Stev. 75. Ljubljani, v sredo 2. aprila 1919. Lelo IB!. Ittisja rasen nectotj N praznikov v s a te dan po^b(d«n. Uredništvo }e ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica It.61, Učiteljska tiskarna. Dopise fraokirati In pod* pisati, sicer se jih ne pri' Obči. Rokopise se ne vračai Inserati: Etiostolpna petit* Vrstica 80 vin., pogojen prostor 1 E; razglasi in; poslano vrstica po 60 v|j ▼ečkratne objava po do« govoru primeren popust« Posamezna Hlev. etan« 30 vinarjev. «s* Glasilo lugoslov. socialno - demokratične stranke. Naročnina: Po pošti ail e dostavljanjem na dom za eelo leto 60 K, za poj leta 80 K, za četrt leta 15 K, za mesec 5 K, Za Nemčijo celo leto 65 ta ostalo tujino in Ameriko 72 K. — Reklamacije zt list so poštnine proste. Dpruvniitvo je v Ljubijanf, Frančiškanska ulica št. 6/1, Učiteljska tiskarna. Telefonska Sl. Sl 2, - Pismo iz Prage. 26. marca 1919. Nacionalizem je naroden egoizem. Nacionalist dela le v korist svojega naroda. Načela, ki bi koristila vsem narodom enako, ga puste hladnega, če so drugi narodi svobodni ali ne, to ga ne spravlja z ravnotežja. Ker je koristno za narod, povečati državo z novim tujim ozemljem, !e navadno tudi imperialist. Nacionalizmu je imperializem tesno za petami. Za socialisti je prišel \Vilson z načelom, da se da doseči le z demokratizmom mir in pravica, kar pa je silno nerodno formuliral v znanih točkah. Nacionalistična antanta le imela polna usta demokratičnih gesel, ko še ni zmagala. Ko je pa zmagala, je vrgla precej hitro vse deklamacije o samoodločbi narodov med staro, v imperialistične svrhe neporabno šaro. Demokratične ideje so se morale poskriti pred nacionalizmom, imperializmom in militarizmom pseudo - osvoboditeljev. Na mesto samoodločbe narodov so stopili razni gospodarski, zemljepisni, strategični. zgodovinski in drugi za lase privlečeni razlogi, s katerimi si hočejo »zmagovalci« v korist svojega naroda osvojiti na račun »premaganih« tuje ozemlje. Etnografični princip je moral stopiti v ozadje. Tudi pri nekaterih malih narodih, katerim je še le svetovna vojska prinesla samostojnost, je opažati isti proces. Tako na primer pri čehoslo-vaškem narodu. Nacionalizem, ki je poganjal pred vojsko bujno cvetje, je rodil čehoslovaški imperializem. Sklicujoč še na gospodarske in zemljepisne razloge, zahtevajo bivše 3 dežele: Češko, Moravsko in šlezijo v zgodovinskih mejah. Združenje s Slovaško, ki spada zgodovinsko k bivši Ogrski in gravitira zemljepisno in gospodarsko v ogrsko nižino, pa utemeljujejo z etnografičnega stališča. Za logiko niso bili nacionalisti nikdar dovzetni. Kakor odklanjajo Francozi plebiscit v Elzaško-Lotrin-ški iz popolnoma umljivih razlogov, tako ga odklanjajo tudi češki imperialisti. Češki imperialisti opravičujejo okupacijo strnjeno nemškega ozemlja na isti način kot Italijani okupacijo jugoslovanskega ozemlja. Če 7 milijonov čehoslovakov lahko okupira 2 do 3 milijone Nemcev, zakaj ne bi smeli Italijani okupirati pol milijona Jugoslovanov? Češki imperialisti niti svojim »bratom« Poljakom niso prizanesli. V dosego zgodovinske meje so hoteli okupirati celo Tešinsko, kjer je čez dve tretjini Poljakov. V tem slučaju je postala antanta proti navadi pravična in je ta korak zabranila. Češki nacionalisti so vzdignili velik jok in stok. Imperialistični hujskači so odpirali na shodih vse svoje registre ogorčenja proti Poljakom. Sicer pa poljski imperialisti niso prav nič boljši. Nemški nacionalisti, ki so se borili pred in med vojsko na vse načine proti avtonomijam, proti samoodločbi in samostojnosti sosednih narodov, se sklicujejo sedaj, ko se čutijo premagane, naenkrat na etno-5.rafični princip. Na čelo Nemcev na češkem se je postavila soc.-demo-Kraticna stranka, ona stranka, kateri "?.cV0na,i?« pred vojsko vedno očitali brezdomovinsko. Ravno ta-ko, kot bi bili Slovenci v okupira-nem ozemlju rajši pod Jugoslavijo kot pa pod Italijo, bi se tudi Nemci na Češkem rajši priklopili novi Nemčiji. Nemcem, ki sedaj ne zahtevajo ničesar drugega, kot pravico, da si sami volijo državno pripadnost, Predbacivajo češki imperialisti, da rogovilijo proti republiki in da jo hočejo razbiti. Isto očitajo češke ' meščanske stranke češki socialni demokraciji, če kliče preveč glasno Po socialistični republiki. Tako so zagnali pred nekoliko tedni velikanski hrip, ko so zasledili špijonsko in propagandno početje nemškega konzula. Nemci so se nameravali baje 8 pomočjo Nemške Avstrije z silo osvoboditi. Pa stvar je neverjetno hitro utihnila. Podjarmljenje tujega ozemlja rodi nujno iredento, ki je do- prinesla na Severočeškem že svoje krvave žrtve. Akoravno nastopajo češki imperialisti