Posamezna številka 10 vinarjev. Šlev.42.	V LIHIM V
sredo, 21. marin ran.
LeiO XLV.
a Velja po polti: s
n oelo leto naprej.. E 26-— u ea mesec „ .. „ 2-20 s« Nemčijo oeloletno. „ 29-— aa ostalo inozemstvo. ■, 35'—
V	LJubljani na domi Se oelo leto upre].. S 24'— ae ea meseo „ .. K 2-—
V	iprivl prejemam meitfiit „ 1'80
E Sobotna Izdala: s
la oe o leto.....K 7'—
sa Nemčijo oeloletno. „ 8'— laoatalolnoaamatvo. „ 12 —
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm vl.soka ali n)e
prostor) aa enkrat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 ,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovora.
1 Poslano: —-t-r=r. Enostolpua petitvrsta po 69 v
Izhaja vsak dan Izvzemšl nedelje in praznike o'j b. nri pop.
Redna letna priloga vozni red.
MT Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrmklrana pisma se no sa sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. os
Političen list za slovenski narod.
OpravnlStvo Je v Kopitarjevi nllol St. 8. — Račun poštne hranilnico avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. - Dpravaiš'saga telefona št. 188.
Mednarodna unija Katoličanov.
Iz konservativnih krogov gosposke zbornice priobčuje dunajska »Information«:
Katoliška konferenca v Curihu je opravila hitro in izvrstno delo, njen največji uspeh pa je in ostane, da je dala prvo pobudo za zopetno oživljenje katoliške solidarnosti.
Zavzela je stališče nasproti vsem vprašanjem, ki vsled posledic svetovne vojne teže katoliško prebivalstvo tolikih držav. Obenem je pa tudi postavila temelje za trajno centralno ustanovo, katere naloga bo, nuditi vsem katoličanom svet, vodstvo in pomoč. Zborovalci se pa niso zadovoljili s kako platonično izjavo v tem zmislu, marveč so se takoj lotili organizacije mednarodne unije katoličanov, ki se že sedaj razteza preko Švice, Avstro-Ogrske, Nemčije, Turčije, Španije, Holand-ske in Poljske. Okrepitev katoliške misli je postala po izkušnjah svetovne vojne ne-adoljiva potreba.
»Information« si je pridobila to priznanja vredno zaslugo, da je bila vedno med prvimi, ki je najnujnejše opozarjala na veliko važnost tega vprašanja in prav posebno povdarjala, da predvsem zlasti tudi Avstro-Ogrska v bodoče ne sme več z dosedanjo apatijo brez ugovora gledati, kako se slabi čut katoliške solidarnosti, ker bi se moral drugače nevarno omajati edini zanesljivi temelj habsburške države. Temu naziranju mora pritrditi vsak, komur je na srcu razyoj in moč monarhije. Življenjski interes naše države je, da se katoličanstvo zopet okrepi, in v Curihu započeto delo moramo pri nas najkrep-kejše pospeševati. Zato so tu najvišje vrednote na kocki. Predvsem velja pač tudi za nas kot najvišja zapoved: da se ohrani vera in cerkev. K temu pride okol-nost, da z vsem, kar storimo za cerkev, v najvišji meri koristimo tudi interesom države, dinastije in pretežne večine vseh naših narodov. Zato je opravičeno upanje, da bodo za uresničenje curiškega podjetja z vsemi močmi in vso vnemo sodelovali vsi konservativni faktorji cele države, dvor, plemstvo, episkopat, duhovščina in vsi sloji celokupnega katoliškega prebivalstva. Tudi katoliškemu ženskemu gibanju moramo v bodoče pri nas posvečati veliko pozornost.
Okrepitev katoličanstva je prvi predpogoj, da se ohrani krščanski svetovni red. Vsled oslabitve cerkvenega vpliva je žal razvoj kulture pa vseh pozoriščih že pred dolgim časom zašel na nevarne stranpoti in kako blizu je bila človeška civilizacija propadu, to je v najžarkejši luči pokazala svetovna vojna.
Rusko pravoslavje, katoličanom sovražni anglikanizem, mednarodno prosto-zidarstvo in mednarodna anarhija so se združili v zvezo proti svetu, kjer je še živelo pozitivno krščanstvo, kjer katoličanstvo še danes uživa veljavo in ugled. Ta vojna se vodi kot izstradalna vojna, torej v znamenju, ki najbrutalnejše zatajuje temelj vsega krščanstva ter s korenino ruje krščansko ljubezen do bližnjega. Globje-ga propada dobrih krščanskih navad, hujše propalosti človeške bestialnosti si ni mogoče misliti. Javna kakor tudi zasebna morala se je skoraj zrušila pod pritiskom zastrupljenega ozračja, ki se je smelo razširjati preko celega sveta iz prostozidarskih coprniških kuhinj v Londonu, Parizu, Petrogradu in Rimu. Katoličani so pa v imenu vere poklicani, da pokažejo svetu zopet izhod iz zablode, da obvarujejo človeško kulturo pred katastrofo, razpolagajo pa tudi z zadostnim številom in močmi, ki so potrebne za to delo. Treba je le reda in trdnega vodstva. V Curihu se je lepi poizkus uvedel in sv. oče Benedikt XV. je o akciji obveščen; gotovo ji ne bo odrekel svojega blagoslova in svoje dejanske pomoči, v kolikor v sedanjih žalostnih razmerah nima vezanih rok, ko pa pride čas, bo sam javno prevzel vodstvo.
IKi
Avdijence.
Dunaj, 20. febr. (K. u.) V Badnu je cesar sprejel zunanjega ministra grofa Czer-nina. Na Dunaju pa švicarskega poslanika dr. Bourcarta in saškega poslanika No-stitz-Wallwitza. Oba sta izročila svoji po-verilni pismi. Cesar je sprejel tudi ogrskega honvednega ministra Szurmayja in ministrskega predsednika grofa Tisza.
Cesar in Ukrajinci.
Dunaj, 20. fehr. (K. u.) V četrtek je cesar sprejel zastopnika ukrajinskega naroda državna poslanca Julijana Roman-czuka in dr. Konstantina Levickvja. Cesar je povprašal po narodnih potrebah gali-ških Ukrajincev, je priznal njihovo lojalno zadržanje med vojno. Iz lastne izkušnje jc povdari! junaštvo ukrajinske legije in je ukrajinskima zastopnikoma zagotovil svoje simpatije in blagohotnost zn ukrajinski narod.
Nemški krščanski sociaki in tržaško ftemštvo.
Dunaj, 20. febr. Vodstvo kr§č. socialne stranke je v svoji seji izreklo svoje začudenje, da vlada doslej še ni storila korakov za sklicanje parlamenta. Pričakujejo, da vlada čimpreje skliče zbornico, od nemških ministrov Urbana in Baernrcitherja
---—

pa, do bosta krepko skrbela za poslovnik, ki bo jamčil za mirno zbornično zasedanje.
K seji so prišli tudi zastopniki nemškega narodnega sveta za Trst in Istro. Poročali so o položaju primorskega nemštva pred in med vojno in so prosili, da kršč. socialna stranka podpira patriotična in gospodarska stremljenja Nemcev v južnih deželah. O zanimivem poročilu tržaških gospodov se je razvila živahna razprava. Enoglasno so sklenili krepko podpirati nemške rojake ob A.driji.
Ogrski državni zbor.
Nezadovoljni Madžari,
Budimpešta, 19. febr.
Neodvisni poslanec Palugyay pravi, da vlada ne stori ničesar, ga bi olajšala neznosno življenje civilnega prebivalstva. Posl. Bosnyak zaničljivo govori o delu vlade glede ljudske prehrane. Mejni grof Pal-lavičini pravi, da vlada molči o najvažnejših stvareh. N. pr. nič ni znano o nagodbe-nih pogajanjih z Avstrijo, nič o vplivu vlade na vodstvo zunanje politike, nič o razmerju do vojnega vodstva, nič o gospodarskih. dogovorih z zavezniškimi vladami, Ravnotako molči vlada o rešitvi nalog po vojni. Izdane naredbe so tako zmedene, da se o njih ne spozna niti občinstvo niti vladni organi. Govornik pravi, kar se tiče vpliva ogrske vlade na vodstvo zunanje politike, se zdi, kakor da se je od odstopa Briana marsikaj izpremenilo. Dočim so vladni pristaši prej s ponosom poudarjali, da/se je težišče monarhije preneslo v Budimpešto, pa ministrski predsednik zbornici ni naznanil napovedi poostrene podmorske vojne, čeprav je zbornica zborovala. (Živahno pritrjevanje na levici.) Govornik obsoja Tiszovo stališče glede vo-livne pravice. Govornik zahteva zakonito prizna.no ogrsko armado.
Dunajska univerza proti ententi,
Dunaj, 20. febr. Profesorji in docenti vseh fakultet dunajskega vseučilišča so odločno zavzeli stališče proti ententi, ki s svojim narodnostnim načelom samo skriva svoj pravi namen, da uniči osrednje države. Resolucija pravi: Pri nas ni zatiranih narodov, katere bi bilo treba oslobo-diti. Vsem narodom in jezikom je v ustavi zajamčena politična svoboda in samouprava v občinah in avtonomnih zastopih in zastopstvo v parlamentu. V Avstriji, ki so jo ustanovili Nemci in ki je postala krepka in velika pod nemškim Vodstvom, so Slovani dosegli tako kulturno, gospodarsko in politično višino, kakor v nobeni slovanski državi na svetu. Zastopniki Slovanov, Italijanov in Rumunov so soglasno odklonili ententine načrte. Odklanja jih tudi dunajska univerza.	t
Umerita in Nemčijo.
Kolin, 20. febr. »Koln. Ztg.« poroča iz New Torka: Razmero med Nemčijo in Ameriko se razvijajo nekoliko boljše, kakor so pričakovali. Sovražnega dejanja, ki so ga pričakovali od Nemčije, dozdaj ni bilo. Po skrbno sestavljenih izjavah iz Washingtona se lahko sklepa o velikih vojaških pripravah v obrambo obrežja. Ncwyorško pristanišče so baje zavarovali z gostimi mrežami, ki jih ponoči izpuste v morje. Ponoči se ne sme nobena ladja odpeljati. »Koln. Ztg.« pristavlja: Ta brzo-jav dokazuje, da se naš poročevalec -še vedno nahaja v Vmeriki in da neovirano izvršuje svoj poklic.
