 vojakov kakor tudi dve strojni puški. Bojno delovanje je bilo na Pasubiju precej zmerno, kjer sta obe artiljeriji razvijali ljute akcije. Med dolino Frenzelo in Brento je naš ogenj zadržal sovražne patrulje. Letalsko delovanje je bilo navzlic malo ugodnim vremenskim razmeram čez dan precej živahno. 10 sovražnih letal je bilo sestreljenih. Letalski poročnik Silvio Scarone je izvojeval svojo 30. zmago v zraku.
Albanija. Naše čete so v stiku z novo sovražno črto. Severno Semenija in vzhodno spodnjega Devolija severno Berata so sovražne umikajoče se kolone ponoči dne 12. julija napadli naši oddelki in jih razpršili. Med Semenijem in Vojušo smo nadalje izpraznjevali gorenje ozemlje in nabirali plen. Število dne 6. julija vjetih presega 1800, med njimi 61 oficirjev.
*
* *
Dunaj, 15. julija. Laški glavni stan poroča z dne 14. julija. Navadni topniški boji, ki so se ojačili pri Valardo in vzhodnem delu visoke asiaške planote. Sovražne čete, ki so se zbirale severno od Barcole prehodu, je naš ogenj razpršil. Pri Cornone smo odbili napade sovražnih patrul. 3 sovražne aparate smo zbili.
*
*	*
Italijani pešajo.
Iz Curiha poroča „Züricher Tagesanzeiger“ po „Corriere della Sera“, da so laške rezerve izčrpane, in zato svari pred novo ofenzivo čez Piavo.
*	*
Generali Cadorna, Porro in Cappello odstavljeni.
Lugano, 12. jul. (K. ii.) Kakor poroča rimski uradni list, so bili generali Cadorna, Porro in Cappello postavljeni v dispozicijo in so izgubili šaržo ter prejemke armadnih poveljnikov. Tudi generalni poročnik Cavaciochi je v dispoziciji.
Nemško volno poročilo.
Berlin, 14. julija. (K. u.) Uradno.
Zapadno bojišče.
Na zapadnem bregu Avre čez dan živahno artiljerijsko delovanje. Zvečer je oživelo tudi na dragih delih fronte v zvezi z izvidnimi boji. Kra-. jevni boji v gozdu pri Villers Cotteretsu. Po močni artiljerijski pripravi je sovražnik zvečer napadel zapadno od^ Chateau Thieryja. Krvavo smo ga zavrnili. Nočni moteči ogenj je bil včasih živahen. Pri jasnejšem vremenu so izvršMe naše letalske flotilje nočne napade na sovražne železniške naprave ob francoski obali med Dunkerqom, Bou-lognom in Abbevillom, v prostoru Lillers-St. Pol« Doullens, ter v pokrajini pri Crepy en Valois in Villers Cotteretes.
Berolln, 15. julija. (K. u.) Uradno.
Zapadno bojišče.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta:
Jugozahodno Yperna je napadel sovražnik včeraj zjutraj po močni pripravi z ognjem in je vdrl na mali širini v naše bojno ozemlje. Na obeh stranek Lyse čez dan artiljerijsko delovanje. Zvečer je oživelo tudi na ostali fronti. -
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Med Aisno in Marno je ostalo bojno delovanje živahno. Krajevni infanterijski spopadi južno od St. Pierre-Aigle in na ozemlju Savieres.
35.
Poročnik Loewenhardt si je priboril svojo zmago v zraku.
v. Ludendorff.
Pred novo bitko na zapadu.
Basel, 14. julija. „Times“ poročajo s francoske fronte: Pri Reimsu se čuti vedno močnejši pritisk Nemcev. Med francoskimi in angleškimi črtami so se nanovo zamenjale posadke, pri čemur so uvrstili tudi Američane prvič v strnjenih skupinah v prvo bojno črto. Smo v zadnjih pripravah za novo nemško ofenzivo. — Od Nieuv-porta do Hanna se sporazumne čete stalno pripravljajo na boje, ker lahko že prihodnji dnevi prinesejo napad.
Usoda Belgije.
Najvažnejša zadeva zadnjih tednov v Nemčiji je govor državnega kanclerja grofa Hertlinga o Belgiji v glavnem odseku. O usodi te državice je izpregovoril poleg drugega tudi tako le:
„Hočemo se poslužjti Belgije kot objekta, ki je založen v zastavo. Že to pomeni, da je ne mislimo obdržati. Gre le za to, pod kakimi pogoji jo vrnemo. Belgija mora biti obnovljena v celem obsegu kot samostojna država. Naj ne bo podložna nikomur k«t vazal in nv hočemo z njo živeti v miru in prijateljstvu. Kako bo to v posameznostih mogoče doseči, še danes ne moremo reči.“
Konservativnemu grofu Westarpu kajpada ta izjava Hertlinga ni ugajala in je takoj zagrozil, da se še povrne k zadevi. Stranke večine pa so s socialnimi demokrati vred bile zelo zadovoljne. Scheidemann je naprimer izjavil, da so te besede Hertlingove tako obširne, kakor še niso bile govorjene izza vladine mize o tej zadevi.