napram Nemcem precej galantno v primeri z brutalnim nastopom italijanskih imperialistov in nacionalistov v okupiranem ozemlju napram Jugoslovanom, se njih početje absolutno ne strinja z demokratičnimi načeli. Kdor hoče pometati drugod, mora pomesti najprej pred svojim pragom. Ker so Italijani njih »aavez-niki«, bi bilo silno nedosledno, če bi se postavili v sedanjem položaju očito na stran Jugoslovanov. Morebiti bi jim celo škodovalo. Kdor hodi z volkovi, mora z volkovi tuiiti. V korist lastnega naroda morajo biti Čehoslovaki napram Jugoslaviji »nevtralni«. Radi tega je povsem umljivo, da se v tukajšnjih listih o italijanskem ropu jugoslovanskega ozemlja ne piše. Listi se omejujejo le na brzojavna poročila. Ko so prinesli tukajšnji listi brzojavna poročila o definitivni priklopitvi gotovega Jugoslovanskega ozemlja k Italiji, ki so se pa izkazala kot neresnična, so češki listi k temu molčali. Le »Pra-ger Tagblatt« je posvetil stvari tisti dan lep uvodni članek z dobrimi besedami za rias Jugoslovane. Če bo čehoslovaška država resnično demokratična država — in to bo gotovo — potem bodo Nemci in druge narodnosti popolnoma enakopravni s Čehoslovaki. Če ostane pri sedanjih mejah, bodo tvorile čez tretjino prebivalstva druge narodnosti in v prvi vrsti Nemci. Država toraj ne bo samo čehoslovaška, temveč tudi nemška. Nastala bi nova Švica. Tako bi v gotovem obdobju tudi Nemec imel pravico zasesti mesto predsednika republike. Če je to praktično, to Je drugo vprašanje. Čemu ustvarjati mešano državo in celo proti volji drugonarodne manjšine, če se da napraviti drugače? To bi imelo le tedaj zmisel, če bi nameravali češki imperialisti asimilirati druge narodnosti in povečati tako lastni narod. To pa bi bilo mogoče le pod absolutističnim režimom kot na primer v bivši Avstro-Ogrski. V resnično demokratični državi je to izključeno. Če se navdušujejo narodnjaki za zgodovinske in strategične meje, če se sklicujejo imperialisti na gospo-darsko-egoistične razloge, je to povsem v redu. Ni pa v redu in žalostno je, če pomagajo tudi čehoslovaški socialisti trobiti v nacionalistične rogove In udarjati na boben imperializma, kar se je pokazalo pri češki delegaciji na socialističnem kongresu v Bernu. Težak bo njih zagovor pred bodočo internacionalo. Upajmo, da se ne strinjajo vsi čehoslovaški socialisti z nazori in zahtevami čeških imperialistov in da je ostal en del gotovo zvest doslednemu demokratizmu, v katerem leži edini vir pravice in bodočega miru. H. P. Nekaj malega o prosveti in propagandi v Rusiji. Ena glavnih zadač ruske sovjetske republike je, narod dvigniti iz onega duševnega mrtvila, v katerem se je nahajal ruski narod za časa vladanja carjev iz doma Romanov. Kakor je vsakomur znano, se je Rusija posebno glede prosvete nahajala na jako nizki stopnji in nepismenih ljudi (analfabetov) je bilo v državi mogočniii carjev ogromno več kakor 60% vseea prebivalstva. Redko najdeš iz starih ljudi — kmetov — človeka, ki bi znal in bil vešč ruskemu pravopisu. Seveda šola ni t la obvezna in zaraditega si pač lahko tolmačimo zaostalost ruskega muzika v duševnem oziru, ki je raje videl, da so njegovi otroci oprav-liali domače kmetsko delo, kakor pa pohajali v šolo. Prišla je ruska revolucija in na tribuno voditeljev osvobojenega naroda je stopil buržoazni predstavnik - socialist, revolucionar Kerjenski, kateri je bil sicer dober govornik — na slab politik. Za časa njegovega vladanja se je v prosvetnem oziru za ruski narod napravilo Jako malo, ali boljše rečeno — nič. X oktobru leta 1917. so se polastili vlade v Moskvi oziroma Petrogradu boljševiki ali komunisti in vodilno mesto v tej proletarski revoluciji je zavzel, kakor je vsakemu znano, Ljenin, kateri je s pomočjo Trockega pričel radikalno reformo v notranjem ustroju ruske republike. Z vstopom teh dveh boriteljev, zastopnikov najlevejših in najradikalnejših predstavnikov frakcij internacionale, se pričenja nova doba, novi vek na polju nrosvete ruskega naroda. V teku enoinpolletnega svojega obstoja je boljševiška vlada s svojimi energičnimi in spretnimi voditelji napravila velikanski korak naprej in odprla ruskemu narodu novo pot k izboljšanju njegove duševne zaostalosti. Pod vodstvom učenega Lunačarskega. komisarja za prosveto, se je pričela temeljita reforma šolskega vpiašanja. Neverjetno koliko šol in raznih dobrodelnih zavodov se je ustanovilo in se ustanavlja pod njegovim vodstvom in nadzorstvom. Sovjetska vladaje takoj določila ogromno vsoto denarja za uresničenje in razširjenje njegovega načrta. Povsod so se začele snovati šole, in sicer od najmanjših ljudskih ali narodnih tja do visokih šol. Vlada