Anglija ne pričakuje, da bo Amerika t?koj Nemčiji napovedala vojsko.
Lugano, 20. februarja. Corriere della sera« poroča iz Londona 19. t. m. opoldne: Wilson se je v soboto dolgo časa posvetoval z voditelji demokratične stranke senata. Sklenili so, da bodo Wilsonoyo politiko podpirali. V kongresu bo_lo Wil-sona pooblastili, da sme uporabljati oboroženo moč Združenih držav v obrambo življenja in lastnine ameriških državljanov. V ta namen se bo dovolil kredit 50 milijonov dolarjev. Ta sklep se takn razlaga, da v bodočih treh tednih do konca parlamentarnih de! ni pričakovati odločilnih dogodkov. Wi!sor zasleduje modro politiko, da se počasi množi sovražnost proti Nemčiji, medtem pa pospešuje oborožitev ameriške mornarice in priprave ameriških bogatašev. Angleška vlada ne pričakuje, da bo Amerika Nemčiji napovedala ncoo-sredno vojsko. To dokazuje dekret angleške vlade, ki je zapovedala, naj sc re-kvirirajo vse akcije najvažnejših industrijskih družb, ki jih irmijo angleški državljani.
Wilson šc upa, da nc bo vojske.
Haag, 20. februarja. »Times« poročajo iz Washingtona: Wilson se je včeraj posvetoval z voditelji demokratične stranke. Senatorji sodijo, da bo Wilson še pred 9. marcem, ko se bo kongres razšel, ukrenil potrebne korake v varstvo življenja in premoženja Američanov, Senat bo Wilsona tudi pozval, naj ukrene, kar je potrebno. Po Wilsonovžh izjavah ;c s:.ce? položaji še skrajno resen, a upajo le še vedno, da ee bodo mogli vojski izogniti. Če bo Wilror<a kongres podpiral, bodo predvsem oborožili ameriške ladje. Nato bo, če bodo nemški podmorski čolni potapljali ameriške trgo-I vinske parnike, vojni mornarici zapove-| Gal, naj ščiti ameriško in morebiti tudi nevtralno trgovino na morju. Sodi sc, da bi to pomenjalo skupen nastop z angleško
LISTEK.
Svelolior.
14
Povest iz konca 11. veka. — Spisal P, Bohinjec.
(Dalie.)
»Benedictus montes amabat,« je zopet čital Svetobor na vrtnih vratih. Kakor nalašč je Možnica ustvarjena za benediktinski samostan. Kaj hoče gaštaldo, ki ima tako svoj dom na Selicah? Možnica pa je skoro na oglejskih tleh, tako bi se ta graščina prilegala, tako bi se podala oglejskemu patrijarhu, Ali kaj? Saj vendar Svetobor ne ve, ali zasede kdaj oglejsko stolico, dasi mu je cesar namignil! Saj vendar Kocelj nc ve, da bi Svetobor kdaj zasedel oglejsko stolico, pa mu ponuja grad nad deročo Belo!
Take misli so prepletale dušo brn-skega prošta, ko krene iz vrta na porto.
Grdo se je držal stari brat Larg, ko je Svetobor potegnil za votlo doneči zvonec, čmernega obraza je pokukal skozi li-nico in toliko da se je slišal njegov samostanski pozdrav: »Pax!«' Ni mu bil všeč ta plemeniti brat, ker je tolikokrat potegnil po njegovem mnenju brez potrebe za zvon in zdelo se mu je tako, da Svetobor nima poklica za redovni stan. ■ __,
» Miri
Bmski škof je stopal po kamenitem tlaku in premišljal napis, ki se jc čital na velikih vratih: >Beati, qui habitant in domu tua Domine!«2 Nemo jc gledal predse in spomnil se je prvih let, ko je prestopil prag samostanskega poslopja. Kako prijetno se mu je zdelo v ti gorski tišini, kako je srkal iz tihega kota notranji mir in njegova duša se je vnela in ljubila Tistega, ki je odrešil svet. Vse se mu je zdelo kakor trenotni sen, ki za hip obvlada koprnečo dušo, le notranja zavest, da si je izvolil za ves tek življenja ljubezen do Kri-žanega, mu je v globokih risih začrtala načrt bodočnosti. Njegovo telo je pač pohajalo iz celice v celico, toda njegov duh se je spenjal v nebeške višave in plaval okrog božjega prestola. Zamaknil se je v božje življenje in njegova duša jc hrepenela po dušah. Žalost mu je bila le ena in tu se je osredotočila v obžalovanju, da Ljutica in Stojdrag molita krive bogove. Odprl je svoje srce, ko je poganka sukala veslo po jezeru, in v krasnih stavkih ji jc opisal lepoto krščanske vere.
Ali danes njegovega srca ne polnijo toliko skrbi za neumrjoče duše, vanj so sc naselile skrbi vsakdanjega kruha. Približal se je čas, da da slovo samostanu in da gre med svet, da nastopi službo, ki mu jo je
sood!
• Blagor jim, ki prebivajo v tvoji hiši, Go-
odkazala božja previdnost. Krog njega se bodo zbirali drugi, Id naj rešujejo neumrjoče duše, on pa naj jim le ukazuje in jih preskrbljuje. Krog njega se bodo zbirali tisoči, ki čakajo njegovega povelja, pa tudi njegove sreče. Vanj se bodo ozirale oči, ki računajo na njegovo modrost, nanj se bodo opirale roke, ki pričakujejo njegove pomoči, k njemu se bodo zatekala srca, ki mu zaupajo, ki ga poslušajo, ki se nanj zanašajo.
Visoki cilji so Svetoboru začrtani, veliko odgovornost si naklada na rame. In tedaj začuti njegova duša težko breme, šibi se njegovo telo pod veliko butaro, srce se mu stiska in iz globine prihaja vsklik: Ah, da nisem obtičal v tem mirnem gorskem kotičku!
• Angelos« jc zazvonil drugič. Samo trikrat je udaril in menihi so začeli z gro-inečim glasom izgovarjati jutranji himnus:
»lam lucis orto sidere Dcum prcccmur suppliccs ... 1
Svetoborov obraz se jc zganil in njegova roka je zamahnila. Ni se mogel odločiti, da bi potegnil za menihi. Njegova duša ni mogla moliti.
Kar začujc za seboj opatov glas: *Fax!«
Ti nisi v koru, Svetobor?«
■Me nc veže, Prečastni!« »Poglej ta napis, brnski prošt!< še reče opat in odide z resnim obrazom.
Kip ustanovnika sv. Benedikta je gledal iz kota na Svetobora in na stenah se. jc. svetil napis: »Ordo ct silentium!«1
Judi Svetobor sc pomika za opatom in biizo cerkvenih vrat spet čita nanis: »Ora et labora!«- Mir se jc vlega! v njegovo dušo, odpre na lahko vrata in sede v zadnjo klop. Večna luč jc gorela z velikim utrinkom in se utrinjala, da so sc delale pošastne sence na pisanih oknih. Orjaški pater sc dviga.iz klopi, da bi ponovil anti-fono, ves zbor pa je v mogočnem tonu izgovarjal zadnjo kitico 118. psalma: »Erra-vi, sicut ovis. quae periii; ouaere servum tuum, quia mandata tua non sum oblitus. ■ .* Svetobora jc kitica pretresla. Čutil sc jc ponižanega in njegovo oko je begalo nemirno po sosednih bratih, dokler ui'obtičalo na udrtih licih nemega brala Audio-sa. Ta nm je pogledal v oči in te oči so Svetoboru omamile dušo. Sklonil je svojo glavo, povesil svoje oči, ustnice pa so mu mrmrale besede: »Izgubljena ovca sem, Gospod, poišči jo!«
i R
eu in molk.
1 Ko je že danica posvetila, Prosimo ponižno Boga..,
2 Moli in dclajl
:i Blodim kakor izgubljena ovca; poišči s»» jp.iJa hlapca, ker nisem pozabil tvojih zapovedi. (Dalje.)
vojno mornarico. Angliji prijazni ameriški listi silijo na nastope proti poniževalni nemški zapori, ki zdaj že 14 dni dela težave ameriški plovbi. »Newyork Times« pišejo: Zdaj nismo več vladajoča velesila Amerike, vlada nas marveč Nemčija, ki je prepovedala, da bi smeli izvajati naše pravice.
Japonci pričakujejo vojne napovedi.
Haag, 20. februarja. > Daily Mail« poroča iz Washingtona: Amerika je predlagala Japonski zelo ugodne pogoje v slučaju vojske. Na Japonskem se zato sploh pričakuje, da bo Amerika napovedala vojsko.
Ameriške vojne ladje zapuste Kitajsko^
Stockholm, 20. februarja. Ruski listi poročajo iz Pekina: V kitajskih pristaniščih nahajajoče se ameriške vojne ladje se pripravljajo, da se bodo odpeljale.
Sodba borzijancev v New Yorku.
Haag. 20. febr. Dajly Telegraph« poroča: Na newyorški borzi smatrajo za odločilno, ker osrednji velesili nista v zadnjih tednih pokazali nobene odkrite sovražnosti. Izbrulu vojske se bo le mogoče fzogniti.
Pogodba med Nemčijo in Združenimi državami v slučaja vojske.
Frankobrod ob Menii 20. februarja. »Frankfurt. Ztg.« poroča iz Newyorka: Državni oddelek je objavil postavke, o katerih želi Nemčija, naj bi se pripisali prusko-ameriški pogodbi. Gre pred vsem za varstvo lasffiine in osebne svobode državljanov obeh držav v slučaju vojske. Ni verojetno, da bi Nemčiji ugodili.
Uradniki ameriškega zunanjega nrada morajo molčati.
Geni, 20. febr. Iz New Torka, se poroča: Vsled neresničnih poročil o ukrepih washingtonske vlade 17. t. m. se je ukazalo uradnikom državnega oddelka. da morajo molčati. Poročilo Reuter-ja o uvedbi vojaške podcenzure brzojavk ni bilo resnično.