„Frankf. Zeitung“ gleda v izjavi državnega kanclerja Hertlinga o Belgiji znaten napredek in meni, da sovražni državniki ne morejo iz nje čitati kakor Balfour februarja meseca, da si hoče Nemčija s teritorialnimi, trgovinskimi iVvojaškimi pogoji usužnjiti in preprečiti, da bi zavzemala samostojno mesto med narodi. Ker na nemški strani ni nikake ovire, bi mogla vojna pač prestati. Angleški vojni cilji pa se morda ne lokalizirajo na „osvoboditev Belgije“, ampak Anglija stremi, da pridobi za se in za svoje zaveznike razne ugodnosti, ki se ne dajo_prav strniti z lepimi besedami o varstvu malih narodov in človečnosti. List meni, da ima izjava kanclerja tem večji pomen, ker jo je podal po svojem povratku iz glavnega vojnega stana.
Razveseljiv je pojav, da se začne na Nemškem tajati led; vendar pa nismo taki optimisti, da bi smatrali mir za gotovo stvar, če se Nemcem in njih protivnikom zljubi, biti radi Belgije popustljivim. Mislimo pač, da so še druge najmanj tako kakor Belgija važne zadeve, ki jih treba povoljno rešiti, da ne bo vesoljni mir črviv.
Splošen sporazum nam je potreben po načelih splošnih pravic, ki so si ga na prapore zapisale — rade ali nerade — vse vojujoče države.
Švedski list o kanclerjevem govoru.
Stockholm. 14. julija. „Stockholms Tidnin-gen" razpravlja o zadnjem govoru grofa Hertlinga in pravi, da je vsekako pomembno, da govori državni kancler še danes neposredno pod vtisom prihodnje nemške ofenzive na zahodu, o neo-mahljivi pripravljenosti Nemčije za mir in da poudarja, da je pri tem vrhovno vojno vodstvo na njegovi strani. '
Belgija in nemške kolonije.
Kodanj, 14. julija. Poročajo, da smatra Nemčija Belgijo kot aro za vrnitev kolonij. Od kolonij je odvisna usoda Belgije.
Novih 12 milijard.
Poslanci državne zbornice najdejo danes državne finančne predloge na svojih pultih. Zaman se je trudila vlada dosedaj, kako spraviti zmedeno vojno proračunanje v jasen red. Manjkalo je za najnujneje davčne predloge privolitve državnega zbora in samo večno krpanje nas je še držalo nad vodo, kar pa je nevzdržno s stanje. Minolo proračunsko leto nam je pustilo skupnega primanjkljaja v znesku 18’97 miljard kron; vlada pa je bila upolnomočena za 21 miljard kron, ki jih pač spravijo dosedajne kreditne operacije in tekoče osmo vojno posojilo. In že zopet treba dovoliti pravico za bodočnost. Imamo zopet iskati 12 novih miljard.
Velika vsota je to, a vendar se ne smemo ustrašiti; saj vemo, kako grozna bremena nalaga vojna drugim državam. Do leta 1917 so bile zahtevale vse države vojnega kredita 294-5 miljard mark. Anglija je imela 70, Francija 52, Rusija 60, Italija 14, Nemčija 54 in Avstro-ogrska 31 miljard takega dolga. Če ga primerjamo s temi vsotami, je novi vojni kredit pač precej skromen, dasi je huda obremenitev našega rahlega gospodarstva, ki mora najti način in sredstvo, da zmore zadovoljevati še nadaljnim potrebam vojne. Koncem koncev dolgujemo mi vse, kar požira vojna, le sebi, in ne prevzamemo obveznosti drugod.
To je še vsaj pomirjevalno, da smo sedem vojnih posojil zmogli prav sami in da bode tudi osmo čisto naše.
Ententarji pa so že od početka delali s tujimi močmi. Postajali so s klobukom v pesti pred kontorji amerikanskih bankirjev, kojih blagajne nimajo nemara ničesar več za nje. Sami za se smo in sami nosimo bremena, ki jih ni povzročilo lehkomiselno postopanje. Vojno čutimo v svojem lastnem žepu; otroki smo lastni svoji upniki,
V dobi, ko ni državni zbor po lastni svoji krivdi zboroval, je finančna uprava odredila marsikaj, da odvali pezo vojne, Po tem potu mora tinančna uprava naprej. Davek od vojnih dobičkov še ni izčrpan, oni ki so ogromno zaslužili tekom vojne radi vojne, so činitelj, ki ga treba pritegniti za plačilo. Meja obdačenja še ni dosežena in dobičkarji bodo morali vedno prispevati temeljno vsoto vseh potrebščin. Da ima uprava naših financ trden načrt in pogum, brez krivic iskati denar tam, kjer je in kjer se je posebno v vojni nakopičil, je že opetovano dokazano.
Baron Wimmer se je trudil odkritosrčno pokazati naš finančni položaj. Slaba stran našega finančnega poslovanja je vedno, da radi notranje političnih vzrokov ni bilo možno finančno gospodarstvo primerno uravnati in krepiti. Sedajni proračunski provizorij je določen za pol leta in se krije po vsebini s provizorijem, ki bazira na zakonu z dne 11. marca 1918. Da krije vojni kredit 12 miljard mora uprava naših financ do naknadnega odobrenja po državnem zboru za čas ed 1. julija do konca leta 1918 naslednje ukreniti: Nepremično državno last do skupne vrednosti 600.000 sme prodati ali kakorkoli obremeniti.
Tekoče upravno leto je takorekoč v zraku, ker za leto 1917—18 ni bil sklenjen finančni zakon in zopet treba naknadno ustvariti pravno podlago za zaključek državnih računov. Državni zbor prevzema hudo odgovornost, če zopet ne misli reševati finančnega problema, ki nam ga je naprtila vojna. Vznemirjenje, ki ga morda čutijo plašni ljudje radi gospodarjenja naše države, ni tolikor posledica zadeve same, ki je za nas nujna zapoved, kolikor senca naših notrajno političnih razmer. Zastopniki narodov morajo tu zastaviti vse svoje sile. In drugače to.
