Noi Ą siĄi suhnli. Roman iz Napoleonove dobe. — Angleškl spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) »Da je vladar odpotoval v strogem incognitu !n na povabilo cesarice. Saj veste, kako se mu mudi, če cesarica le najmanjšo željo izrazi.« »Žal!« je vzdihnil mož v sivJ suknji. »Pa ne razumem,« je pridjal vprašaje, »f.e je cesar hotel V Malmaison —.« »Topot ni šel v Malmaison. Cesarica je v Chartresu, v hotelu National, in si je zaželela, da bi jo cesar obiskal. In saj veste, njene želje so zanj povelje —. Koj je odpotoval v Chartres v spremstvu enega samega telesnega strežaja. Na Bročo me jo včeraj obvestil o svoji nameri. Prosil sem ga, da bi mu vsaj smel dati vojašk© spremstvo, toda —. Pa saj veste, kak je. Prepovcdal mi Je. Ker sem pa vedel, da ste vf v Evrenxu, sem vam poslal brzega sela, ki bi vas naj obvcstil o vsom in vi bi bili morebiti lahko poslaii čcto policistov v Chartres ter mesto mirno in tajno zastražili —. Nocoj bo v Chartresu,« je zabriženo vzdihnil minister, »in jutri se vrne. Ta njegova potovanja v strogem incognitu so za mene vefina groza in topot —.« »— in topot,« je nadaljeval detektiv, lso je minister utihnil, ker si ni upal svojega strahu v besedah povedati, »topot so vašega sela prestrigll in ubili in vaše pismo, v katerem je gotovo bilo tudi par besed o vladarjevih potih, je prišlo chouanom v roke.« »Chouanom -—?« se je prestrašil minister. »Kako vam ti pridejo na misel?« »Nekaj zločincev, ki smo jih prijeli v Caenu o priliki napada na grad de Gisors In ki smo je po vašem naročilu odpravili v Pariz, so predvčerajšnjim ušli iz ječe v Evreuxu. S policijskim komisarjem sva bila na potu k vam, da vam poročava, ko sva našla umorjenega sela v gozdovih blizu Mantesa.« Vojvoda Otrantski je zaklcl. In čeprav je tekom svoje težavne službe že imel opravka z marsikaterim nevarnim atentatom na življenje vladarjovo, mu je vendar vsa kri šinila k srcu in prebledel Je ko stena pri misli na strahovite možnosti. Mirneje je črez nekaj časa nadaijcval: »Kateri izmed zločincev so ušli, pravite?« »Marki de Trevargan predvsem,« je našteval ttiož v sivi suknji. »In markiza —?« »Ne. Je še nismo prijeli. Ni bila neposredno udeležena pri caenskem atentatu. Lahko pa jo Tsak trenutek primemo, če bi bilo treba.« »Še kdo drug?« »Dva chouana, Siva glava in Beli kljun, najiflrznejša in najhudobnejša lopova, kar jih zemlja nosi.« »Enega teh je gospodična P161an plačala, da bi vas ustrelil,« je suho pripomnil gospod miniSter. Na to pripombo pa mož v sivi suknji ni od,jovoril, le njegov sicer vedno bledi in brezbarvni ftbraz je dobil pepelnato sivo barvo. Gospod voj,voda Otrantski, ki je o tej romantični dogodiv8ini svojega tajnega detektiva nekaj malega zvedel, 8e mnogo več pa slutil, se je nekam hudomušno smehljal. »Zadnje, kar sem čul o Plelanih,« je pravil, »}e bilo, da se je gospa Plčlan naselila nekje na Jugu pri sorodnikih, da pa je lepa Konstanca ostala v Evreuxu. NeCakinja je, kakor veste, go»poda Trevargan iv •"¦¦" ^rnncija nima naviha- nejših in drznejših zarotnikov kakor sta ta dva. Gospod Trevargan je vzor previdnosti, Konstanca Plelan pa je poosebljena drznost. Oba tvegata vse, tudi življenje, za gnilo stvar Burbonov.« »In oba sta na svobodi,« je pridjal mož v sivi suknji nepotrpežljivo. »In vladar potuje brez spremstva po deželi —.« »Mislite, da je Konstanca Plelan v kaki zvezi z begom chouanov?« »Mislim, da je prav ona glavni povzročitelj,« je povedal Fernand in niti ministrovo ostro opazujoče oko ni moglo opaziti ne najmanjše spre_nembe v resnem obrazu detektiva. »Prav nič ne dvomim, da je prav ona pomagala stricu in njegovim drugom k begu, kolikor so potrebovali pomoči od zunaj, po posrei.enem begu pa da jih je ona skrila. Toda čas beži, dospod minister,« je rekel nemirno, »in vladar, pravite, je na potu —.« »Odpotoval je davi ob šestih. Zvečer bo v Chartresu.« »Ne bo nikdar,« je slovesno povedal mož v sivi suknji, »če so mu, o čemer sem sicer čisto prepriCan, Siva glava in njegovi ljudje zastavili pot.