Stroji vseh nemških parnikov v Ameriki uničeni.
Newyork, 20. febr. Kapitan ladje »Kronprinzessin Cecilie« jc izpovedal pred zveznim sodiščem, da mu je neki agent nemške vlade, imena ni hotel povedati, naročil, naj uniči vse stroje na ladji. Listi poročajo, da so stroji vseh nemških parnikov uničeni.
Težaven položaj Nemcev v Združenih državah.
New York, 16. febr. (K. u.) Neprestano dohajajo razburljiva poročila o .stališču Nemčije nasproti Američanom. Poročalo se je n. pr., da so oblasti nedostojno postopale z ženami ameriških konzularnih uradnikov ob prehodu čez nemško-švicarsko mejo. Iz Washing-tona se poroča, da so zelo zadovoljivi s poročilom, ker je Nemčija sklenila jdovcjliti ameriškemu pomožnemu odboru nadaljevati svoje delo v Belgiji in v severni Franciji. Napadi listov proti nemškim Američanom so vidno ponehali. Celo listi, ki. drže s sporazumom, priznavajo, tla je položaj Američanov nemškega pokoiljenja težaven.
Združene držav bodo oborožile 200 topovskih ladij.
Kolin, 20. febr. Kolnische Ztg.« poroča iz \Vashingtona: Oborožiti nameravajo 200 ameriških trgovskih ladij.
Nenadna smrt ameriškega generala.
San Antonio (Tesas), 20. febr. (Kor. urad.) General Funston, ki je poveljeval ameriškim četam ob mehikanški meji, je nenadoma umrl.
Gerard potuje.
Geni, 20. febr. Veleposlanik Gerard je obiskal tudi zvezno hišo v Bernu. V razgovoru z zveznim predsednikom je izjavil, da Wilson ni nikakor računal na takojšnjo pridružitev Švice in drugih nevtralnih držav in da jc dosegel več, kolikor je nameraval, ker je bilo vloženih toliko ugovorov proti poostreni podmorski vojski.
Ameriški poizkušni ladji
»Rochester in »Orleans« sta (po poročilih iz Genfa) odpluli 18. t. m. v Evropo.
Posledica zapore na morju.
Pariz, 19. febr. »Excelsior« poroča: Testenin od predvčerajšnjega dneva v Parizu ni več dobiti.
Kodanj, 19. febr. »Berlingske Ti-dende« poro-ia iz Haparande: Na Finskem vedno bolj primanjkuje surovega gumija, vsled česar so velike tvornice omejile obrat.. Večino tvornic gumija je prevzela vlada.
V francoska pristanišča prihaja vsak dan manj ladij.
Genf, 20. februarja. »Temps« protesti, ra proti poluradnim notam v časopisih, ki taje uspehe nemške zapore na morju. List izjavlja, da prihaja vsak dan manj ladii v francoska pristanišč*
Cesar Karel na tirolski bojni črti.
Angleži rohne na Nizozemce.
Haag, 20, februarja. »Morningpost« zopet besno napada Nizozemsko in napoveduje, da bo angleška vlada sploh zaprla izvoz iz Anglije na Nizozemsko, če bodo Nizozemci nadaljevali izvažati v Nemčijo velikanske množine sira in rib.
Dvojna mero.
Dunaj, 20. febr. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana.: Od začetka vojske že so Francozi in Italijani avstrijske obrežne parnike na Adriji potapljali načelno brez prejšnjega svarila. Slučaji »Dubrovnik«, »Zagreb« in »Elektra« so še v svežem spominu. Italijanska vlada je morala podati uradno izjavo, ki pač nevede, vsebuje resničnost njih razlogov. Primerjajmo napade sovražnih podmorskih čolnov z našimi od začetka vojske do 1. februarja 1917. Naši sovražniki niso ves čas brez vsakega svarila potapljali morebiti vojnih ladij, pomožnih križark ali oboroženih transportnih parnikov, marveč male osebne ladje, neki bolniški parnik, ki se je lahko kot tak že od daleč poznal; zakrivili so torej najkrutejše kršitve pomorskega prava, ki si jih moremo sploh misliti. Lajiku bodi ob tej priliki povedano, da mora tudi najpreizkušenejši mornar izpoznati osebni parnik (tudi bolniške ladje so tako zgrajene) na največjo daljavo, ker se po svoji stavbi popolnoma loči od vsakega tovornega pomota opusti na daljavo, ki ne znaša en kilometer, v kateri se more izpustiti torpedo. Šlo je vselej za torpediranje ob belem dnevu, ko se je, o tem se niti govoriti ne more, lahko presodilo, da obsega parnik malo ton. Na tako malo ladjo izpustiti en torpedo ali celo dva, se pač pravi streljati s topovi na vrabce. Ni mornarsko in se mora označiti za kruto pobalinstvo, ker se je morala cela ladja popolnoma raztrgati in se seveda takoj potopiti. Vsa podlost in bojazljivost poveljnikov sovražnih podmorskih čolnov se je pokazala potem, ko so izvedli svoje zločine; ki so umori množic, ker so opustili vsako pomoč, v slučaju »Dubrovnika« so pa izpustili še drugi torpedo med rešilne čolne, ki so bili prenapolnjeni žena in otrok, in je bil eden med njimi z vsemi, ki so se nahajali v njem, popolnoma uničen. Take sramote v tej na zločinih bogati vojski niso zagrešili niti Angleži, ki so
se zadovoljili vsaj z umorom potaplja-jočih se mož, ki so bili vojaki. Junaki podmorskih čolnov na Adriji so rajši izginili s pozorišča svojih činov, kot da bi bili pomagali. Ti junaki so tudi natančno znali, da se nahajajo nasproti neoboroženim parnikom, a obnašali so se tako, kakor da bi napadli kako vojno ladjo iz srede varujočih jo podmorskih čolnov, kar so za zgled onim časom storili naši vojaki na morju tako drzno, da kaj podobnega še ni bilo. Italijanska obramba je nekaj priznala, iz česar smo se zelo učili. V italijanskem časopisju se čisto enostavno čita, da so italijanski podmorski čolni upravičeni, kadar se dvignejo izpod morja in se izpostavijo nevarnosti, da smejo brez svarila potapljati trgovskih ladij. To utemeljujejo na nevarnost obrežnih utrdb, ker se le ne drznejo trditi, da bi bili krajni parniki oboroženi. Vse to se je pa zgodilo že dolgo pred poostreno podmorsko vojsko, ko še tudi ni moglo biti govora o povračilu.
Zdaj pa celo po silovesni napovedi te vojske dohaja vsak dan še veliko poročil o rešitvi moštev torpediranih sovražnih ladij, za katero naj se zahvalijo le človekoljubju poveljnikov naših podmorskih čolnov, ki še vedno nastopajo milo, če je le mogoče. Kljub temu odmevu po svetu, ki ga vodi za nos sovražno časopisje, kričanje o »barbarih«, »korzarjih« in o »roparjih«, ki so zdaj končno po poldrugodetni vojski pričeli na morju v sili uporabljati tisto navado, ki so jo »nositelji kulture in civilizacije« brez vsake sile od nekdaj načelno izvajali. To je pač dvojna mera, a nanjo smo se že privadili.
Sv. oče.
V zadnjem času so nekateri nemški listi (»Vossische Ztg.«, »Miinchener Neueste Nachrichten«) prinesli vest, da je politika svete stolice že zavzela odločno ententi prijazno smer ali pa da bo to storila. Poročali so, da so latinski kardinali sklenili pravcato politično zavezo, da o'dločilno vplivajo na državno tajništvo, seveda ententi prijaznem smislu.
Dunajska »Information« poroča iz poučenih katoliških krogov: Duhovne osebnosti, ki so o vatikanskih dogodkih že od izbruha vojne iz zanesljivih virov stalno poučene, zanikajo z vso
v. ■
J
Ojr.Tt*
v
i Lokvica ':

:t!
t/firj/c
%.JamiaDo ftsc/a*
A. ' r Ajtcrtnaba.
fV - 3Ž3

Zemljevid k našim usnehom oti Gorici.
odločnostjo resničnost teh poročil in smatrajo za veliko napako, da jih ti listi razširjajo. Kakor poznajo oni dogodke, ni niti najmanjše nevarnosti, da bi se brez dvoma neprestanemu rova-nju entente in njenih agentov kdaj posrečilo izpremeniti smer vatikanska politike, kakor jo je sv. oče že od začetka jasno začrtal.
Postopanje svete stolice določuje izključno voljo sv. očeta in ta volja je popolnoma varna pred vsakim neupravičenim vplivanjem. V zmedah vojne ima. sv. oče še vedno dve vodilni mišli. Prva je ustvaritev miru, druga pa izpopolnitev državno pravnega stališča svete stolice po vojni. Benedikt XV. je docela prevzet visoke naloge, ki ga čaka na koncu borbe narodov in tudi v kardinalskem kolegiju ni nobenega, ki bi si ne bil na jasnem, da bi kakor-šnokoli delovanje v omenjenem smislu pomenjalo nesrečno poseganje v jasno pridržane pravice sv. očeta. Kar pa bo sv. oče po vojni glede temeljitega zboljšanja svojega položaja zahteval, pač iz samoobsebi umevnih razlogov ne bo moglo ostati brez krepke pomoči od strani osrednjih držav.
Nova razvrstitev ruskih volom sli.
Na vzhodni fronti je nova razvrstitev ruskih bojnih sil v polnem teku; vrši se pa vsled velikih prevoznih težav precej počasi in bo gotovo preteklo še precej časa, predrto bodo ogromne množice bojevnikov pripravljene za boje. Vodstvo cesarske armade namerava, kakor se zdi, prenesti težišče na južno krilo, kjer se pod poveljstvom generala Gurko na prostoru med Bukovino in donavskim izlivom sestavlja več armad, ki bodo strnjene v eno armad-no skupino.