*
* *
Z Dunaja poročajo listom: Kratko poletno zasedanje poslanske zbornice se otvori danes dopoldne z izjavo ministrskega predsednika dr. pl. Seidlerja o naši vnanji politiki, v kateri bo ostro naglašal mirovno voljo monarhije. Trenutno je še pretežna večina, tudi Poljaki in socialni demokrati, v opoziciji, a v nemških parlamentarnih krogih se zatrjuje, da se bo v zbornici povodom debate našla večina za državne potrebščine. Zasedanje bo trajalo radi kmetskih poslancev menda le do 26. julija. Opozicija zahteva, naj se skliče brambni odsek, da se reši zahteva glede odpusta starejših črnovojniških letnikov. Vlada je v tej zadevi že včeraj pričela pogajanja. O dogodkih ob Piavi se bo razpravljalo v tajni seji. Včeraj je povabil ministrski predsednik pl. Seidler vse klubove načelnike na posebni razgovor.
Dr. Seidler o ponočni seji.
Ob začetku današnje seje načelnikov je predložil dr. Seidler dnevni red, ki so ga sklenili zadnjič načelniki strank. V soboto je bila nenadno sklicana proti večeru seja klubovih načelnikov, ki se je niso vsi načelniki udeležili. Ta seja je vzbudila silno senzacijo. Ugibali so o odstopu Seidlerja, o odgoditvi parlamenta, o Spremembi v kabinetu, o razpustu zbornice itd.
Danes je^ vprašal Daszynski o tej zadevi — Poljaki in Čehi v soboto niso bili prišli. — Na vprašanje odgovarja Seidler Daszynskemu, da .je sklical sejo zato, da se pogovori s poslanci o bodočih sejah, da se zagotovi, da bodo seje mirne in da ne bo kravalov, na katere preži sovražnik.
Pozno v noč je sklical sejo zato, ke je bil prihodnji dan nedelja, in takrat ni ugoden čas za seje, ker je bil pri cesarju v avdijenci in se je avto pokvaril. Slovesno izjavi vse tozadevne govorice za izmišljotine. Samo orijentirati se je hotel o položaju, ko je bil sklical sejo po noči Povabil je vse stranke, samo vabil niso mogli pravočasno vsem dostaviti.
Dr. Korošec zahteva pred prvim branjem budgeta razgovor o mirovnih možnostih. Razvila se je o tem daljša debata. Nemški nacijonalec Waldner je rekel, da se bo za to nudila prilika pri ekspozeju grofa Buriana o zunanji politiki. Nujna vprašanja naj se obravnavajo. Labinski bo vprašal o prehrani, drugi o tajnih pogodbah pri miru v Brestu, radi ustavitve „Narodnih listov“, radi kršitve imunitete, obtožbe ministrov. — Dr. Korošec bo vprašal glede aneksije Bosne po Ogrski.
O mirovnih sklepih.
Na razgovor pride ratifikacija mirovnega sklepa Avstro-Ogrske z ruskim sovjetom. Sklene se, da se vse to obravnava po prvem branju budgetnega provizorija. Poljaki nimajo povoda, da izpremene svoje odklonilno stališče proti vladi, pač pa se bodo z Nemci sprijaznili. Seidler pove, da bodo Burianova izvajanja že prinesli jutranj.
listi in se bo zato na ta govor samo sklicevali Končno so govorili še o parlamentarni cenzuri.
Vprašanje dr. KorošCu.
Dunaj, 15. julija. Seidler je vprašal dr. Korošca, če upa, da bo zasedanje poteklo mirno in da ne bo prišlo do turbulentnih scen, ki bi dostojanstvo države pri inozemstvu uničile.
Korošec mu je odvrnil, da so Čehi in Jugoslovani v svojih korakih in namerah že sklepali in da ne more reči naprej, pride li do turbulentnih scen, ali ne. Ako pa trpi dostojanstvo države, je na tem Seidler pač edini krivec.
Sovražno inozemstvo posluša.
Dunaj, 15. julija. Posvetovanja v klubih so se začela. V sovražnem inozemstvu upajo na „dogodke“ v avstrijski zbornici in jih hočejo izkoristiti. Zato naj se po vladni želji prenagljeni koraki opuste.
Konec zborovanja 27. julija?
Dunaj, 15. julija. Na Ogrskem bo Weckerle govoril v sredo o’ zunanjem položaju. Upajo, da bo avstr. drž. zber do 27. julija končal svoje zasedanje. Gosposka zbornica pa bo imela sejo do 30. t. m. Vojaške debate se bodo vršile v tajni seji, ker želi vlada pustiti govornikom prostost govora, kar bi bilo v javni seji z ozirom na sovražnika nemogoče.
♦
* *
Vest poljskega lista o odstopu Seidlerja? V Lublinu izhajajoči poljski listi pišejo, da Seidler v prihodnjih dneh odstopi in da bode njegov naslednik Poljak in sicer dr. pl. Bilinski ali dr. Korytowski. Odgovornost za to vest je seve prepustiti lublinskim listom.
Delavci proti boljševikom.
Stockholm, 13. julija- Delavci neke petro-grajske tvornice so se med štrajkom pridružili socijalnim revolucijonarjem, da tako protestirajo proti boljševikom. Nekaj sto so jih zaprli in prepeljali v Schlüsselburg in Kronstadt. Rdečo gardo je podpirala kavalerija. Mnogo delavcev je bilo med spopadom ubitih. Stavkujoče delavce so na-.domestili drugi.