« »To je prav tisto, kar me vznemirja,« je deJal minister in mraz ga je stresel. »Sedaj je ura sedem, v pol uri bi lahko poBlal četo policije za njim, pa če ga bodo došli, to _e zelo dvomljivo. Pred uro je zapustil Versailles, ,V zasebni kočiji potuje in s konji, ki, kakor veste, r vetrom dirjajo za stavo. Zameno bo dobil spotoma in brez prestanka bo potoval. Moji ljudje nimajo takih konjev —.« »Dajte mi najboljšega konja iz vaših hlevov, gospod minister. Dohitel ga b6m.« »Vi, Fernand —?« se je neverno zavzel vojvoda. »Kaj bodete vi — sami!« »Ne vem. Po bližnjicah bom hltel in utegnem ga prehiteti. Vsak pedenj zemlje poznam. Dojdem ga In ga posvarim. Voznika ima, mislim, in njegov sluga, pravite, potuje z njim. Dobro. Štirje bomo in dovolj nas bo, da odbijemo napad.« »Ampak, dobri moj Fernand,« je dvomil mlnister, »ko pa niti ne vemo, po katerl cesti da bo potoval —. Kakor veste, lahko potuje po glavni cesti Pariz—Chartres, ki pelje naravnost, pa je _:g1o obljudena, ali pa črez Houdan in —.« »Obe cesti se snideta pri Aiaintenonu, prehitim ga po bližnjicah črez tre.vnike in polja, če mi daste svojega najhitrejšega konja, gospod mi- nister. Če vi ne veste, kod bo potoval,« je pridjal z nepobitno bistroumnostjo, »potem tudl chouani tega ne vedo in ga bodo čakali kje onstran Maintenona.« »Razen če so številni dovolj in zasedejo obe eesti —.« »Težko, da so imeli čas za take obsežne priprave. Razen tega sta obe cesti precej obljudeni in peljeta po odprtem svetu, kl za zasedo in napad ni pripraven. Še le onstran Maintenona pelje cesta po gozdovih in je samotna, posebno po noči. Konja, gospod minister!« je prosil mož v iivi suknji in njegove ostre, globoko ležeče oči so »e mu bleščale v navdušenju. »Konja mi dajte! Deset let življenja žrtvujem za najhltrejšega konja iz vaših hlevov!« Minister ni rekel ničesar več. Tudl on J« bll mož odločnosti in dejanj, tudl on je bll ob tlati uri še ves goreč za Napoleona, kl ga Je par let pozneje nezvesto zapustil, tudi on je vedel ceniti gorečnost in vnemo, ki je žarela iz vse brezpomembpe osebnosti dobrega, suhljatega moža v sivi sukr^ji. Pozvbnil je, dal potrebna naročila in dvanajst rninut po^neje je bi.1 Fevnarrj *e spet v ledlu. Utrujenost je padla od njega kakor star, pbnošen površnik. Pa saj na utrujenost tudi ni imel časa misliti. Zunaj na chartreski cesti so vihrali ko brzi veter konji s cesarsko kočijo in najdragocenejše življenje Francije je ogrožala tolpa drznih morilcev, ki se niso ustrašili niti pajdrznejših sredstev v dosego svojih namenov. Kekje med potom so prežali in vladar se je moreblti prav ob isti uri nič hudčga sluteč in nefastražen vozil v nastavljeno past —. Naprej, naprej, Fernand! Brzi konjl iz ceiarskih hlevov so že dve uri pred teboj! Po pariških ulicah brni in hrumi življenje velikega meata kakor vsak dan. Možje hitijo po evojih poslih, ženskam se mudi na trg, vojaki in častniki odhajajo na svojo dolžnost. Pa vsak se za^ hip ustavi in začuden gleda, ko pritopota po ulicah silen belec, da se iskre krešejo izpod njegovih kopit. In konj in jezdec grmita mimo v blaznem diru ter izgineta proti Versaillesu. Kak kilometcr onstran Maintonona, tam, kjer glavna cesta iz Pariza v Chartres zavije v ROzdove in se odcepita od nje dve stranski poti. ena v Houdon, druga v Dreui, tam je stala leta 1811 3amotna krčma ob cesti. Ni bila lepa. Preprosta štirioglata stavba je bila brez vsakih okraskov, Cepela je na križišču trdo ob robu gozda, košati hrasti in visoki kostanji so jo obdajali, med njimi je stala tu pa tam tudi kaka murva, nad vrati pa je zanemarjeno visela deska z vabljivim napisom »Kmetskl raj«. Glavna cesta je s svojim bolj redkim prometom oskrbovala krčmo s par gostl, 3 "takimi vsaj, ki se nlso ustrašili njene negostoljubne zuna^ njosti in njenega ne ravno dobrega glasu. Podeželski Ijudje, ki so morali v Chartres, so čakali pri njej na poštni voz in so iz dolgega časa morebiti stopili v umazano gostilniško sobo na kozarec pekoče klslice, ki jo je Alain Gorot, njen gospodar, doneče nazival »Šumeči nektar«, večinoma pa je stala krčma črez dari zapuščer..?. in prazna. Kajti njeni _'edni gostje, različni dolgoprstneži, postopači in druga toka Še nevarnojša sodrga, ti so se shajal! v nj«»nih slabo razsvetIjenih kotih )e ponoči, po dna pa sc se rajši skriva".i v varnem zavetju gozdov pred čuječo policijo.