Znatna ojačenja pošiljajo Rusi tudi ar-madni skupini generala Brusilova v Galicijo in Volinijo.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 20. febr. Uradno:	>
Jugovzhodno Focsani so privedle naskakovalne čete poleg ujetnikov tri strojne puške in en metalec min iz sovražnih jarkov. V ozemlju Ludovita smo razstrelili rusko utrjeno stražnico. Ob Narajovki boj s topovi. Pri Rad-ziwillovu je neki naš letalec sestreli! rusko letalo.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. febr. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
V	posameznih odsekih je rusko topništvo živahnejše kot prejšnje dni delovalo* n. pr. južno Drisvjatskega jezera in na vzhodnem bregu Narajovke.
V	Karpatih je snežilo, a smo le uspešno poizvedovali. Južno Smotreca smo razstrelili rusko utrjeno stražnico, branilce smo ujeli. Severno doline Slanic smo našo postojanko, ko smo pregnali sovražne straže ln odbili protinapade, na nekem gorskem grebenu potisnili naprej.
Bojna črta generalnega pob kovnika nadvojvoda Jožefa.
Pri Radulestl ob Seretu so vdrle naskakovalne čete v rusko postojanko; vrnile so se, ko so uničile skladišča, z 11 ujetniki in z več strojnimi puSkamL
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Razno iz Rumunije.
Frankobrod, 20. februarja. Rumunski general Illiescu je bil v Jašu oklofutan. Vsled tega je postal v domovini nemogoč in ga je vlada zato poslala na Francosko in Aegleško. Tudi prejšnji lastnik lista »Adeverul«, znani vojni hujskač Konstantin Mille je došel v London, ker se v Rumuniji ni več čutil varnega. Enako so zapustili tudi drugi vojni hujskači svojo domovino, pa vsled poostrene podmorske vojske še niso prišli preko Skandinavije.
Nikolaj Nikolajevič.
Varšava, 20. februarja. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je po daljšem bivanju v Petrogradu odpotoval na svoja posestva v guberniji Kerzon.
Rumunski prestolonaslednik.
Stockholm, 20. febr. Rumunsk! prestolonaslednik je zapustil Petrograd in se vrnil na rumunsko fronto. Njegova zaroka s carjevo hčerko je že sklenjena, vendar pa tega še ne bodo razglasili.
Ruska duma.
Kodanj, 20. februarja. (Kor. ur.) List »Biržebie Vedomosti« piše: Ruska vlada je sklicala dumo na 27. februarja. Vsi ministri, med njimi notranji minister, bodo pri otvoritveni seji navzoči, vendar pa bodo zapustili dvorano, kakor hitro bo prišlo do naimaniSe vlndi sovražne demonstracije-
St. 42,^__
---t;---- , . ......._ •
Vlada ne bo podala nobene programatične izjave, marveč bo opozorila na carjev re-skript. Vprašanje novih volitev za dumo je odvisno od tega, katero stališče bo duma zavzela napram vladi.
Ruska trgovska mornarica, Petrograd, 20. febr. Minister za trgovino in industrijo je predložil dumi predlogo, naj se ustvari ruska trgovska mornarica.
Med Ptivmi in moim
Na primorski bojni črti so pričeli Italijani živahno obstreljevati naše postojanke med morjem in Plavmi.
Zdi se, da so Italijani zelo slabo preskrbljeni, ker zadnji čas ujeti italijanski vojaki skoro soglasno tožijo o nezadostni prehrani. Tudi pomanjkanje premoga se čuti do fronte, ker po izjavah teh ujetnikov italijanske čete tiifli na nižinskih dolih fronte zelo,trpe vsled mraza. Ta dejstva nam dajo Vpogled v prave vzroke, zakaj italijansko vojno vodstvo zadnji čas tako debelo laže v svojih dnevnih poročilih.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj,*20. febr. Uradno:
Včeraj popoldne se je močno po-> množil sovražni topovski ogenj na primorski bojni črti med Plavmi in morjem. Ponoči so bili le osamljeni presenetljivi napadi s streljanjem. Na tirolski bojni črti je italijansko topništvo posebno v odseku med Torbole in Loppio živahnejše kot navadno delo-valo.
Italijansko uradno poročilo.
20. februarja. Na visoki planoti Asia-go je vdrl sovražni oddelek skozi snežene galerije v naš jarek pri Caseva Zebio Ca-storile. Po besnem boju v bližini smo ga odbili z občutnimi izgubami zanj. Prepustil nam je nekaj ujetnikov. Kolodvor Trbiž smo včeraj zopet učinkujoče obstreljevali. Na ostali bojni črti topovski boji. Vzhodno Gorice in na Krasu je bil topovski boj močnejši.
Italijanske laži.
Dunaj, 20. febr. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Italijanski generalni štab je 13. febr. poročal: »Naša artiljerija jc zažgala sovražne lope na drugi strani malega Pala.« — Ta dogodek je zopet popolnoma izmišljen. Neresnična italijanska poročila o uspehih in dogodkih se ponavljajo vsak dan. Neresnica postaja sistem.
Nadvojvoda Evgen o pomanjkanju premoga v Italiji.
Dunaj, 20. febr. Nadvojvoda Evgen je imel razgovor z dopisnikom »Beri. Tage-bl.«. Dopisnik je vprašal nadvojvodo, če bo poostrena podmorska vojska neposredno uplivala na razmere v Italiji. Nadvojvoda je odgovoril: Jaz že mislim da, posebno radi pomanjkanja premoga, ker Italija sama ne pridobiva nič premoga in je v tem oziru navezana izključno na dovoz. Te težkoče so se letos radi ostre zime za Italijo še pomnožile.
Vpoklici v Italiji.
Rim, 20. februarja. Uradni list poroča, da so vse tri kategorije rojstnega letnika 1898 za 26. februarja poklicane v vojaško službo.
Italijanska zbornica.
Lugano, 20. febr. »Stampa« poroča: Giolitti se bo udeležil predstoječega zasedanja italijanske zbornice. Kakor poroča »Avanti«, bo mirovni predlog socialistov prišel na vrsto v prvi seji zbornice.
No južnem Bo Konu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. febr. Veliki glavni stali:
Med Vardarjem in Dojranskim jezerom so do večera živahno obstreljevali naše postojanke. Napadli niso.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. febr. zvečer. Uradno:
V Macedoniji nič posebnega.
Za utrditev Valone.
Lugano, 20. februarja. Italijanska vlada bo že v letošnjem proračunu zahtevala sredstva, ki so potrebna za utrditev Valone.
Boji do zahoilo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. febr. Veliki glavni stan:
Pri armadi maršala vojvoda Alberta Viriemberžana se je dopoldne po pripravi z ognjem izjalovil sunek Angležev zahodno Mcssimes, Ujeli smo enega častnika in šest mož.
Bojna črta kraljeviča Rupreta
Bavarskega.
Na bojni črti pri Ancre smo odbili veš angleških poizvedovalnih sunkov. Na severnem bregu Ancre je poizvedovalni oddelek presenetljivo napadel neko angleško stražo, pri vedel je sedem ujetnikov nazaj. Po kratkem streljanju so vzele naše naskakovalnc čete opira-lišce južno Le ttranslojf z naskokom in so ujele 30 mož.
Bojna črta nemškega cesarje v i č a.
V	Champagni in v Vogezih mali nastopi Francozov niso uspeli. Na se-voraovzhodni bojni črti pri Verdunu se nam je posrečil presenetljiv napad na sovražno straža, ki smo jo ob belem dnevu premagali.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. febr. zvečer. -Uradno:
Poleg uspešne obrambe francoskih delnih sunkov med Mozo in Mozelo na zahodu v megli in dežju, so se le malo bojevali.
Boji zadnjih dni,
Berlin, 20. febr. Wolffov urad poroča: Pri bojih v dolini Ancre v soboto so Angleži po močni artiljerijski pripravi zastavili za napad na širini 6 km tri različne divizije. Selo Moulin Ruine severno od Aucre in sosednji jarki so bili pozorišče posebno srditih, cel dan trajajočih bojev, med katerimi smo le del naših postojank prepustili Angležem.
V	noči od 17. na 18. t. m. je biiio na belgijskem delu naše postojanke posebno živahno. Trije poskusi sovražui-a, da bi vdrl v našo jarke pri Ypernu, so se izjalovili v naše mognju, na neki točki pa po boju moža z možem in sicer z znatnimi, izgubami za sovražnika. Proti -i-, uri zjutraj je sovražnik pričel močno streljati proti večjemu odseku južno od železnice Langemaark-Ypern. Po demonstraciji na neki drugI točki jo sovražnik tukaj napadel, pa jo bil popolnoma odbit.
Zvečer 17. febr, jc neko drugo nemško podjetje severno od Wytscliaete in severno od prekopa Comines-Ypern uspel. Noč od nedelje na ponedeljek je bila v splošnem mirna. Med Ancre. in Somme in severno od Ancre smo odbili sovražne patrulje.
Gerard pri Poincareju.
Pariz, 20. feb. (K. u.) Agence Havas: Predsednik Poincare je v ponedeljek popoldne sprejel prejšnjega ameriškega veleposlanika v Berlinu Gerarda. V torek se bo Gerard odpeljal na Špansko.
Angleži nameravajo vojaško dolžnost razširiti do Jata.
Londojs, 20. febr. (K. u.) »Times« pišejo, da bo morebiti mogoče razširiti starostno mejo za vojaško službeno dolžnost do 50. leta, če bi odprava oprostitev mož pod 30. letom ne zadoščala. »Daily Express« poroča, da nameravajo v angleški armadi na Angleškem in na Francoskem nadomestiti kuharje, paznike in šoferje z ženskami.
Doklade za vojake v strelskih jarkih.
Bern, 20. februarja. Po razpravi o la-jiški šoli, med katero ni prišlo do nikakih spopadov, je francoska zbornica proti volji vlade sprejela predlog, po katerem dobi vsak mož v strelskem jarku vsak dan 1 frank doklade.
Kriza v Avstraliji.
Melboume, 19. februarja. (Kor. urad.) Reuter: Avstralska vlada je odstopila. Ministrski predsednik Hughes je sestavil koalicijsko vlado. Nova vlada je izjavila, da bo izpolnila željo naroda z najskrajnejšo trdovratnostjo končati vojsko,
Lloyd Georgajeva izjava.
London, 20. febr. (K. u.) Lloyd Ge-orge bo podal v spodnji zbornici 22. februarja izjavo o omejitvi uvoza.