Poulični boji v Petrogradu.
Iz Moskve se poroča, da se je levica socijalnih revolucijonarjev polastila po hudih bojih in s strojnicami in topovi junkerskega učilišča. Javnost v Petrogradu je vznemirjena.
Protestna nota proti Angležem na murmanski obali.
Moskva, 13. julija. Petrograška brzojavna agentura objavlja noto ljudskega komisarjata za zunanje zadeve tukajšnjemu diplomatskejnu zastopniku Velike Britanije, ki zahteva takojšnjo odstranitev angleških čet na murmanski obali in obenem protestira proti navzočnosti angleških bojnih ladij ob murmanski obali.
Srbski in angleški oficirji v Rusiji.
Berolln, 15. julija. Finski časopisi poročajo, da koraka 300 srbskih in angleških častnikov proti Arhangelsku. Sovjet je ukazal, da jih zadrže in je sklenil, da se obrežje severnega morja iz-premeni v vojaške distrikte.
*
* *
Obe sibirski republiki — ena sama država.
„Daily Expres“ poroča, da ste se obe sibirski republiki, vzhodna z glavnim mestom Har-binom in zahodna z Omskom združili in določili Tomsk za glavno mesto. Tako je postala Sibirija velika država z euo samo vlado. Čeho Slovaki tvorijo glavno moč te republike, razen tega je postala republika razne zbore prostovoljcev in Kozakov. Inicijativo za to združitev je dal menda Kerenskij.
*
* *
Početek nove vojne z Rusijo?
Stockholm, 14. julija. V dobro poučenih krogih smatrajo kot neizogibno, da poseže antanta v ruske razmere in da zopet upostavi vshodno fronto.
Nemčiji napovedujejo vojno.
Moskva, 14. julija. Čete, ki so bile poslane proti fronti ob Volgi, so izdale vlado, korakajo proti Moskvi in so Nemčiji napovedale vojsko.
Kerenski v Parizu.
Pariz, 14. julija. Izvršilni odbor socijalne radikalne stranke je danes sprejel Kerenskega, ki je rekel, da je Rusija faktično še danes v vojski z Nemčijo. Kerenski zahteva, da antanta pomaga Rusiji s četami in municijo. Pa hiteti morajo, čez 3 mesece bo že prepozno.
Boji Čehoslovakov.
Berolin, 14. julija. Čehoslovakom se je posrečilo zavzeti Kazan. Izkoriščajo zase mobiliza-
cijo, ki jo je odredil Trocki, in s temi četami ojačujejo lastne voje.
Sovjetske žete zmagujejo.
Moskva, 14. julija. Petrograjska agentura poroča, da so beli gardisti zasedli iznova Jaroslav, a bili pognani v Beg čez Volgo. En del je bežal v Rybinsk, kjer skuša prebivalstvo pobuniti. Vlada je storila protiodredbe. Na fronti ob Volgi zmagujejo čete sovjeta. Stavropol bo padel vsak čas. Čehoslovaki beže in ravnajo zločinsko z osobjem sibirske železnice.
Moskva, 14. julija. Peti sovjetski kongres je sprejel na znanje poročilo, v katerem se proslavlja zmaga vladne politike. Načrti za novo vladanje, ki se bo opiralo na proletarijat in na sovjete, so sprejeti.
Posveti italijanskih ministrov.
Lugano, 14. julija. Laški časopisi poročajo, da se je pečal včeraj ministrski svet s splošno tonažo.
Za izmeno vojnih ujetnikov.
Berolin, 15. julija. Pogajanja med Nemčijo in Anglijo glede izmenjavanja vjetnikov so končana in so rodila povoljne uspehe.
Francoski torpedni lovec ponesrečiš.
Brindisi, 15. julija. Ob obali pri Brindisi je en francoski torpedni lovec zadel ob drugega in sta se oba potopila. — O izgubah se ne sme poročati.
Dva naša letalca ponesrečila.
Budimpešta, 15. julija. V soboto se je poštno letalo Dunaj-Budimpešta pri Mosonu ponesrečilo. Oba častnika Varga in Winger stä mrtva. Eksplodiral je bencin. Stroj je popolnoma uničen.
Po domovini.
Čudna kupčija na Gorenjskem .Freie Stimmen“ pišejo: .Grazer Tagblattu“ poročajo, da namerava poljedelsko ministrstvo skleniti s slovensko tvrdko Hudovernik v Radovljici dogovor glede dobave lesa, glasom katerega se ono obvezuje, da jej bo celih 15 let dobavljalo po 25 tisoč metrov lesa iz državnih gozdov v okrajih Bohinjska Bistrica, Bled in Bela peč. Cena bo po 30 kron za meter loko odvozna cesta. Ta dogovor bi bil hudo oškodovanje državne blagajne. Najvišje cene so danes mnogo večje kakor nameravana cena in ostanejo najbrže tudi po vojni dokaj časa višje nego 30 kron za meter. Koroška družba za porabo lesa, ki je bila izvedela za to trgovino, je državi res stavila bolj ugodno ponudbo. Izjavila se je namreč pripravljeno, da plača tudi le za dobo 10 let 35 kron za meter. Ker bi troški za dopravo lesa do od-vozne ceste upravi narästli nemara do 15 kron, bi državno upraviteljstvo gozdov prejemalo od tvrdke Hudovernik za pravo le 15 kron za les, dočim je Koroška družba hotela plačati 35 kron. Izguba, ki jo ima verski zaklad oziroma država trpela, če bi se obistinil Hudovernikov dogovor, bi znašala letnih 500.000, v desetih letih pa 5 miljonov kron. Neglede na to je pa način sklepa te trgovine popolnoma nezakonit, kajti za vse večje dobave lesa potom uprave državnih gozdov, je predpisan javen razpis. Da so v tem slučaju opustili razpis javnih ponudb, čini zadevo že sedaj sumljivo in zato je hitro pojasnilo nujno potrebno. — Tako celovške „Freie Stimmen“. Mi protestiramo, da hoče verski zaklad gozdove prodajati drugim. Kakor se branimo domačih izkoriščevalcev, tako nočemo tudi takih Korošcev na Kranjsko. Ali ne bi znal verski zaklad svojega lesa sam prodajati? Sicer so pa gozdovi verskega zaklada javna last, zato bi moral dobiček iz prodaje tega lesa iti v javno korist. Če pa država svojega lesa sama ne zna prodati, naj gozdove da deželi ali jih pa med ljudstvo razdeli.
