LISTEK. Slovensko šolstvo v tr- žaški okolici v dobi kon- kordata. Spisal Ferdo PlemiS. (Dalje.) II. Šolski prostorl, poslopja; njiliova oskiba. 0 šolskih poslopjih v pravem pomenu besede v tej dobi pač ni govora. Z malimi izjemami so sedanja šolska poslopja v tržaški okolici zidali nanovo ali pa priredili iz drugim natnenom služečih hiš jedva po letu 1861. Prvo šolsko poslopje, zidano v ta nameD, je bilo bržkone ono na Proseku. Sezidal ga je tržaški •Bagistrat s skupnim potroškom 14.802 gold. -^o tedaj pa eo bile šole sploh nastanjene po farovžih in privatnih hišah. Patronat in torej oskrbo šolskih prostorov Je imel tedaj tržaški magistrat, ki je takrat nosil naslov nG. kr. politiško - ekonomični magistrat v Trstu*. Magistrat je izplačeval za oskrbo in snago *er kurjavo šolskih prostorov 35 gld. letno uči- teljem, in sicer v dveh obrokih (zimski obrok 20 gld., poletni 15 gld.). L. 1847. dvigne magistrat pavšal na 40 letnih goldinarjev. L. 1851. predlaga okrožni šol. ogleda, naj magistrat zviša pavšal od 40 na 70 letnih goldinarjev. Magistrat odvrne, da bo povišek odvisen od strogosti zime in cene lesa za kurjavo. Leto nato predlaga isti šol. ogleda, naj magistrat izplača učiteljem 20 gld. kakor odškodnino za kurivo; magistrat dovoli le 10 gld. Istega leta (1852.) pa določi magistrat, da bo zalagal okoliške šole s šolskimi potrebščinami ,,in natura", isto velja za les v spodnji okolici. Zato se šolam v spodnji okolici (sedaj v predmestju) zn'ža pavšal na letnih 10 gld., v zgornji okolici pa na 25 gld. Vendar nakaže že leto nato (53 ) magistrat pavšal v prejšnji odmeri, t. j. 40 gld. (25 gld. — 1. oktobra in 15 gld. — 1. maja) vsem šolam; šolske potrebščine pa si pridrži deliti Bin natura". Ponovno skupno prošnjo okoliškega učiteljstva za povišanje pavšala za kurivo pa odbije magistrat 1. 1858. (17. febr.) z razlogom, da „11 e soglaša 3 politiškimi predpisi stavljati skupno proš n j e ; šolski red pa ukazuje, da morajo biti prošnje, ki se tičejo šolskih zadev, podpisane od dušnega pastirja, ki je n a r a v n i rav- n a t e 1 j šole. Nepravilni so tedaj spisi, ki se odtegujejo vpogledu neposrednih predstojnikov." — Nasprotno pa magistrat vpraša, kdaj, kje in v kakšni množini je okoliško učiteljstvo kupilo les, koliko časa je kurilo šolske peei iu koliko lesa je še — preostalo. Ta odgovor kaže v prvi vrsti, kako brezpravno je bilo tedaj učiteljstvo, iu kako lahko je bilo tedaj natakniti mu nagobčnik. Poleg tega je razvidno, da je tedaj bilo učiteljstvo V8aj v presežni meri že posvetnega stanu. L. 1867. uvede magistrat po vseh okoliških šolah kurjenje s koaksom. Še par dodatnih drobtinic. L. 1828. se pritožuje škedenjski učitelj, da je črnilo prejedlo kositrene čmilnike; prosi za steklene, dobi pa lončene. V inventarju škedenjske šole v oai dobi ne raanjka velikega šolskega križa za procesije. L. 1850. prosi škedenjski učitelj, naj rau v stanovanju novega šolskega poslopja postavijo peč za kruh. III. Organlzacija šol; nadzorstro. Okoliške šole so kakor drugod povsem pod rplivom in nadzorstvom duhovšMae. Pri tržaškem škofijskem kapitlju je bilo mesto skolasterja, ki je bil hkrati višji šolski ogleda. V dobi, odkar sploh eksistira kakšna slovenska (takorekoč!) trivijalka v okolici, so bili višji šolski oglede ti gospodje: kanonik Jurij Novak (1789 —1820), izvzeta seveda doba franeoskih okupacij v Trstu; častni kanonik Ivan Eggenberger (?