je izdala nove dekrete ali zakone, po katerih je šolstvo (ljudska oziroma narodna šola) postalo obvezno. Kdor Je dovršil šestnajsto leto ne glede na spol, ima prost vstop v visoke šole, kjer se ne ozira na izpričevala, ampak na znanje vstopivšega. Nastopile so velike olajšave za učečo se mladino. V prvi vrsti imajo prebost otroci iz proletarskih in malomeščanskih krogov, katerih študiranje podpira sovjetska vlada z vsemi močmi s tem, da jim daje sredstva, kakor tudi da ustanavlja dijaške in visokošolske menze, prenočišča, jim daje obleko in za učenje potrebni denar. Velika prostorna poslopja, dvorci bivših neomejenih gospodarjev ruskega zatiranega kmeta in veleposestnikov, je sovjetska vlada spremenila v zato primerne azile, bolnice, zavetišča, predvsem šole, v katerih se vzgaja po svobodnih načelih učeča se mladina. Revnim gojencem se dajejo brezplačno obleke in obutev, katere so bile deloma kon-fiscirane od bogatih trgovcev ali pa kupljene za denar, vzet bogatini kot kontribucija. Propaganda za razširjenje ideje komunizma je zadobila zadnje čase velikanske dimenzije. Knjige, brošure, časopisi, predvsem politične vsebine, se odpošiljajo na vse arani. In Moskva, središče velike »matju-ške Rus«, odkoder izhaja vse kulturno delovanje ruskega naroda, dela in dela. V vsakem mestu, trgu, vasi in selil so se _ osnovale javne knjižnice in čitalnice, katerih namen je tudi, podučiti ruski narod o vseh panogah kulturnega in političnega življenja. Te knjižnice, čitalnice, se nahajajo pod kontrolo krajevnih sovjetov, kateri sistematično in po določenem načrtu pripravljajo ljudstvu pot k napredku. Velike važnosti so tudi akademije, v katerih predavajo potujoči člani izobraževal h odsekov gubernskih in krajevnih sovjetov, razna politična, predvsem socialna vprašanja. Krajevni sovjeti se ne strašijo nobenih žrtev. V zvezi s tem delovanjem je moskovski centralni sovjet tudi monopoliziral vsa založništva knjig in brošur za dobo petih let in na ta način omogočil bednejšemu sloju nakupiti si za mal denar dela in knjige največjih ruskih pisateljev in pesnikov, kakor Tolstoja, Dostojevskega. Maksim Gorkija >td. Kot mogočno sredstvo za propagando ideje komunizma služi centralni organ kmetskih, delavskih In vojaških delegatov. ki izhaja v približno enem milijohu izvodov, s se-dežem v Moskvi. List je izvrstno informiran, prinaša najrazličnejše članke izpod peres najboljših ruskih publicistov. V njem se nahajajo tudi vsi važnejši dekreti in zakoni ruske socialistične federativne sovjetske republike. Velike važnosti je sovjetska vlada polagala na planomerno organizacijo komunistov. - internacionali- stov, ki so Jih tvorili v pretežni večini vojni ujetniki Nemčije, predvsem bivše Avstro-Ogrske monarhije. Izhajali so dnevniki in tedniki v vseh jezikih in tudi jugoslovanski komunisti so imeli svoj list »Svetovna revolucija«, (ki Je izhajal v 10 tisoč izvodih dvakrat na teden), ki je prinašal članke v srbo-hrvaškem in slovenskem jeziku, v cirilici in latinici. Izdajale so se tudi številne brošure in proklamacije. Vse to delo ni ostalo brez upliva. Ujetniki, vr-nivši se iz Rusije, so pač veliko pripomogli k tako hitremu in uspelemu koncu buržoazne, imperialistične Nemčije in birokratske absolutistične Avstrije. Zgodovina gre svojo pot. Kar se nam danes zdi nemogoče, to Je Jutri stvar vsakdanjosti. In iz daljnega vzhoda se bliža počasi a sigurno ideja, ki Je nepremagljiva in ne pozna ne zaprek, ne mej — ideja komunizma. K—st. Govor Fodr. V. Bukšega v narodnem predstavništvu. (Konec.) Prehrana. Socialno nezadovoljstvo, nujna posledica dolgotrajnega vojskovanja, ima pa tudi druge vzroke, da se ne tlači z nasilnimi merami, nego da se uklanja z zadovoljevanjem opravičenih potreb. — Največje nezadovoljstvo je v prehrani. Imeli smo vezano trgovino, ki je vsaj kolikor-toliko osiguravala b6ri minimum oskrbe poedinca. Da to ni bilo dovršeno izvedeno in da so bili kraji, kjer se je stradalo, to dobro vemo, ali to je bil sistem, ki je vsakemu osigural minimum prehrane, sistem, ki je vsled sile bil uveden nele v bivši Avstro-Ogrski, ampak tudi v zapad-nih državah in v neki meri celo na Francoskem, da se tako revnemu ljudstvu omogoči, da pride do svoje porcije v prehrani. Da je obstojala zoper ta sistem opozicija na vse strani, da se je »švercalo« na vseh koncih, to tudi vemo; in vemo tudi za nedostatke tega sistema. Ali, gospodje, ko je prevrat povzročil tudi katastrofo v prehrani in mi ne vemo, kaka bo letina, ker aprovizacije niso preskrbljene z vsemi artikli, ker potrebujejo nekoliko tisoč vagonov živil, da oskrbe pasivne kraje in mesta Hrvatske, pa Je, da se zlo