Slovenščina v uradu in šoli. L. 1848. je v državnem zboru zahteval Ant. Černe, da se odpravijo po slovenskih pokrajinah slovenščine nezmožni uradniki, kar sta potem tudi zahtevala v posebni peticiji poslanca Ambrož in Strcin. Nato je vlada za Štajersko zaukazala, da se izdavajo spisi in odloki v slovenščini, ako to zahtevajo stranke- — Kranjski deželni stanovi so prosili za uvedbo slovenščine v šole.- Izšel je načrt za osnovo narodnih šol dne 2. septembra 1848., ki ima določilo, da se ima odslej poučevati v osnovnih šolah izključno v materinščini; samo na željo občine se sme poleg materinščine še poučevati drugi deželni jezik. Kako pa je sedaj?
Seidlerjevi razgovori s politiki. V soboto popoldne se je vršil pod vodstvom ministrskega predsednika dr. pl. Seidlerja posvet ministrov. Po posvetovanju je krenil dr. pl. Seidler v Eckartsau k cesarju, za 9. uro zvečer pa je povabil načelnike Skupin gosposke in voditelje strank poslanske zbornice v ministrsko predsedstvo. Imeli so priti, da izvedo o važni izjavi. Povabilu so se odzvali načelniki skupin gosposke zbornice predsednik knez Windischgrätz, baron Czedik, baron Ruber in baron Plener, potem poslanci dr. Waldner, baron Pantz, Seitz, dr. Korošec, Petrušievič, baron Hock, dr. Ofner, Friedmann, Bugatto in dr. Isopescul-Grecul, dočim Čehi, Poljaki in krščanski socialci niso bili navzoči. Sprejemal je dr. Seidler načelnike strank do 11. zvečer. Govorili so baje o orientaciji za prihodnje dni.
Petindvajsetletnico mašništva je obhajal dne 14. veleč. g. Vinko Čibašek, župnik v pokoju v Za ogu pri Cerkljah na Gorenjskem v družbi sosednih gospodov in domačih velmož. Odličnemu gosp. slavljencu želimo, da bi dal mu ljubi Bog dočakati med nami še zlato mašo.
Srebrna sv. maša. V nedeljo, 14. t. m. je na Velikih Poljanah v krogu svojih najbližjih sorodnikov in prijateljev gospod župnik Anton Lavrenčič obhajal srebrno sv. mašo. Bil je vesel dan za Poljance, katerim je že 10 let svetovalec v dušnih in telesnih zadevah. Krasno mu je govoril ribniški dekan gospod Skubic. Blagemu g. jubilantu, ki si je tekom 25 let stekel premnogo zaslug za cerkev in slovensko ljudstvo, kličemo tudi mi: Na mnoga leta! Saj je on eden tistih iz stare garde, ki so šli od prvega katoliškega shoda polni navdušenja med naše ljudstvo, in boj častno izvojevali. Cirknica, kjer je 15 let kaplanoval, bi lahko mnogo govorila njemu v čast.
Nova maša. Prihodnjo nedeljo, dne 21. julija bode daroval prvo sv. mašo novomašnik preč. p. Emanuel Jarc v ajdovški župniji. Novomašnik je študiral v mariborski škofiji.
O smrti hotelirja g. Lacknerja nam še pišejo iz Črnomlja: Dne 12. julija popoldne je umrl v Črnomlju g. Andrej Lackner, hotelir. Previden je bil s svetimi zakramenti za umirajoče. Bil je že dalje časa bolehen. Z njim je izgubil Črnomelj markantno, znano osebnost. Bil je v občevanju prijazen, prepirov se je izogibal. Bil je na glasu kot previden gospodar podjeten, vešč vinogradnik. Svoj čas je bil tudi cestni načelnik in kot takemu mu bodo v spumin drevesa ob vseh cestah, kakor tudi stari trdni mostovi. N. p. v m.
Tržaška „Edinost“ je hitro iznašla krivca, ki naj bi bil kriv, da so ustavljeni nekateri slovenski časopisi na fronto. Ker je za vsako nerodnost, ki jo zadnji čas zakrivijo razni časnikarji in politiki, brez dokazov „obsojen“ dr. Šušteršič, je „Edinost“ seve tudi radi tega obsodila dr. Šušteršiča. „Edinost“ naj bi raje druge prijela, ki so resnični krivci: tiste, ki so toliko neumnosti zadnje mesece napisali in tiste, ki so tako pisarijo dopustili. Tu bo našla prave krivce, da toliko slovenskega časopisja sedaj ne sme na fronto. Razume se, da „Šlovenski Narod“ s slastjo po-natiskuje laž tržaške „Edinosti“.