—?); kanonik Jožef Miksch (do 1826); kanonik Andrej Mešutar (1826—1831), prejšnji ravnatelj glavne šole v Ljubljani; konsist. svetnik Ivan Lengo (1832 do 1835); kanonik Miha Verne (1835—1845); kanonik Josip d'Andri (1846—1848); kanonik Josip dr. Schneider, od 12. febr. 1848 pa skoro do konca dobe, dasi je vlada od 1851. leta naprej imenovala dekana Josipa Kavčiča iz Doline, kakor c. kr. šolskega svetnika (do 1855); ter pozneje gimn. prof. Vincenea Lautkoskega (do 1860); in slednjič dona Alojzija dr. Pavišiča z naslovom e. kr. dež. šol. nadzornika (do konca dobe, ko je bil imenovan Ant. Stimpel — junija 1869. — za c. kr. dež. šol. nadzornika). Leta 1849. so ljudsko šolstvo izročili dež. šolskim oblastnijam, ki so jih sestavljali administrativni uraduiki, ki bi jim morali pomagati s posvetovalnim glasom šolski svetovalci, ki bi morali nadzorovati šole. Nastopivša reakcija pa je vse te lepe načrte za boljšo bodočnost šolstva podrla. Julija 1854. so razpustili deželne šolske oblasti, njihovo poslovanje je prešlo t roke politiških oblasti in potom teh zopet v roke dubovstva. Tržaška okolica pa je takrat tvorila skupno z dekanijo Tomaj posebno šolsko okrožje, pod katero so spadale tudi tiivialke v Povirju, Sežani, Tomaju, Dutovljah. Kakor okrožnega, višjemu ogledi podrejenega ogledo srečamo I. 1827. Jakoba Oerneta, župnika na Opčinah. ki je bil, kakor kaže, strog mož. Za njitn zavzema to mesto Martin Pašič, tudi openski žapnik (1837—1839). Od leta 1839. pa do 1858. (9. decembra) je bfl okrožni šol. ogleda za okolico Peter Aleš, kanonik, stanujoč \ Trstu, po Tsem soditi, prava dobričina. Oi 1858. pa do konca dobe je zavzemal to mesto Jakob Koman, župnik t Škednju. Iz uradnega spisa 1. 1830. zvemo, da je dobival okrožni šolski ogleda za vsako šolo iz dotičnega cerkvenega imetja, oz. iz iol. fonda vizitacijsko pristojbino treh goldinarjev. nNa ravni" vbditelj tmialke, kjer ni bil Že sam tudi učrtelj, je bil dušni pastir dottSne vasi. Dušni pastirji so v krajih, kjer ni bilo že dekretiranega krajbega šol. oglede, volili tega v smislu 9. odst. §§ 22. in 23. šel. reda skupno % vaškimi načelufki. Potrdilo ga je okrožno šol. nadzorstvo. V tržaški okolici je bilo na to določbo ponovno opozorj«lio duhovst\ro. L. 1852. (22. decembra) ustanove po zgledu mestnih (tržaških) farnih šolskih komisij tndi slične za okolico. Te komisije so morale nadzorovati šolski obisk in razdeliter učnib knjig za ubožoe učence. Eakor šolska komisarja za okolico srečamo Franca Porento in Jožefa Brezebmayra. Take šolske koraisije bo sestarljali: 1. krajevni dušni pastirji, 2. šolski komisarji, 3. krajai šol. oglede, 4. vaški načelnik. Šolske vizitacije, često združene s kanouiškimi, so vsakoletno redno in pravočasno napovedali s posebno okrožnico. L 1868. razpade ves ta sestav. Magistrat poroča na okoliške šole, da so sedaj pod višjim nadzorstvom namestništva ter neposredno odvisne od magistrata, dokler ne bodo ustanovljeni t smislu šol. zakona 25. V. 68. šol. sveti. Od sedaj naprej je na okoliških šolah učitelj hkrati voditelj. Na drorazrednicah je voditelj učitelj višjega razreda. Kakor člana šolske delegacije, ki jim je izročeno zastopstro okoliških šol, sta imeoovana poslanca Ivan Nabergoj in Zmagoslar Bin. Njima je poverjena iošpekcija šol, ki se pa omejuje le na informacijo o staDJu in napredku šole. (Dalje.)