še poveča, proglašena svobodna trgovina. Kaj je dosegla svobodna trgovina? Ko je izšla naredba o svobodni trgovini, je pšenica in žito, posebno v Osjeku, poskočilo na 200 in 210 KI Tako so tudi zagrebški mesarji, ki so hoteli monopolizirati dobavo mesa, obljubljali uradništvu in siromašnim slojem dajati meso po primerni ceni. Ali, ko je bila uvedena svobodna trgovina, je cena mesu poskočila od 14 in 16 K kg na 24 in danes celo že na 32 K! Razvilo se je odiranje, veriženje in pokupo-vanje vseh mogočih živil. Ni čuda, če je stanje prehrane v Srbiji naravnost tragično, strahovito, kjer sta itak že bivša Avstro-Ogrska in Nemčija vse opustošili in izvlekli, kar se je izvleči dalo, zdaj pa se v krajih, kjer so bile življenjske razmere še kolikortoliko boljše, kot v Sremu, Bački in Banatu, s proglasitvijo svobodne trgovine razvila brezvestna špekulacija. One zaloge, ki so bile že rekvirirane, še niso osigu-rane in mislim, da se d& te zaloge še osigurati za prehrano mest in pasivnih krajev. Računati moramo tudi s tem, da bo letošnja žetev razmeroma slabša kot lanska. Vem, da so županije, kjer je obdelane samo 50% zemlje. Koliko jo Je obdelane v Srbiji, mislim, se težko da reči, ali nikakor se s tem ne sme računati. Največ se računa na aktivne kraje, ki morejo dati več in se morejo boljše obdelati. Veliko vprašanje je, če bodo letošnja dela obdelanja mogla izenačiti primanjkljaj, ki je nastal vsled pasivnega obdelovanja v jeseni. Tu je velike važnosti hitra izvedba agrarne reforme. Opaža se pasivna resistenca poljedelea pri ob-delavanju veleposestev. Mi smo že pozimi neprestano opozoravali na razpoloženje med kmeti in na po- trebno hitro izvedbo agrarne reforme. Ali gotovi interesirani krogi P*1 vsakem koraku ovirajo in upropa« ščajo izvedbo agrarne reforme. Predsednik dr. Pavlovič: Gospo«} poslanik, oddaljili ste se od pred^ meta. Prosim, govorite o fmančnerri zakonu.) — (Predsednik ministrstva Protlč: Izvolite ta izvajanja prihrai niti za budgetsko debato. To je špe-cijalni zakon.) — Mislimo, da ta dn letantizem vodi do razmer, ki moj rajo sodbonosno delovati na razvoj razmer, pa da ta način prehrane h| ta nesigurnost more dovesti do situacije, ki more imeti katastrofalna posledice. Industrija. Kako Je z industrijo? Razlagam; to, ker je to potrebno, kadar se voj tira ali ne votira velik kredit, da tem leži izraz poverenja ali nepoJ verenja za način poslovanja in dela' vlade. — Mi na Hrvatskern, Slavoniji in Bosni imamo nekaj industrije. Ne morem si misliti obnove naših opustošenih krajev, pa da se naša industrija, kolikor je je, ne osigura y njenem pravilnem delu in poslovanju. Industrija bo dvignila ostale naše kraje, > ki so popolnoma opu-stošeni. Kaj se pa med tem dogaja?« Prekinjena je zveza s kraji bivše; Avstro-Ogrske, strokovnjaki in tr-» govsko-obrtne zbornice pa niso za; to vprašane. Ne vem, kako se boj moglo vzdržati industrija brez dobave kemikalij, olja, bencina za motorje itd., ali ne da se obnove najpotrebnejši stroji, ali pa brez surovin oziroma polfabrikatov, ki so neob-hodno potrebni za proizvajanje. Vse to je velike važnosti. Bojim se, da, če pri tem še dolgo ostane, preneha ena tovarna za drugo s poslovanjem. (Predsednik dr. Pavloviča, Prosim, ne oddaljujte se od pred-j meta.) — (Dovolite, gospod pred-j sednik, medtem preidem na snov« samo.) Finančni kredit. Stojimo na stališču, da Je naša) dolžnost, vse dati za narodno edin-stvo in za pravilno vstvarjanje naše; nove države brez vsake omejitve vj denarju kot v krvi, ker smo dočakali izpolnjevanje davnih sanj. (Odo-; bravanje.) Ali, gospodje, nobenega denarja ne moremo dati za režii k| se snuje, kot sem malo preje p ve-dar, na moči žandarskih baioni ov. Hočemo ureditev države na demokratskem temelju, svobodno in socialno pravičnem! Žrtve, ki se od' nas zahtevajo, ne presegajo samo našo zavest in naše ideale, ampak tudi naše politično uverjenje. Finan« čne teže, kot Jih podaja kreditna osnova, pripadajo v velikem neso* razmerju vojski. Vidimo, da se javlja stari način razpolaganja denarja kot v stari Avstriji. Opažamo, da je v vojski današnje Jugoslavije sorazmerno preveč častnikov in častniških slug in da število pušk ne odgovarja faktičnemu stanju vojska. Vlada bi morala začeti s popolno demobilizacijo vojske. Če potrebujemo od 130 milijonov dinariev 49 in pol milijona za potrebe vojske, moram reči, da Je to nesorazmeren del potreb države in sumim, da more tako stanje tudi dalje trajati. Ako bi nevolja dovedla do tega, da pride Jugoslavija v položaj, da mora držati stalno vojsko, mislim, da bi Ja to privedlo na rob propada. Mirovna konferenca. Pariška mirovna konferenca