Concl demonstrira. Odstavljeni namestnik tirolskega deželnega glavarja dr. Conci je poslal nazaj pred 10. leti mu podeljeni Franc Jožefov red.
Oprostitev mašinistov pri na paro in motor od vojakov, nadalje oprostitev kurjačev, ki je veljala do 15. aprila 1918, se podaljšuje do 31. decembra 1918. Istotako bodo vojaki, ki so do 30. junija komandirani za opravljanje takih poslov, ostajali še do 31. decembra pri svojih obratih, če niso bili oni morda le mimogrede poslani od kadra k delu.
Novela kazenskega postopanja. V državni zbornici je predložil justični minister zakonski osnutek za poenostavljenje postopanja v kazenskih zadevah. Kazenska sodišča trpe radi preobremenitve, pri čemur trpe i sodniki i obtoženci. Glavna posledica 'rompliciranosti postopanja je, da se delo zavlačuje. Ker pa je kriminaliteta vsedalje huja, treba delo pospešiti. Število sodnikov se ne da v toliki meri zvišati in bi tudi ne bilo v interesu pravice; treba le izpremeniti organizacijo sodišč in izboljšati sodno postopanje. O zakonu še izpregovorimo.
Italijani suvali z nogami slovenskega junaka. Anton Jobst, štirikrat odlikovani četovodja pri 107 pp. (prej 7), organist v Žireh, je bil 30. junija na Col del Rosso od Italijanov vjet. Hraber, zvest, zanesljiv in zmožen dečko je bil priljubljen povsod za časa svoje službe kot organist, kakor tudi pri vojakih. Iz velikih, smrtnih nevarnosti si je pomagal s pogumom in doslej vedno zvesto spremljevalko srečo. To pot je naletel na hujše. Ko je bil vjet, so naši iz te strani opazovali, kako nečloveško so Italijani z našimi vjetniki ravnali; suvali so jih z nogami, bili jih — kot priprava za daljne svoje namene ž njimi. Naši fantje čutijo na lastni koži, kako je tisto zapriseženo prijateljstvo Italijana do nas Jugoslovanov.
Vračanje podpor. Ker so davkarije nekaj mesecev provizorično izplačevale svojcem vpokli-cancev previsoke podpore, prihajajo sedaj pozivi, da naj se preveč izplačane podpore vrnejo popolnoma, ali pa se pri izplačevanju nekoliko podpora odteguje, dokler ne bo vrnjena vsa preveč plačana vsota. Kdor je vsled tega odtrgavanja pri izplačilu podpor odškodovan in sedaj ne more izhajati, naj naredi prošnjo na komisijo za preživljanje, da se mu to vplačevanje spregleda in izplačuje podpora brez odbitka. Ako je dolg na hiši, ali če so domači za delo malo zmožni, je prošnja tembolj utemeljena.
Brata umoril. V soboto je stal pred tržaškim vojaškim sodiščem 25 letni Josip Artico, mornar, ki je služboval na vojni ladji „Helgoland“ v Puli in je 9. t. m. umoril svojega brata Ivana. Dogodek je zlasti pri Sv. M. Magd. Spodnji, kjer stanuje rodbina — oče je kurjač v čistilnici petroleja pri Sv. Soboti — pobudil veliko razburjenje. Razsodba se proglasi v ponedeljek. Tedaj objavimo tud: daljše poročilo o dogodku.
Sličnost nekaterih deželnih in državnih barv. Bela-modra-rdeča: Kranjsko. R d e -ča-modra-bela: Bosna, Angleško. M o d ra -rdeča-bela: Francija, Srbija. Modra-bela-rdeča: Hrvatsko. Bela-rdeča: Tirolsko, Primorsko, Gor. Avstrijsko, Švica. Rdeča-bela: Češko, Solnograško, Predarlsko, Koroško, Dansko, Črnagora. Rdeča-bela-zelena: Ogrsko, Italija. Bela-zelena-ideča Bulgarija.
Padel je pri napadu na „Monte Lemerle“ Ivan Tavčar iz ugledne rodbine Tavčarjeve v Opatiji, star 21 let.
Starostna meja za sodnike. Uradno poročajo: Justični minister je predložil zbornici pred kratkim zakonsko osnovo, po kateri bodo morali odložiti sodniki svoje službovanje, ako dosežejo starost 65 let. Ako stopi nova odredba v veljavo, bo moralo oditi v pokoj 107 sodnikov.
Oddaja eraričnih konj kmetovalcem. Artiljerijska opremna postaja armadnega višjega poveljstva v Ljubljani (artiljerijska vojašnica) bo oddala v petek, 19. t. m. za nedoločen čas več
konj poljedelcem in gozdarjem v širšem okolišu Ljubljane. Prosilci naj predlože najkasneje 18. t. m. potrdilo c. kr. okrajnega glavarstva in županstva c. in kr. poveljstvu artiljerijske opremne postaje v Ljubljani (artiljerijska vojašnica), iz kojega potrdila je razvidno, da je prosilec pravi poljedelec (gozdar) in more iz lastnega vzdrževati in hraniti konje.
Poročil se je trgovec g. Julij Mesesnel z gdčno. Anico Skok, hčerko sod. nadoficijala in posestnika. — G. Viktor Medved v Trstu se je poročil z gdčno. Irmo Uhan.