Rotterdam, 20. febr. Državni pod-tajnik George Asquith je dejal v nekem govoru, da se bo v petih tednih vršila največja bitka, kar jih jc svetovna zgodovina doživela.
Razna poročilo.
Namestnik načelnika mornariškega oddelka vojne mornarice.
Dunitj, 21. februarja. (K. ur.) »\Vic-ner Ztg.« poroča: Njegovo Veličanstvo cesar je imenoval namestnikom načelnika vojnega ministrstva mornariški oddelek konteradmirala Jožefa Rod-lerja.
Portugalska vlada odstopila.
Madrid, 20. feb. (K. u.) Portugalska vlada jc odstoDila. Predsednik ic.demisi-«n snrciol.
I Dopisov® z vojni! iiieiti.
Osrednji urad za pojasnila, oddelek za vojne ujetnike, naznanja: Čim dalje traja vojna, tembolj narašča dopisovanje med Vojnimi ujetniki in rjih svojci. Sedaj prihaja na osrednji urad po pol milijona dopisov na dan. Naše poste so zmagovale doslej to delo brez posebnih zamud, nc pa tako inozemske, posebno ruske. Posledica da dobivajo ujetniki na Ruskem dopisnice in pisma šele čez dva, tri in več mescev, Vsako nadaljno zvišanje dopisov Vojnim ujetnikom bo pa tudi na domačih poštah povzročilo zaostajanje, ker dela preko dosedanjih meja tudi naše pošte ne zmorejo več. Saj ko bi si občinstvo žc enkrat hotelo zapomniti, da se mora pri dopisovanju z vojnimi ujetniki držati gotove mere, bi bilo vse v redu, a so ljudje, ki ne pišejo svoječm v vojnem ujetništvu samo vsaki dan, marveč jim pošljejo po pet do deset dopisnic na dan. Jasno je, da se mora na ta način pflštni promet popolnoma zamašiti in trpeli bodo pri tem tudi tisti, ki vedo upoštevati razmere in le zmerno dopisujejo svojim v vojnem ujetništvu. Zato naj bodo še enkrat nujno po-vdarjena naslednja zlata pravila za dopisovanje z vojnimi ujetniki: 1. Piši razločno z-latinskimi črkami in navedi naslov kolikor mogoče natančno; 2. ne piši večkrat nego enkrat na teden; 3. piši dopisnice s 15 vrsticami in le v posebnem slučaju pismo z največ 60 vrsticami. Sicer se bo pa poskrbelo, da bodo dopisi tistih, ki ne poznajo meja v dopisovanju, najzadnje rešeni in se bo odpravila preje vsa druga korespondenca.
Ilustrirani Glasnik st. 25 ima sledeče slike: Vojak s svojim Bogom. — Vojaki pri telefonu. — Odbit vogal stolpa v Štan-drežu. — Izdelovanje slamnatih obuval v Spodnji Idriji, — f Vojni kurat Jožef Bu-lovec. Padli junaki: Karel Pirnat, Rihard Drolle, Gabrijel Lukcc, Šimen Koren. — Avstrijski finančni minister Soitzmiilier.
—	Sk upina portugalskih revolucionarnih svobcdomiselcev — nasprotniki zapletlja-ja v vojno. — Vladikavkaz v južni Rusiji,
—	Plovdiv (Filipopel) v Bolgariji. — Francoski vrhovni vojskovodja general Nivelle,
»Slovenski Učitelj«. Glasilo slovenskih krščanskih učiteljskih in katehetskih dru-štfev. L. XVIII. 1917. Štev. 2. Vsebina: Pedagoška premišljevanja učitelja Samotarja. Poročnik nadučitelj Fr. Samec. — Poučuj pravilno! J. Kramar. —• Izvajanja enačb iz elementarnih računov. —a— — Kje in kam? L. C. — Pouk slabonadarjenih otrok. Anica Lebar. — Nadzorovanje šol v Črni gori. M. Jovan. — Katehetski vestnik: Katehetsko gibanje. — Katehetske beležke.— Zgledi, uporabni pri katehezi. — Učiteljski vestnik. — Raznoterosti. — Slovstvo in glasba. — Kadar sc Ciciban joče. P. H. Sattner. — »Slovenski Učitelj« izhaja sredi vsakega meseca. Celoletna naročnina 4 K. (Naročnina in članarina za »Slomškovo zvezo« 5 K; naročnina in članarina za »Društvo slovenskih katehetov« 5 K; naročniki, ki so člani obeh društev, plačajo 6 K.) Spisi in dopisi se pošiljajo uredništvu do 4. vsakega meseca. Reklamacije, dopise sprejema uredništvo Slovenskega Učitelja« v Ljubljani.
Kovice o$ JeviMe Mmf iz Mm selej v ¥r!iovcHV
Kolikor vc;m v novem letu o naši Zadrugi, ni bilo v »Slovencu« sc nikakih poročil. Kor jc naša kolonija številna — okrog 1100 oseb — se spodobi, da se včasih oglasimo. Mnogi nas poznajo in so radovedni, kako se nam godi in kako se borimo z begunskim življenjem. Snejj in mraz. Ker sc vsako kramljanje navadno prične z vremenom, držimo se še mi te stare navade. Tedaj! Zadnje tedne gospodari lu v Zgornji Savinjski dolini trd mraz. Prej je bilo bolj južno, nemrzlo vreme, toda brezmejno blato. C.este vse razrite in razdrapane ter nič pošodrane, so bile eno samo veliko blato. Obupavali so naši ljudje, ker so bili vedno mokri in so se bali, da vtonejo v blatu in stliho-vali so domačini, ker jih jc bilo strah za. polja ter niso mogli spravljati lesa. Vse je zdihovalo: vrag poberi blato in si jo želelo suhega vremena. In prišlo je, toda tako suho in mrzlo, da si sedaj žc vsi želimo konca. Dolgo pa ne more več trajati, ker je začelo solnce zgodaj vstajati in čez dan že krepko greje. Noči in jutra so še občutno mrzla, dnevi jasni in polni solnca so pa že prijetni. Največ smo imeli tu v Vrbovcu 24 stopinj C, zadnja jutra smo šteli — 14 stopinj.
Umrljivost se je v zadnjih tednih precej povečala. Prej se jc kolonija z doselje-vanjem kakor tudi naravnim potom samo množila, sedaj v novem letu smo jih pa že že f* nokonali.
Begunska šola je bila vsled mraza 14 dni zaprta.
Aprovizacija postaja vedno težavnej-ša. »Zadruga« je za kolonijo zaklala sicer nad 50 prešičev, oskrbela veliko kislega zelja ter se trudi dobiti tudi razne druge potrebščine, toda včasih je ves trud zaman. Zlasti krompirja ni dobiti.
Zadnje dni je dobila »Zadruga« 5 molznih krav. Na ta način hoče vsaj nekoliko odpomoči pomanjkanju mleka.
Fr mm novice.
-j- Odlikovanja civilnih oseb, V pri
znanje posebno patriotičnega in požrtvovalnega zadržanja pred sovražnikom oziroma v vojni jc bil podeljen: Zlat zaslužni križec s kron«'fla traku hrabrostne svetinje vodji ihe&nbga aprovizačnega urada v Gorici naduotclju Egonu Clemente; občinskemu gerentiTpri Sv. Luciji, nadučite-lju Josipu Rakitscek; zlat zaslužni križec na traku hrabfojjtjie svetinje županu v Št. Petru pri Goriciv^aticu Černic; "mestnemu uradniku v Gd?^?1 Antonu Ferleš; županu v Žabnici And?&ji?JRosen\virth; srebrni zaslužni križec s krono na trahu hrabrostne svetinje pryenju0ft>činskemu svetovalcu v Gradišču, i^it^jftjJakobu Rojic; županu v Kostanjevici ]lny}cu Spacal; županu v Mirnu, posestni^. Petru Uršič; županu, v Kalu pri Kana}^,posestniku Mateju Pirih; občinskemu sjjig^niku v Mirnu Mihaelu Mozetič >07,.., , .
L zelezmijjj^jssluznun križcem ie ou-likovan Ivan %jM,;ivščck, cerkvenik.iz Ka-la pii Kanalu, v vojni službi.
Občmarjem 'iz Ozeljana in iz Sv. Mi* hela v znanje. Kdor želi prejeti denar za oddane kovine, naj se zglasi osebno sli pismeno pri podpisanem, predlo ž'.vsi ob enem potrdilo o oddanih kovinah. Pri pismeni zglasitvi naj . avskdo navede svoje prejšnje bivališče (kraj in hišno Ltevilk .) in zlasti natančno svoje sedanje bivališče (kraj, hišno številko in poMni r<»*ad). loto velja glede vojaške sb.p-.r -c. Pcvovo, p. Kamnik. Fr. Loverčič.
Poziv Dornberžanc.ai. Podpisano županstvo razpošilja plačilo oddano kot-lovino svojim občinarjem v razne kraje; ne zamorc ca opraviti svoje dolžnosti proti tistim, kateri niso šc doslej s$!fcka?j naznanili svoje prave naslove. Kdtfte šfc torej ni naznanil svojega bivališča, sfMld:*-joč v tukajšnjo občino, naj ncmudcinSbpif-znanj svoj naslov semkaj. Ž»pcnsUlo l Dornbergu.	ite j
Smrtna kosa. Dno 5. februarja«^. i je umrla v Za jelšah p. Dol pri LjuDijari Katarina Košuta, rs n !.i g. župana občine Osek-Vitolje na Goriškem, v starosti 70 let. Že bolehna je morala Jj&le8 evakuacije z drugimi vred zapustiti vino ter je morala v tujini leči k večftlšmfi počitku. Cenjeni družini na':e sožalje^ijc'-ni duši pa večni pokoj! — V Ljubli^ft jjs umrl komisar državne železnice gosfff1 V 1 a d i m i r Ko m avli, rodem Goi^ait. — Umrl je v Ljubljani nagloma' c. kr. ni svetnik in finančni podravnatelj i?vTt*. sta dr. Napoleon F a b r o, Truplo"pret peljejo v Trst.	tO J
-Vsem beguncem duhovsije Os-sfljp s%
priporoča, cla se naroče na knjige drlfebt sv. Mohorja pri poverjenikih sc-:k>nje|jf5'bivališča. Vsako spremembo aH kak d8g<£ dek orosim, da mi sporočite na naslov;: Fr. Franke, vikar, Škocijan pri Mokronogu, Dolenjsko.