i§ zadnji kamen izkušnje sedanje diplomacije. če se na tej konferenci ne zadovolji opravičenim zahtevam narodov in če ne pride do rešenja narodnostnih vprašanj vsaj po načelih VVilsona, potem to znači ban-kerot sedanje diplomacije in mi stojimo pred razsulom vseh probletnovj o državnih odnošajev. Vsi mali narodi bi gotovo izgubili vero v sedanjo diplomacijo in njeno sposobnost, rešiti velika mednarodna vpra-,; šania. Ostane torej svetovna revolucija, ki naj reši vsa ta vprašanja istinito in pravično. Dojtnim, da se, kot se je zrušil imperiiahzem centralnih sil, omadežuje iinperijahzer4 zmagovalcev v tej vojski — Francoske, Angleške, Italije itd., ki male R ir od e, met njimi tudi Jugoslavijo, Emitirajo za drobne groše v medsebojnem razračunavanUi svojih interesov. Dogodki na Ogrskem. Hočem še nekaj in mislim, 'da dobi:!. v tem zadovijujoči odgovor. To so dogodki na Ogrskem. V teh do-g> ;ukih vidimo mi dojem urejene stvari. Mi to povemo iskreno in odprto, ker ne verujemo, da proleta-rijat dobiva oblast in diktaturo brez boja s pestmi, ko po svetu gre revolucija, Mislim, da naše boine čete ib-.o pozvane, da se vmešavajo v razmere Ogrske. One morajo varovati samo naš etnografski teritorij, ono, kar je zares nacionalno naše. Prepuste naj ogrskemu narodu, da sam uredi svoje razmere brez oboroženega vmešavanja z jugoslovanske strani. Proti temu bi morali mi, socialni demokrati, najodločneje nastopiti. Menim, da to tudi popolnoma odgovarja stališču, ki je zavzeto tudi v oglasu Narodnega viječa v Zagrebu, ko je proglašena neodvisnost naših krajev, ko smo javili svetu, da hočemo samo tisto, kar je etnografsko naše, da jamčimo za svobodo vseh inonarod-nih manjšin v našem področju; — in vsled tega moramo zopet odprto reči, da nočemo ničesar tujega. Iz vseli navedenih razlogov glasujejo socialno-demokratski poslanci proti predloženemu kreditu. (Socialno - demokratski poslanci pozdravljajo in ploskajo govoru so-druga Bukšega.) Mir in Slovenci. Edino zdravi temelj notranje uprave v vsaki državi je, da vlada narod in da služi vse, kar je v območju kakega naroda, dobrobitu tega naroda. V zvezi s tem naravnim in prvim temeljem notranjega razvoja, je treba na zunaj, da vsak narod najprej združi vse švoje žive sile v eno celoto, v eno državo. Znak imperializma, ki je v glavnem samo hlapec raznih velekapitalistič-nih stremljenj, je bil in je da se je narode prodajalo in oddajalo raznim vladarjem in raznim velevlastim, ne ua bi se jih vprašalo, da se jih je rezalo in razdeljevalo tako, kakor se reže in razdeljuje blago posameznemu kupcu, kakor se deti plen med posamezne udeležence ropa in tatvine. Tako se je svoj čas razkosalo Poljsko in dalo kos Rusiji, kos Nemčiji in kos Avstriji; tako se je spravilo Slovake pod mažarsko krono in tako se je delilo tudi Slovence raznim obmejnim grofom, raznim vojvodom kot plen, ali pa tudi kot — doto! Vsled tega je prišel del Slovencev pod vojvodino Štajersko, del pod vojvodino Kranjsko en del zopet pod vojvodino Koroško, pod goriške kneze itd., dokler niso vsi ti deli prišli skupaj pod avstrijske cesarje. Hrvate pa se je zopet deloma priklopno Ogrski in tako smo bili Slovenci in Hrvati vedno samo blago, s katerim so polnili razni vladarji svoje malhe, bili smo narod, s katerim so razpolagali vedno le — drugi S Prišla je vojna, ki je pretresla cel svet, krvavo klanje, ki je koncem konca razgrnilo vso nagoto tistega imperializma, ki je gnal 1914. leta narode v klavnico. Kakor besni so se narodi morili štiri leta. Šlo se je najprej za nemški imperializem, za nemške velekapitaliste in nemški carizem, ki je hotel zagospodovati na celem svetu. Pri tem pa so se mu zoperstavili ne samo tisti, katere je hotela Nemčija v zvezi z nemško-ogrskim imperializmom v Avstriji zaklati in iztrebili ali pa čisto podjarmiti, v bran so se postavili tudi zastopniki ruskega iii angleškega imperializma, ki so hoteli na vsak načm preprečiti, da bi povečal svojo moč samo nemški imperializem. Ko pa so postali razni narodi trudni od morcnja in ko se jim je zastrudilo ono ki voprelitje, ki je v potokih pojilo zemljo, začeli so razmišljati jn prišli so do spoznanja, da so bili vsi ie žrtev drugih. Takrat so spoznali tudi mali narodi, za kaj gre in takrat se »je porodila tudi med Jugoslovani misel, da nočejo biti več plen v tujih ■rokah, da nočejo biti več razkosani ,pod raznimi tujimi vladami, marveč •da hočejo ostati celoten narod in vladati se — sami! la Preobrat v mišljenju malih narodov je bil še mogočnejši impulz, ;ko je vVilson označil pred celim Svetom svojih 14 točk ter primerno pojasnil njihov pomen. Takrat se je zdelo, da je vendar