Umrl je v Gradcu enoletni prostovoljec Fran Makuc iz Idrije.
V	Savinji je utonil 16 let stari trgovski vajenec Stanko Semerl.
V	tujini so umrli. Umrl je v Davis W. Va v Ameriki Jožef Malnar. — V Sheboygen Wis je umrla Merija Valentinčič. — V Clevelandu je umrla Marija Bizjak, stara 46 let, doma iz Preserja. — V Sheboygan Wis je umrl, France Urajer. — V Port Washington je umrl Slunevec Franc, Dobnik iz Braslave.
Naši vojni vjetniki v Rusiji. Vojni minister je izjavil, da se je vrnilo že nad poj milijona naših vjetnikov iz Rusije. Drugi žive v Sibiriji, od koder ne morejo domov, ker se razmere v Sibiriji še niso ustalile.
Dobernig na smrt bolan. Poslanec Dobernig je na smrt bolan. Vsako minuto pričakujejo smrti.
Iz aprovizacijskega skladišča tvrdke Pollak v Kranju je bilo ukradeno 20 kilogramov prekajene slanine, 11 kg sira in 8 kg moke.
Obutev za civilno prebivalstvo. Dne 11. julija se je vršila na Dunaju konferenca zastopnikov vseh ministerstev z državnimi poslanci. Ti so zahtevali, da vlada prepusti ljudstvu kože od onih živali, ki jih koljejo radi sile ali doma. Ker je vlada ugovarjala, da tega ne more dovoliti, so poslanci konstatirali, da je za vojaške potrebe poskrbljeno za več let in da torej nima smisla kratiti civilnemu prebivalstvu obutev.
Podpišite 8. volno posolilo !
V sredo 17. t. m. se zaključijo prijave za 8. vojno posojilo. Pričakuje se, da bodo skupne prijave dosegle milijardno zmago. Za to zmago morajo po svoji možnosti vsi sodelovati, bogatin kot manj premožni, ki ima le malo prihrankov. Da financijelno vzdržimo — na to mora vsakdo gledati, nihče ne sme zaostati. Kdor se je dozdaj obotavljal, zaupati svoj denar državi, čeprav ga ne more nikjer drugod varneje in bolje naložiti, kakor če podpiše vojno posojilo, ki se mu obrestuje z več kot 6 odstotki vplačane vsote, ta naj ne zamudi prilike in naj podpiše, kolikor mu dopuščajo sredstva, 8. vojno posojilo.
Širom sveta-
Češki narodni svet se je ustanovil. Na čelu oklica so podpisani dr. Kramar, Klofač, Svehla- Soukup.
Univerzo v Linču zahtevajo Nemci. Pra vijo, da imajo mnogo upanja. Tako avstrijski Nemci pridobivajo korakoma.
Papir iz igel smrek so pričeli izdelovati v Monakovu. Tak papir je baje posebno dober za zavitke.
Prepoved alkohola v Ameriki. Ameriške Združene države prepovedo za dobo vojne prodajo omamljivih pijač. Pivovarne tekom osmih mesecev zapro.
Poštno letalo ponesrečilo na črti Dunaj-Kijev. Včeraj teden je padlo poštno letalo na črti Dunaj-Kijev na prosto polje občine Altstadt. Posadka je ostala nepoškodovana, letalo pa se je poškodovalo in so je odpravili na Dunaj.
Gospodarski razvoj na Ogrskem. Razna madjarska podjetja so v prvi polovici leta zvišala svoj kapital za eno miljardo 200 miljonov. V dobi 6 mesecev je bilo na Ogerskem ustanovljeno 296 novih družb z glavnico 436 miljonov kron. Razun tega je doseglo 502 delniških družb 300 miljonov kron agio-dobička.
Šest vagonov pokvarjenega stročjega fižola je bilo po poročilu „Arbeiter Zeitung“ na dunajskem vzhodnem kolodvoru. Na Ogrskem so blago kar navadno nametali v vagone, na dunajskem kolodvoru je blago dolgo čakalo, je začelo gniti in se popolnoma pokvarilo. Da niso na kolodvoru našli nikogar, ki bi opozoril urad za prehrano na zelenjavo, da bi se ta izložila iz vagonov in se prodala, je pa vendar čudno!
Vsi Židje morajo zapustiti Finsko do 30. septembra.
Poštne pristojbine vnovič povišajo, baje porto za običajna pisma na 20 vin.
Skladišče italijanske municije v Furlaniji je šlo te dni v zrak. Eksplozijo so čuli po celi Furlaniji.
V ameriški armadi na francoski fronti je pod orožjem 185.000 zamorcev. Poslati pa jih hočejo Amerikanci še več.
Proti Clemanceau-ju. Iz Berna poročajo, da se francoski socijalisti večine pripravljajo na nov babinet. Pravijo, da bo Albert Thomas kandidiral za ministersko predsedstvo.
Naš poslanik na Ruskem. Avstro-ogerski poslanik na Ruskem postane glasom „W. Pol. Rundschau“ dosedajni poslanik na Danskem baron Franz.
Gluhonemi letalci. V vojaških krogih v Angliji govore, da kanijo urediti zbor gluhonemih letalcev. Strokovnjaki in veščaki so namreč dognali, da gluhonemi letalci v visokih zračnih slojih nimajo čuta za kretanje in da so zato bolj pri-pravni, za letanje nego normalni ljudje.