Proti reški tatinski družbi, ki jc delovala pod naslovom »Banda del punto ver-de«, se je začela te dni pred reškim sodiščem glavna razprava. Obtožencev jc 17, vsi mladoletni. Med tistimi obtoženci, ki so kupovali in prikrivali ukradeno blatfo, so poleg gosposkih oseb tudi priprostc ženske. Sodišče je začetkom razprave sklenilo, da smejo biti navzoči razen prizadetih samo še st&riši mladoletnih in zastopniki časopisja. Ukradeno blago sc ceni na 40.000 K vrednosti. Razprava bo trajala več dni.
iz ni!mm Mnivo
pošiljajo pozdrave svojim domačim ter vsem prijateljem in znancem: Ant. Zabu-kovec, Markovec pri Starem trgu; Ivan GorSc, Dolenja vas pri Ribnici; Vinko Mrak, Bistrica; Janez Šparovec, Žigana vas; Fran Meglic, Lom -- vsi od Tržiča; Janez Cigalc, Koprivnik pri Žireh; Andrej Stempihar, Cerklje pri Kranju; desetnik Fr. Nosan, Dolenja vas pri Ribnici; poddesetnik Fr, Slivnik, Grad-Bled; desetnik Ivan Marovšek, Slov. gradeč; Ivan Tor-kar, Koritno pri Bledu; Jožef Rozman, Moše pri Smledniku; Ivan Leban, Št. Viška gora, Tolmin; Lojze Rezman, Št, Andraž pri Velenju; Pavel Škrlj, Zarečipa pri Ilirski Bistrici; Fr. Mrzlikar, Strahin pri Naklu; Ivan Kalan, Kamna gorica; Jože Bukovnik, Hotemože pri Kranju; Fr. Štin-gler, Vel, vas pri Št. Jakobu na Koroškem; Jožef Grbec, II. Bistrica; Fr. Stare, Tatim pri Kranju; Ivan Andreje, Ravne pri Šoštanju; Iv. Pintcrič, Bizeljšlco; Stan. MertI, Pregarjc; Ant. Bratuž, Čcpovan; Valentin Gulin. Bate: Val. Kosci. Ribno—Bled;
Ivan Oberstar, Rakitnica pri Ribnici; Miha Ropret, Velesovo; Jože Žun, Trboje pri Smledniku; Simon Terčko, Cirkovec pri Ptuju; Jožef Zvikart, Slov. gradeč; Franc Anžclak, Razbor; Jož. Mihelič, Sv, Anton na Pohkorju; And. Zajamšek, Slovenji gradeč; Alojzij Koren, Jeršovc pri Ptuju; Jože Cevsar, Št. Miklavž pri Slov. gradcu; Jurij Mirkac, Šmarten pri Slov. gradcu; četov. Matevž Dečman, Podnart; desetnik Fran Ferlič, Radeče; Matija Sa-motorčan,' Vrhnika; poddes. Anton Hočevar, Dolenjsko; Ivan Gašperin, Kropa; Alojzij Vrhovec, Hrušica pri Ljubljani; Alojzij Ziherl, Škocijan na Dolenjskem; Anton Debelak, Strupe — Dolenjsko; Jožef Babšek, Rudnik pri Ljubljani; Leopold Bremec, Lažna; Alojzij Simončič, Boštanj — vsi ujeti 2. novembra 1916., nastanjeni v Avezzanu. — Z otoka Asinara pošiljajo prisrčne pozdrave: Martin Rozman iz Celja; Lovrenc Mav iz Imovce; Franc Payer, Meslinje pri Slov. gradcu; Ivan Marks, Slavonija; Matija Pfeifer iz Stanislava.
jopbosks.
Petrograd, 20. febr. Iz Tokija se poroča: Voditelji političnih strank na Japonskem nameravajo ustanoviti skupno glasilo, ki naj poučuje ljudstvo o vzrokih, zakaj Japonska skupno s svojimi zavezniki stremi za porazom osrednjih sil. V listu bodo povdarjaii dve glavni točki: Nujnost uničenja nemškega militarizma in posesti južnooceanskih otokov.
Japonska dobavlja ententi rakve.
> Tagliche Rundschau« piše: Japonska ima res srečo. Ne samo, da čuva svoje bojne ladje in vojake, ne samo, da dobavlja ententi za mnogo milijonov vojnega materijala v obliki topov, municije in razne druge za vojsko potrebne reči, sedaj naročata Angleška in Francoska na Japonskem celo rakve za padle. Vsak par-nik, ki odpluje z Japonske v Ameriko, vozi s seboj večje število rakev za račun francoske in angleške vlade.
Gospodarske beležke.
Praktičen svet za ljudsko prehrano. Uradu za ljudsko prehrano prihaja iz občinstva vsak dan mnogo praktičnih nasvetov za ljudsko prehrano. Dvornemu svetniku dr. Dmsertu je naročeno sestaviti poseben komitej strokovnjakov, ki se bo pečal s temi nasveti.
. — Kmetje, sadite na spomlad mnogo krompirja I Skušnje nas učijo, v kake neznosne razmere pride prebivalstvo, če se pridela premalo najpotrebnejših živil n. pr. krompirja. Zato opozarjamo že sedaj kmetovalce, da sadijo velike množine krompirja.
Pomanjkanje drv in obleke. Naši ljudje, od katerih imajo mnogi bolj slaba stanovanja, niso navajeni na tako trd in dolgotrajen mraz, so morali mnego prestati. Trpeli so pa zlasti še zato, ker ni bilo dobiti drv in ker mnogi vsled nenadne evakuacijo niso vzeli niti najpotrebnejše obleke s seboj. Na nakup pri sedanjih groznih cenah pa skoro ni misliti. Oblast se je sicer nekaj pripravljala, da bi priskočila na pomoč, toda od samih priprav ni prišla naprej. Kar hi rabili sedaj, bomo dobili najbrže, ko L največja vročina. —
Cenejše Lieso, dražji kruh in moka. Zborovanju nemškega poljedeljskega sveta in odbora za pospeševanje kmetijstva so poročali posamezni referenti. Po teh poročilih je za 1. 1917:18 pač pričakovati, da bodo cene živini padle, torej cenejše mesa, povišale se pa bodo cene žitu, torej dražji kruh in moka.
Za blago iz sladkorja, sladkorške. bonbone namerava se v najbližji pri-hodnjosti izdati maksimalne cene. Trgovce, ki nadrobno prodajajo tako blago, je svariti pred nakupom takega blaga po nadmernih cenah, to zategadelj, ker je računati s tem, da bodo razni špekulantje, ki imajo blago v rokah, skušali sedaj hitro še izkoristiti čas in spraviti blago v zadnjo roko, predno pridejo maksimalne cene.
Cene govejega mesa so se v Gradcu znižale za 20—dO vinarjev.
Najvišje cene za čevlje. O najvišjih :enab. za čevlje, ki se vpeljejo v najkrajšem času, smo že poročali iu omenili, da bo par dobrih moških čevljev veljal 52 K. Dodatno se še poroča. Na podplatih čevljev bo morala biti vtisnjena cena, zraven pa prilepljen listek, na katerem bo natančno popisano, iz kakšnega blaga da so čevlji narejeni. Cene se bodo določevale po velikosti čevljev. Skupni dobiček sme obsegati samo 30 odstotkov izdelovalnih stroškov. Ako tovarna blago odda pre-kupcu, dobi ta 7.2 odstotka in mali trgovec 16.8 odstotka dobička. Ako prekupec in mali trgovec blago direktno dobita od tovarne, dobi mali trgovec 24 odstotkov dobička. Izdelovanje čevljev pri malem čevljarju je urejeno na enak način, vendar more mati čevljar, ki čevlje napravi po meri, k 30 odstotkom dobička pridati Je 2 tto 3 krone z ozirom na to. da »sme dobi-
va v manjših množinah in je zato dražje plača. Za popravo čevljev določa naredba, da sc sme za popravo zaračunati le primerne cene. Za določitev teh bodo posebna razsodišča. Za boljše usnje izidejo tudi najvišje cene, ki bodo za 25 do 30 odstotkov cenejše kot sedanje.
—	Da se skrčijo kolikor mogoče nepotrebne vožnje civilnih oseb, je na progah c. kr. ravnateljstva državnih železnic Trst prepovedano seboj jemati škije in sanke kot ročno ali potno prtljago,
—	Klanje doma na Štajerskem prepovedano. Štajersko namestništvo je prepovedalo klanje govede, tudi telet, v domačih gospodarstvih.
Domače brodarsko podjetje. Jadranska banka v Trstu je dobila od vlade dovoljonje za ustanovitev brodarske delniške družbe »Oceania« s sedežem v Trstu. Tudi pravila je vlada potrdila.
—	Važno za eksporterje. Stranke, ki pošiljajo blago v inozemstvo, opozarjamo na ukaz c. krt finančnega ministrstva z dne 19. decembra 1916, drž. zak. št. 421, ki govori o trgovini in prometu z inozemskimi plačilnimi sredstvi ter o omejitvah v prometu z inozemstvom. Posebno važen je § 11. tega ukaza, ki slove-: »Kdor izvozi v inozemstvo blaga v vrednosti več nego 300 K, je dolžan oddati protivrednost v vrednosti dežele, v katero je namenjena izvozna pošiljatev, takoj po dohodu firmi, pripadajoči središču za devize, ako ga ni avstro-ogrska banka izjemoma iz važnih razlogov oprostila te dolžnosti. Da se izvozno b^ago carinskouradno odpravi, je predložiti izjavo, ki jo je izdala ali sopodpisala avstro-ogrska banka in s katero se potrjuje, da se je s firmo pripadajočo središču za devize, dogovorila izročitev valute.« Prodajati je torej treba eksportno blago sedaj v denarju dotične inozemske države. Za kupčijske stranke, ki imajo reden promet z inozemstvom, je svetovati, da se obrnejo do podružnice avstro-ogrske banke osebno ter dogovore potrebno v ta namen, da se ugotovi splošna obveza zaradi oddajanja inozemskega denarja. Gornja določila zadevajo tudi take stranke, ki pošiljajo blago, katero je v posamezni pošiljatvi sicer manj vredno nego 300 K, ali vs'ed rednih kupčij z več pošiliatvami dosežejo zneske, ki segajo čez 300 K.