enkrat strta tista sila, ki je s pomočjo militarizma izrabljala male narode, kakor se je poljubilo velesilam in njihovim kronanim in nekronanim velekapitalistom, u oda vse lepe nadc in iluzije so se kmalu razblinile. Najprej so biji Čehi ninenja, da ni prisegam, s katerimi so pristale velesile ua \ViIsonove 'dele, preveč verjeti in so kratko- malo »osvobodili« brate in nebrate v svoji državi z mečem v roki, in sicer ua uaein, ki se je zdel Nemcem na češkem precej imperialističen. Rav-notako niso čakali na dobro voljo antante niti Poljaki, niti Rumuni — niti Srbi v Banatu. Kalkulirall so k..ncem konca prav. Italijani so Lili prvi, ki so se, sklicujoč se na londonsko kupčijsko pogodbo, uprli Wilsonovim zahtevam in si iztrgali svoi plen iz našega telesa. Sledili so jim Francozi na desnem bregu Rena in ki se povrhu z vso silo protivijo združitvi Nemške Avstrije z Nemčijo, ki bi bila za Nemško Avstrijo edina rešitev. Francoski diplomati stare šole mislijo še vedno, da je s panirnatimi prepovedmi še vedno mogoče narode razdružiti. Stara Avstrija je bila ie po manjšini nemška, pa je vendar prisilila tuienarodno večino, da se bojuje na strani Nemčije! Kako riaj se še prepreči skupno življenje in skupen nastop Nemške Avstrije z Nemčijo — združitev Nemcev z Nemci! In za to svojo fikcijo podpira Francoska Italijane, ki naj bi jej pomagali preprečiti združitev nemškega naroda. V to svrho so ji dobra vsa sredstva, tudi posebne obljube Nemški Avstriji ua račun — Slovencev! Slovenci naj bi bili zopet žrtve bližnjega in daljnega imperializma. Tako dela stara imperialistična diplomacija tudi pri antanti to, kar so delali vladarji in mogotci v prejšnjih časih. Mali slovenski narod, ki je v vojni skoraj največ trpel, naj bi plačal velekapitalističnim interesom velesil odškodnino s svojimi najlepšimi in najvažnejšimi deli na jugu in severu! Slovenski narod naj ve, da ima antanta rešpekt le pred ono ljudsko silo, ki se pod uplivom ruske revolucije pojavlja po celi Evropi. In le od te sile pride njegova rešitev. Pravičnega miru, ki naj uvažnie vse njegove pravične narodne zahtev, mu ne bodo delili oni gospodje, ki hočejo iz Pariza urejevati jugoslovanski problem. Pravičen mir ne more biti mir imperializma, marveč mir sporazuma in solidarnosti, mir, ki pride iz ljudstva in ki bo za ljudstvo! Politične vesti. Jugoslavija. Ministrska kriza, LDU, Beograd, 31. (JDU.) Ministrska kriza še traja. Pogajanja z narodnim klubom so se razbila in je gotovo, da stopi narodni klub v opozicijo. Padla tudi še ni odločitev o sodelovanju socialistov v vladi, ker pričakuje socialistični klub navodil vodstev iz Zagreba in Ljubljane, od koder jih pričakujejo vsak čas. Pa tudi o socialističnem klubu se ne more reči, da bo sodeloval v kabinetu, ker ne more pristati na to, da bi rešila agrarno reformo kaka meščanska stranka. Govori se tudi, da bo odstopil železniški minister inženir Vulovič zaradi slabega zdravja. LDU. Beograd, 31. (JDU.) Ministrstvo za prehrano se bo najbrže opustilo, ker noče nobena stranka prevzeti v sedanjih težavnih razmerah odgovornosti. Bržčas se bo osnoval poseben urad, kateremu bo načeloval visok uradnik. Vojni minister LDU. Beograd, 31. (JDU.) Ministrstvo za vojno in mornarico je poverjeno generalu Hadžiču. Novi bankovci. LDU. Beograd, 31. (JDU.) »Epo-cha« javlja, da bodo novi bankovci izdani koncem julija. Tedaj se tudi potegnejo krone iz prometa. Železniška dela v Srbiji LDU. Beograd, 1. (JDU.) »Epo-cha« poroča, da je kompetentna oseba izjavila, da se dela ob glavni progi v Srbiji razvijajo v redu in da se bo reden promet pričel koncem meseca julija, a početkom avgusta bodo že vozili vlaki na progi Pariz-Solun - Carigrad. Posamezni deli proge se bodo, kakor hitro bodo gotovi, izročili prometu kot se to že sedaj godi. Po svetu. Odprava smrtne kazni v Nemški Avstriji. LDU. Dunaj, 1. (DunKU.) JustičnI odsek je sprejel vladno predlogo glede odprave smrtne kazni z dvema pravoslovnima izpremembama, ki jih je predlagal poročevalec. Iz ogrske republike sovjetov. LDU. Budimpešta, 1. (DunKU.) V zmislu naredbe, ki jo je izdala revolucionarna vlada sovjetov, se morajo vsi dragulji, vsa zlatnina in dragoceni kamni vsake vrste, katerih vrednost presega pri posameznem kosu 3000 kron, izročiti ljudskemu poverjeniku za socialno, produkcijo. Za to predajo se ne bo izplačevala nikaka odškodnina. LDU. Budimpešta, 1. (DunKU.) Revolucionarna vlada sovjetov je sklenila, da socializira vse zavarovalnice. Začasni ljudski poverjenik za finance je dobil pooblastilo, da prevzame vodstvo vseh zavarovalnih družb in da jih stavi pod kontrolo, katero bo izvrševala centrala finančnih