Žitne zaloge v Franciji. „Temps“ piše, da je Francija slabo preskrbljena z žitom. Uvoz zadnjega tedna se je komaj obdržal na dosedanji višini in obstoji večjidel iz nadomestkov
nego žita ali žitne moke. V pristaniščih se počasi izklada. List tolaži ljudi s prihodnjo žetvijo.
Kupulte „Novice“.
Antanta na delu.
Za Mirbachom še drugi?
Socijalni revolucijonarji levice so — kakor piše „Daily Express“ — skovali zaroto, da umore nemškega grofa Mirbacha in nato odpošljejo v Nemčijo teroriste z nalogo, pomoriti visoke politične in vojaške osebnosti. Revolucijonarci menijo* da pride res do zveze boljševikov z Nemčijo in smatrajo sedaj, da je prišla sedaj njihova ura.
Morilci grofa Mirbacha aretirani ?
Berolin, 15. julija. „Vossische Zeitung“ izve, da so morilci grofa Mirbacha aretirani.
Hrepenenje vseh narodov.
Nova konferenca o miru.
Rotterdama, 14. julija. Kmalu se bo sešla konferenca, ki jo bode sklicala med narodom socijalistična frakcija, ki se bo o miru posvetovala. Tudi krščanski krogi se je bodo udeležili. Baje odpošlje tudi Alzacija-Lorena svojega odposlanca.
Gias o miru.
Bazel, 13. julija. „Journal des Debats“ piše o vesteh s fronte, da se nahajamo pred novimi krvavimi boji. Francija upa in želi, da se po tej novi krvavi žaloigri končno zasliši glas miru in sporazuma med narodi.
Italijani divjajo nad Hertlingom.
Lugano, 14. julija. Laško časopisje besni nad govorom nemškega kanclerja Hertlinga. Pra vijo, da je še vedno politika Nemčije hinavska in zavratna. „Secolo“ ne smatra govor vreden debate.
Japonska se pripravlja.
Bern, 15. julija. Ameriško časopisje razpravlja o novem japonskem načrtu za povečanje brodovja. V letih 1918 in 1919 bo zgradila 8 nad-dritnavtov, 4 oklopne križarke, 7 križark, 46 torpednih rušilcev in 170 podmornikov. (Amerikanci so nervozni o — končnih ciljih Japonske. Uredn.)
*
* *
Mirovna posvetovanja v Parizu dovoljena.
Curih, 13. julija. Havas poroča iz Pariza: Vojaški višji poveljnik v Parizu je prvič dovolil, da se vrši prihod nedeljo v Parizu mirovno posvetovanje. ,
Drobiž.
Odlikovanje trgovinskega ministra.
Dunaj, 15. julija. Trgovinski minister je dobil povodom sklepa miru z Romunijo red železne krone I. vrste.
Stavka na Francoskem.
Ženeva, 14. julija. Iz Francoskega poročajo o velikih stavkah, o katerih časopisje ne sme ničesar poročati. Mnogo delavcev so militarizirali, mnogo jih tudi aretirali. Vsi znani pariški delavski voditelji so zaprti.
Ameriško naknadno posojilo antanti.
Ženeva, 12. julija. „Newyork Herald“ po-ro8a, da je dobil kongres novo predlogo za naknadno posojilo nadaljnjih 11 milijard dolarjev.
Erancoske žene kot vojne šoferke.
Amsterdam, 12. julija. „DeStandard“ piše: Ker na Francoskem manjka mož, je francoski vojni minister odredil, da se ustanovi posebni ženski avtokader. V ta namen je vstopilo v šofersko šolo do 200 Francozinj.
Aprovizadla.
Zabela na rumene izkaznice D. Stranke z rU' menimi izkaznicami D prejmejo zabelo v torek, rtne m-t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-lc red: od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do 100. od 9. do m-štev. 101 do 200, od 10. do 11. štev. 201 do 300, popoldne od 2. do 3. štev. 301 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 500, od 4. do 5. štev. 501 do konca. Stranke dobe z» vsako osebo po 10 dkg čiste masti in 10 dkg jedilnega loja, kilogram take zabele stane 15 K.
Krompir na rumene izkaznice C. Opozarjam0 stranke, ki prejemajo krompir te dni na rumene izkaznice C, da morajo prinesti s seboj tudi bele izkaznice z* meso. Kdor ne bo imel izkaznice za meso odslej dalje s seboj, ne bo dobil krompirja.
Prodaja praških klobas in prekajenega mesa po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase in prekajeno meso v vojni prodajalni v Gosposki ulici v torek, dne 16. t. m. popoldne strankam z zelen0 izkaznico B št. 2000 do konca. Vsaka oseba dobi 7* «>' lograma; kilogram praških klobas stane 4 K; kilogran prekajenega mesa 8 K.	^ J
Prodaja ječmenovega zdroba. Od srede 17. t. m-do vštete sobote 20. t. m. se dobi na vsako močno i* kaznico po ‘M kg ječmenovega zdroba, kilogram stane l' — Ostanek blaga je napovedati zanesljivo v ponedelj ' ker se bode v prihodnjič sicer odvzela prodajalcu prodaja
m°kC'Podržavljenje vseh živilskih central. Prehra; njevalni minister se je izrazil napram nekemu odposlan stvu da se bodo v najkrajšem času podržavile vse zi vilske centrale in da bodo v bodoče le pododdelki urau* za ljudsko prehrano.
Samo do prihodnja srede 17. julija je čai za podpisovanje vojnega posojila! Avstrija bo ostala in ž njo naš narodi — Zato vse za državo, ki edina bo
naša bodočnost I