Nam v sramoto. Poslanec dr. Stein-wenaer ipše: Pred dvema letoma smo zahtevali, naj se podaniki sovražnih držav izločijo iz uprave avstrijskih akcijskih družb. So pa še vedno notri in vlečejo svoje tantijeme iz avstrijskega dela, iz avstrijske vporabe. Francozi, Angleži, Italijani in Belgijci sede v zemljiškem kreditnem zavodu, v Lan-derbanki, v Lombard- in Eskompte-banki, v Assicurazioni Generali, v Riu-nione Adriatica, v južni železnici v trboveljski premogokopni družbi, v družbi za izkoriščanje vodnih sil Dalmacije. Denarja jim sicer ne pošiljamo, nalagamo ga pa na obresti, da gg. Hottin-guer, Chardoir, Trevec, Besso, Germi-ny, Pereire, Griolet itd. ja niso hudi na nas.
Če je bilo to že prej težko umljivo, se nikakor ne strinja s sedanjim položajem. Naš mirovni predlog zavrnjen, uničevalni načrti sovražnika poostreni, mi prisiljeni do skrajnosti in tudi pripravljeni do skrajnosti — ali francoske3 angleške in italijanske nnravne svetnike imamo še vedno. Sicer je Banca commericale v Milanu že pred italijansko vojno napovedjo vrgla ven avstrijske upravno svetnike, ali za nas se tako postopanje očividno ne spodobi.
Ali naj še naprej govorimo? Ne, dovolj bodi, ponovimo samo zahtevo: Črtajo naj se sovražnim državam pripadajoči upravni svetniki, ustavijo naj se jim dohodki, mesto njih naj vlada imenuje nove člane.
Še nekaj drugega in zopet nekaj sta roga!
Italijani so zaplenili Palazzo Vene-zia, pograbili so na Goriškem posest naših podanikov, in mi? Nam je lastnina sveta, četudi pripada grofu Fosca-riju, ki je več kot deset lot proti naši državi, proti zvezni državi, hujskal in roval. Postavimo samo nadzornika, radi ravnotežja, pa tudi kuratorja za gospoda grofa, da rekurira proti odredbam naših oblasti. Če so Italijani pričeli z razlastitvijo, bi morali tudi mi isto storiti. Več kot dve leti po začetku vojske so pustili angleškega ravnatelja tvornice za celuloze v Halleinu, čeprav nam je celuloza neobhodno potrebna in čeprav so prišli na to, cla je mister Daviš najmanj 1,200.000 K na davkih de-fraudiral. Končno so ga odstranili, pa lil morebiti ne bilo odveč, če bi se zato meni zahvalili. Ali vojska fes še ni ničesar naučila naše vlade?
Prccvit japonske trgovine. Angleški časppis ,->The Economist« je nedavno pri-' občil članek o procvltu iaoonske trgovine.
Dopisnik iz Kobe javlja: Japonska ne more drugega želeti, nego da bi vojna večno trajala. Japonski trgovci potujejo sedaj po Argentiniji, Uruguayu in Paruguayu ter skušajo te trge pridobiti za japonsko tekstilno industrijo in izpodriniti angleškega konkurenta. Računa se, da je naložila Japonska tekom vojne 300 milijonov v predilnicah, kemičnih tovarnah, ladjedelnicah in paroplovnih družbah. Japonci v celem Indijskem oceanu dosledno izpodrivajo celokupno angleško trgovino. Nasproti temu početju svojega zaveznika je Anglija brez moči, da še hvaležno se mora kazati nasproti Japonski. Japonsko trgovinsko bro-dovje se je tekom vojne mogočno razvilo. Sedanjo produkcijo japonskih ladjedelnic cenijo na letnih 200.000 ton.
Edison.
Dne 10. febr. je praznoval Tomaž Edison sedemdesetletnico svojega rojstva in sc približal oni dobi, ko se pri drugih umr-jočih kaže trudnost in potreba počitka.
Pri Edisonu tega ni opaziti. Slej ko prej se kreta trden in neupogljiv po orjaškem laboratoriju, ki je že celo mesto laboratorijev, udeležuje se celo javnega življenja, v kolikor se strinja z njegovimi interesi. V tem svetovnem konfliktu se je pokazal pristaša Rooseveltovega, torej strogega šovinista, A nad tem mišljenjem njegovim se ne izpodtikamo.
Tako znajo le Francozi, ki so hkrati, ko so izpopolnjevali svojo zadnjo vojno opremo in preskrbovali bolnišnicam in am-bulancam Rontgenovih aparatov, črtali iz vrst akademikov tega moža, kateremu se je zahvalit za največje dobrote v vojni kirurgiji.
Pri nas velja drugo načelo; splošnih zaslug ne tajimo nikomur, pa najsi bode naš nasprotnik ali kar že. Veliko so vredne za naše kulturno življenje iznajdbe Edi-sonove, mi mlajši si komaj moremo predstavljati življenje brez njih, a še več nam je vreden vzgled Edisonovega življenja.
Oče Edisonov je bil krojač, lončar, rastlinar, naposled starinar. Vse mu je neslo le malo. Bil je Nizozemec. Mati je bila Škotinja, po stanu učiteljica in ona je prva učila Edisona čitanja, pisanja in računstva. Deček je bil izredno vedoželjen in je prebiral od kraia vse knjige, ki so mu prišle v roke, posebno rad zgodovinska in učenja-ška dela. Dvanajstleten je dobil službo Časnikarskega prodajalca na Grand-Trunk železnici. Razven tega je prodajal tudi pecivo, slaščice in cigare ter si prislužil nekaj tisoč kron, katere je poslal roditeljem. Kmalu si je najel dva, tri pomočnike, ki so zanj obavljali prodajo, sam pa je sedel v založnem vozu in čital, čital. Kmalu potem je kupil slučajno majhno tiskarno na dražbi in v zvezi z neko korespondenčno agen-turo, ki mu je pošiljala cd postaje do postaje poročila, je ustanovil časnik, ki je pozneje slovel kot železniški časnik. Iz-prva je prodajal list po številkah, pozneje tudi v naročnini in je stal 8 centov mesečno,
Edison je imel tedaj 13 let. Tedaj mu je prišla po naključju v roke Fresenijeva knjiga o kemiji in ga navdušila tako, da je uredil v založnem vozu, kjer je imel tiskarno, uredništvo in spalnico, še majhen kemičen laboratorij. A nekega dne se mu je primerila eksplozija, vlak malo da se ni unel in Edison je moral iti. V Port Huronu jc ustanovil sedaj stalneji list »Pavel Je-zičnik« in objavljal v n|em škandalčke, kritike in podobno, dokler ga ni nekdo na-padencev brez polemike in pogajanj vrgel kratko in malo v vodo. Štirinajstletni urednik je sicer znal plavati in se je otel, a časnikarstva je imel dosti. Lotil se je čevljarstva, a ni šlo. Vendar se je kmalu pričelo zanj pravo življenje.
Nekemu načelniku postaje je otel otroka iz smrtne nevarnosti in ta ga je naučil brzojavljanja. Tako je bil Edison naposled telegrafist,
A bil je slab uradnik, ki ni bil nikoli tam, kjer bi moral biti, če pa je bil, se je vedno bavil s čim drugim, kakor je bila njegova služba. Da bi ga lože nadzorovali, so mu ukazali šefi, da je moral brzojaviti vsake pol ure besedo »six«, s katero bi na-značil, da je na svojem mestu. Da bi se iz-nebil te sitne, je izumil sedaj pripravo, ki je sama automatično brzojavljala točno vsake pol ure ukazani »six«, naj je on ko-lovratil že koderkoli. To je bilo leta 1864, Isto leto je izumil tudi pomoček, da se je moglo brzojavljati istočasno in po isti žici v nasprotni smeri. Za kazen je bil premeščen neštetokrat, povsod se je bavil z izumi, a sreče ni imel. Nekoč je skušal zvezati po brzojavu dva vozeča vlaka. Imel je smolo, nekaj se ni zlagalo, vlaka sta trčila, njega so odslovili. Poskusi in izumi so ga stali mnogo denarja, da je obubožal.
Še-le leta 1868 je dobil službo inže-nerja pri agenturi s poročili, ki je vsak četrt ure obveščala s središča brzojavno naročnike o zlatih kurzih. Njegovi izumi so jeli vzbujati zanimanje. Društva so jih
Sokupiia za visoko ceno, V Newarku pri ew-Yorku je ustanovil sedaj tvornico za sžradnio strojev, ki jih je izumij. Pozneje ic
uredil 6e sloviti laboratorij v Neujersay-u. V pritličju so bili stroji, pisarna in knjižnica, vse prvo nadstropje je bilo prirejeno za mojstrov laboratorij. A prostor je bil kmalu premajhen. Dva do štiritisoč delavcev je imel Edison in tako je nastalo veliko električno mesto izumov in vzor delavskega mesta. Vse se je vršilo z elektriko in tako je bilo vse vzor snažnosti. Nekdanji časnikarski raznašalec ima sedaj imetja več milijonov dolarjev,
Nad 600 izumov je napravil Edison, mnogo slovečih, mnogo pozabljenih. Mnogo takih, ki so preobrnili svet, mnogo samo duhovitih igrač. Vreden pa je občudovanja duh, ki je vedno stremil še za novimi izumi, dočim so mu rasle v rokah izvršitve prejšnjih.
Dnevne novice,
•f Viceadmiral Njegovan, sedanji poveljnik avstrijske vojne mornarice", je bil rojen leta 1858. v Gospiču v Liki, kjer je hil njegov oče Peter kr. davkar. Po dokončani ljudski šoli in nižjih razredov gimnazije je vstopil Njegovan v mornariško akademijo na Reki, katero je zapustil dne 1. julija 1877 kot pomorski kadet. Kot mornariškemu častniku so mu velikokrat izročili važne zadeve v inozemstvu ter se je udeležil tudi ustanovitve c. in kr. poslaništva v Pekingu. Od 15- novembra 1913 je Njegovan viceadmiral. Tudi dva njegova brata pripadata avstrijski armadi ter je bivši poveljnik hrabrega varaždinskega pešpolka št. 16 Viktor Njegovan, sedaj podmaršal.