zavodov. LDU. Budimpešta, 1!. (DunKU.) Ljudsko poverjeništvo za uk razglaša, da se ne namerava rabiti cerkve v nobene druge svrhe, kakor verske. Kdor bi torej skušal s kakršnokoli pretvezo vdreti v cerkev, češ, da spadajo tudi cerkve v področje socializacije, postopa samo-lastno. Mestno poveljništvo je pooblaščeno, da prepreči take svojevoljnosti z oboroženo silo. LDU. Budimpešta, 1. (DunKU.) V svrho vzdrževanja notranjega miru in reda, je skleilo ljudsko poverjeništvo za notranje stvari, da ustanovi deželno brambo, tako-zvano rdečo stražo, ki bo nastajala iz najmanj 30.000 prostovoljcev. Sprejemali se bodo samo popolnoma zanesljivi proletarci. Profesorski zbor pristopil k socialistični stranki. LDU. Budimpešta, 1. (DunKU. stov&re gimnazije pristopil k ogrski OKU. poroča iz Velike Kaniže, da Je profesorski zbor tamošnje plarl-socialistični stranki. Poročila z Ogrske. LDU. Deufsch - Alterburg, 31. (Brezžično.) Dunajski listi poročajo o posledicah dogodkov na Ogrskem nastopne posameznosti i »Neues Wiener Journal« javlja, da Je bil Ka-rolvi včeraj inzultiran na cesti, »Reichspost« oa trdi, da je pobegnil iz Ogrskega. V listu »Neuer Tag« izraža I\arolyi svoje začudenje za ohlapnosti dunajskega prebivalstva naprani dogodkom na Ogrskem. »Neue Freie Presse« zahteva z ozirom na ustanovitev lastne ogrske banke takojšnjo vzpostavitev nemško - avstrijske bankovnice. Dalje poroča »Neue Freie Presse« iz Budimpešte, da je rdeča garda zasedla najlepšo ogrsko palačo bivšega nadvojvode Jožefa. V zadnjih treh dnevih se je zglasilo na Ogrskem 5.000 odvetnikov in drugih inteligentov za poljedelska dela, ker so brezposelni. Na Dunaju danes tudi dojenčki niso dobili mleka, tako da je umrljivost otrok dosegla višek. Kakor poročajo dunajski listi, je gospodarsko življenje na Ogrskem radi utopističnih odredb sovjetske vlade pred katastrofo. Prebivalstvo pojmi šele sedaj ves obseg dogodkov. Skrit zaklad« ' LDU. Budimpešta, 1. (DunKU.) »Voros Ujsag« doznava iz Ogrskega Starega grada, da so našli v gledališčni dvorani v gradu, ki je bil prej lastnina nadvojvode Friderika, v FeItoronyju pod tlemi mnogo zlata in srebra, umetnin, nakita in perila. Vrednost najdenih stvari znaša več milijonov. Komunisti Ogrskega Starega grada so zaplenili najdene reči. Socialistično gibanje v Prag!. LDU. Dunaj, 1. (DunKU.) Listi javljajo iz Prage, da je bilo tam veliko socialistično zborovanje, na katerem so sklenili, povsodi osnovati delavske svete in začeti boj za diktaturo. Poljsko državno posojilo. LDU. Pariz, 1. (Brezžično.) Iz Varšave poročajo, da je bilo na Po-znanjskem podpisano za 214 milijonov poljskega državnega posojila, od teh za 3 milijone v zlatu. Nemčija plača le vojno škodo. LDU. Berlin, 1. (CTU.) Iz Ženeve T>oročajo: Po zadnjih vesteh iz Pariza je prodrlo Wilsonovo stališče, da bo Nemčija plačala le pravo vojno škodo. Vojno odškodnino Nemčija ne bo plačala. Zahteve stavkujočlh v Stutgartu. LDU. Stutgart, 31. (DunKU.) Že davno naznanjena in vedno odložena generalna stavka je tukal izbruhnila. Delavci so stavili pri zborovanju nastopne zahtevke: 1. Izpustitev političnih ujetnikov. 2. Opustitev obsednega stanja in prepovedi demonstracij ter zborovanj na prostem. 3. Ustavitev odredb, ki so bile povodom generalne stavke vpeljane. 4. Takojšnje nove volitve delavskih in vojaških svetov na revolucionarni podstavi. LDU. Stutgart, 1. CDunKU.) [Vlada je davi zaradi preteče nevarnosti za javno varnost odredila obsedno stanje nad mestom in okolico. LDU. Stutgart, 1. (DunKU.) Odporne stavke za pobijanje generalne stavke se udeležujejo rokodelci, obrtni trgovci, industrijalni, državni, mestni in zasebni uradniki, zdrav- niki. lekarji In drugi člani svobodnih poklicev. Časniki začasno ne bodo izhajali. Poštni promet Je popolnoma ustavljen, tako tudi promet na cestnih železnicah. Na železnicah so davi vozili le vlaki za delavce in za mleko. Nemiri v Frankfurtu. LDU. Frankfurt ob Menu, 31. (DunKU.) Pri aretaciji neke Ženske v notranjem mestu se je popoldne spopadla množica z redarji. Množica se je potegovala za žensko. Naskočila je bližnjo redarstveno postajo in razorožila redarje. Razorožila je tudi ua pomoč hiteče mornarje, ki so morali pobegniti. Enega izmed pomorščakov je množica popadla in ga vrgla v Men, kjer je utonil. Tolpa je drevila potem k preiskovalnemu sodišču, razorožila varstveno stražo, vdrla v poslopje in osvobodila vse jetnike, med njimi mnogo velikih zločincev. Napadla je prodajal-nico za orožje in jo izropala. Proti devetim zvečer so nedorasli fantje plenili v več trgovinah za obleko. Na več krajih mesta so streljali. Streljanje je trajalo do pozne