Štev. 3.
V Uiobljanl, 1. sašcaJl904.
Leto V.
Balada o vinu
Xam zad za vasico en griček stoji, pomladi tatn trta zazeleni . . .
Oj, vinska trta, najlepša vseh rož, vesel te je starec, mladenič ln možt
Prijeten pač drugih rožic je vonj, a s tvojim, trta, se meri zastotij.
Po rožo h klobuku si stoptm na vrt, a radost nalije sok vinskih mi trt.
Oglasl se čriček in ozre se kmet, odpira že vinska globoka se klet.
In vedno je moker kozarec prej suh, in šali in smeje vinski se duh . . .
Hoj, vinski duh, prijazen možic, brez rok in glave je in nožic. —
In vendar on pride kot misel — smuk! ln temu in onemu zgrabi klobuk.
Pozdravljena bodi. oj vlnska klet, zdaj Čas je tu, da odpofije se kmet!
Povabtjajo kmetje se: Prldl, kum, pokuSaj, natoei, saj fmaS razum!
Iz soda v čaSo šurai zlati sok, in kroži kozarec iz roke do rok.
Govorica glasna, stneh in dovtip in pesem vesela, vse skoro na hip.
OdSla že iz glave je skrb In brldkost, kdo v Cašo je k vinu priliva) radost?
Hoj, vinski to duh je, prijazen možic, vtihoiapi se k pivcem  brez rok in nožic.
In temu in onemu potegne klobuk, kot misel po kieti skače, smuk!
A kogar on ima posebno v laseh, on prime in vrže ga kar po tleh . . .
Duh vlnski se v sodu smeje na moL in sod objema železen obroč . . .
In kumki padajo, vriskajo, juhl
Kak smeje iz soda se vinski jlm duh. —
Če dete bi pilo, b! bilo ga sram jn smuknil bl brž in zaklenil hram.
NajrajSI bi vzel mu CaSo iz rok,
pa rekel: Za deco z mlekom je sokt
Povrnil bi se ves otožen domov
tja v obokano klet, kjer je pet sodov:
Eden za žalostne, drugi za vse, katerim skrbl so sedle v srce.         ^.
Tretji za pesem, vesele Ijud), Četrtl za stare, že trudne moči.
A petf za maSe, za sveto Krl, ki naj bi reLila vse Ijudi!
Fran Žgur.