noči. Uporabljali so tudi strojnice. Nemiri nimajo komunističnega značaja in so le izgredi razuzdanih sirovih elementov. Odrejene so izredne varstvene odredbe. LDU. Frankfurt ob' Meni, 31. (DunKU.) Voditelji socialno-demo-Rratskih strank in komunistične stranke ter delavskega sveta so se ponoči sešli na policijskem predsed-ništvu in izdali poziv, kjer izražajo, da delavstvo brez razlike političnega mišljenja obsoja nasilnosti in plenitve. Prehrana Rusije obupna, Lyon, 31. (DunKU.) Brezžično poročilo iz Stockholma javlja: Lje-nin veli v govoru, ki ga je imel v pe-trogradskem Narodnem domu, da je položaj glede prehrane v Rusiji obupen. Očital je kmetom, da so dopustili, da se je pokvarilo žito, ne da bi ga poslali v Petrograd. Vsi osebni vlaki so od 18. marca ustavljeni. Obsedno stanje v ruhrskem revirju, LDU. Berlin, 31. (DunKU.) Wolf-fov urad poroča: Državna vlada je s prusko vlado odredila obsedno stanje nad ruhrskim revirjem. Vladne čete vkorakajo v revir, da bi delavce in obratne naprave varovale terorizma. Državni minister za prehrano ne bo po bruseljskih zahtevah aliirancev dovolil nobene oddaje živil v ozemlje stavke. Državni minister ne bo dovolil nobenih plač stavkajočim, dočim bodo dobili delavci, ki ne stavkajo posebno doklado za težko delo. Amerika preti z absentacijo z mirovne konference. LDU. Berlin, 1. (DunKU.) »B. Z, am Mittag« poroča iz Rotterdama: »Daily Telegraph« javlja z dne 31. marca iz New Yorka: Poročevalec lista »New York Times« pri mirovni konferenci Auhalan brzojavila svojemu listu, da se bo Amerika najbrže umaknila z mirovne konference. Ta poročevalec je eden izmed najza-nesljivejših zastopnikov lista »Times« in njegova poročila bero v Ameriki z največjo resnobo. V svoji brzojavki pravi mimo drugega: Ako se razmere na mirovni konferenci ne izboljšajo, potem učaka svet prej-kone veliko senzacijo. Resnica je, da so posvetovanja sveta četvorice dospela na mrtvo točko. Ves ta teden se je potratil in med tem so stvari dosegle nadaljnjo krizo, tako da se je položaj poslabšal, nikar pa izboljšal. Konference revolucijske Internacionale v Moskvi. V moskovskem Kremlu se je vršila konferenca internacionale. Navzočih je bilo 32 delegatov, ki so zastopali komunistične stranke raznih dežela. Zastopane so bile posebno Nemčija, Francija, Švica, Avstrija, Švedska in Holandska. Lenin je poživljal v otvoritvenem govoru vse narode, da se udeleže svetovne komunistične revolucije. Povsod so razmere zanjo dovolj zrele, tako da je hitra zmaga zagotovljena. Delegat Francije je izjavil, da bo mirovna pogodba ki jo predlože Lloyd George, Clemenceau in Wilson Nemčiji, anulirana ravno tako hitro kot je bil odstranjen mir v Brestu Litovskem. Nemški delegat Albert *e rekel, da bo mogel zagotoviti svojim prijateljem špartakovcem po vrnitvi v Nemčijo, vsestransko pomoč sovjetske vlade. Trockega so sprejeli z velikim navdušenjem in ta je pozval skupščino, da naj z vsemi sredstvi zagovarja splošno diktaturo proletarijata. Iz časopisja. »Jug« priobčuje članek »Proč s korupcijo« z dne 29. pr. m., v katerem se zgraža nad odiranjem s strani trgovcev med drugim tako-le: »Mi verno, da je korupcija in se tudi proti njej borimo, toda ako ne bo drugače mogoče, hočemo pričeti' ljudi obešati«. Toda, gospodje okrog* »Juga« se gotovo ne zavedajo, da so sami v taboru izkoriščevalcev. Za delavske zastopnike v občinah in sosvetih, za delavca stavbenega urada, obleke za ubožno prebivalstvo, reforma obrtnega nadzornistva! Interpelacija in predlogi poverjenika sodr. Albina P r e p e I u h a na deželno vlado. Kakor znano, se je svoječasno. sklenilo, da se ima kooptirati v občinske zastope tudi zaupnike delavstva. ZahteVa, da pridejo 'v občinske svete neposredni zaupniki delavstva,: je bila za širše ljudske sloje velike važnosti. Podpirali smo jo zato po svojih zastopnikih v vladi z vso od< ločnostjo. Saj vemo, kako se v marsikateri občini nemoteno gospodari z ljudskim imetjem, kako se brani interese posameznikov proti večini. Td demokratično zahtevo, ki ne odgovarja seveda niti zdaleka vsem potrebam pravega ljudskega zastopa, k! pa hoče v danih razmerah vsaj nekoliko popraviti dosedanje zlo, ja vlada končno priznala. Delavstvo ja naznanilo svoje zaupnike v občinske zastope, toda... toda spoznali smd koncem konca, da je v naši deželi med uradnim priznanjem gotovega sklepa in njega izvršitvijo presneto velika razlika. Gospodje so namreč v tem slučaju enostavno pozabili, da ne smejo ostati sklepi samo na papirju^ marv.eč, da jih je treba tudi izvršiti. Malenkosti! Verjamemo, da je bil oni sklep marsikaterim gospodom zlasti na deželi silno nevšeč, tako nevšeč, da s