—	Smrtna kosa, V Zagrebškem sana. toriju je umrla 11, t. m. Margareta Poč, roj. Vanič iz Krškega, soproga železniškega uradnika v p., stara 65 let. Bila je skromna in blaga gospa, bodi ji lep spomin! — Na Trški gori pri Krškem je umrl dne 19. t. m. posestnik in znan vinogradnik Ignacij Cener v starosti 58 let. — Truplo ponesrečene Uršule Arh, ki je ob zadnjem potresu padla v Savo, so našli 12. t. m. pri Brdovacu poleg Zaprešiča na Hrvatskem. — V Kamnici pri Mariboru je dne 14. febr. umrla č. sestra Marija Henrika, rojena Marjeta Dobek. — Umrla je v Novi cerkvi na Štajerskem soproga učitelja g. Zupaneka, goSpa Ana Zupanek, roj. Poglajen. — Umrl je v Psrtinju na Štajerskem posestnik Martin Mihelič. — V Go-ričah na Koroškem je umrla posestnikov? hči Marija Hudelist.
—	Iz ljudskošoiske službe. C. kr. okrajni šolski svet je namesto vsled bo- ! lezni na dopustu se nahajajoče učiteljice Terezije Furlan imenoval abs. učit, kandidatinjo Marijo Očakar za suplen-tinjo na ljudski šoli v Šmartnem pri Litiji. — C. kr. okr. šolski svet v Novem mestu je poveril namesto vpoklicanega nadučitelja Cirila Derjual definitivni učiteljici Neži Zadnik vodstvo ljudske šole v Ambrusu. — C. kr. dež. šolski svet za Kranjsko je sprejel na znanje nastavitev abs. učit. kand. Karla Li-sehka za učitelja na enorazre-dni ljudski šoli v Dragi.
—	Slovenska Sola za slovenske štajerske vojne invalide. Po prizadevanju dež. odbornika dr. Versto-vška se že delajo predpriprave za osiiovitev šole za slovenske invalide v Celju. Pozivamo že sedaj invalide, da se žglasijo in prijavijo že sedaj Za to šolo. Invalidi bodo oskrbljeni in se bodo pripravljali za razne poklice, kakor bode za vsakega primerno.
—	Gradec. Pogreb f župnika Martin Osenjaka. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu je dne 8, svečana t. 1. po težki želodčni operaciji umrl veleč., g. župnik Martin Osenjak od Sv. Petra pri Radgoni na Štajerskem. Več let je že blagi gospod boleha! na želodčnem raku. Prepozno jc prišel zdravja iskat; niti najspretnejši zdravniki mu niso mogli več pomagati. Toda bil je na vse pripravljen ter je pravočasno uredil svoje časne stvari in se pripravil na večnost. Izprva so nameravali rajnkega prepeljati v Sv, Peter pri Radgoni ter se je slovesna pogrebna sv, maša in libera opravila žc v soboto, 10. t. m., v cerkvi usmiljenih bratov v Gradcu. Opravil jo je deficijent Lovro Schlamberger, njegov sorojak. Popoldne ob dveh istega dne pa je truplo pokojnega blagoslovil mil. P. Rajmund Glund, provincijal dominikan-cev. Med navzočimi smo zapazili mil. stolnega kustosa g. dr, Jožefa Neubauerja, mil. stolnega kanonika g. dr. Ant. Sattler-ja, mil. kanonika g. Jožefa Sticha iz Ve-iikovca, ki služi sedaj kot c. in kr. vojni kurat v Gradcu, Razven mnogih duhovnikov sekovske škofije so bili prisotni tudi veleč, g. dekan in nadžupnik vuzeniški v p. Jožef Jurčič in nekateri drugi duhovniki iz lavantinske škofije, dalje dva čč, gg. benediktinca in več ČČ. usmiljenih bratov z mil. gg. provincijalom ter prijorjem.
. Oblast pa prepeljave trupla ni dovolila, zato se je v ponedeljek, dne 12. t. m., ob 10. uri dopoldne na osrednjem graškem pokopališču položilo k večnemu počitku. Čč, oo, usmiljeni bra^e so vodili kondukt. Rajni je bil odlikovan z zlatim križcem *
\
krono, bil je član okrajnega šolskega sveta v Gornji Radgoni, član načelstva gor-njeradgonske posojilnice ter pospeševatelj raznih dobrodelnih in narodnih društev. Rojen v župniji Sv. Martina na Hajdinu pri Ptuju 13,. novembra 1852, v duhovnika posvečen 24, avgusta 1874, kaplanoval v Kočah pri Maribohi, pri Sv. Ani na Krem-bergu, v Lutomeru in pri Sv. Petru v Radgoni. Leta 189Ž. je postal župnik v Vur-bergu, leta 1901. pa je dobil župnijo Sv, Petra pri Radgoni. Rajni je bil vzor duhovnika, goreč v cerkvi in šoli, Neutrud-ljivo jp deloval v spovednici; ako ga le ni kako posebno delo zadrževalo, si ga našel dopoldne edinole v spovednici kjer je od zgodnje ure sedel in čakal spovedencev, Z rajnim župnikom Martinom Osenjakom je zgubila lavantlnska škofija vnetega duhovnika, duhovniki pa blagega in odkritega eobrata-prijatelja, Blagemu pokojniku svetila večna luč!
V štajerski deželni prehranjevalni urad, ki se je ustanovil na namestništvu v Gradcu, so izvoljeni med drugimi: V kmetijski odsek dež. poslanec P i š e k , v odsek za preskrbo živalskih proizvodov dež, odbornik prpf, dr, Karel V r s t o v -š e k, v odsek za nadziranje prometa z Živili deželni poslanec dr. Korošec.
—	Korenjak. Inf. Hliš od 87. pp„ 7. &tot,, se je boril v osmi kraški bitki pri Lokvici, Po prvem peklenskem razbijajo-čem ognju je bilo ostalo od njegovega voda le še pet zdravih mož, poveljnik je bil mrtev, Zmage gotovi so navalili Italijani v zasuto postojanko. Tedaj je zbral Hlis svojih pet mož in oboroženi z ročnimi granatami so nenadoma napadli sovražnika in ga vrgli iz postojanke. Nadaljnji artilerijski ogenj je pobil Hlisu vse tovariše jn zopet so Italijani naskočili jarek. Tu je zbral Hlis vse svoje sile, poiskal vse ročne granate, ki jih je mogel dobiti, ter jih metal iz jarka med Italijane zdaj tu, zdaj tam. Ko je koncnp dospela pomoč, so našli Hlisa samega v postojanki, Lahi so jo
S a že ubirali nazaj, odkoder so bili prišli, [lis je bil za svoje hrabro obnašanje odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda.
Poročil se je g. Ferdinand Scheriau, uradnik kranjske industrijske družbe na JeSenicah z gdč. Marijano Tomazin iz Na-kla pri Kranju.
-— Profesor dr. Matija Murko se je odločil, da sprejme stolico za slovansko filologijo na univerzi v Lipskem ter se preseli s poletnim semestrom na lipsko vse-ačilišče.
—	Poročila sta se gdč. Francka Be-denkova, hči posestnika in trgovca v Kranju, z g. Alojzijem Kovačičem, c, kr. davčnim upraviteljem v Mariboru,
—	Iz seznama izgub št 524. Praporščak Dominik pl. Marcochia-Marcaini, 24. dom, pp„ Trst, mrtev (2, okt. 1916); major Josip Velkavrh, 79, pp„ polk, štab, Ljubljana, mrtev (8. sept, 1914).
—	Potresni sunki v Brežicah še vedno niso ponehali. Tako je bil 15, t. m. zopet precej močan sunek, tako da se je prebivalstvo vznemirilo. Vsi nepoškodovani prostori so prenapolnjeni in prebivalstvo bi se ob novem hujšem potresu v tem mrazu ne vedelo kam dejati.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Logatec sklicuje društveni zbor 26. svečana 1917 ob 10. uri dopoldne v sodnijski dvorani št. 6 z običajnim dnevnim redom, v slučaju nesklepčnosti pa 5. suš-ca ob isti uri. — Na dnevnem redu je tudi sprememba pravil.
Novo mesto za živinozdravnika. — Okrajni zastop šentlenartski se je obrnil na deželni odbor s prošnjo, da se ustreže potrebščinam okraja b nastavi v Št. Lenartu v Slov. gor. živinozdravnika. Na prizadevanje dež. odbornika dr. Verstovšeka je deželni odbor sklenil v zadnji seji, da se načelno sklene to mesto, ki se bode razpisalo šele po vojski, ker sedaj ni nobenih kompetentov.
Aretacija kulturnega inšpektorja Petra. »Reichspost« poroča, da je bil nadzornik Peter Član aprovizacijskega sveta pri cesarski namestniji in je kot tak preskrboval begunsko taborišče Wagna z živili. Gre baje za velike svote.
—	Neznani umrli vojaki. Ravnokar izišila XV. številka tabel s fotografijami neznanih umrlih vojakov in o spremstvu armade se nahajajočih civilnih oseb se je razposlala na vsa okrajna glavarstva na Kranjskem in mestnemu magistratu v Ljubljani, kjer je vsem prizadetim vdeležencem na vpogled razpoložena.
—	Kdo bi prodal neka] letnikov »Deutsoher Hausschatz« in »Alte und neue Welt« in. drugih dobrih nemških leposlovnih knjig. Ponudbe na uredništvo »Slovenca«.
Milanske novice.
lj Nova iznajdba. G. Anton Ojster v opodnji Šiški je iznašel nov pad&lni stroj H zrakoplove« ter ie tvrdko za izdelavo
takih novih strojev vpisal v trgovski register.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Maj-dič, mlinarski pomočnik, 67 let. — Di-mitro Jawny, pešec. —Štefan Bračič, premogarjev sin, 2 meseca. — Oana Sa-sim, pešec. — Ivan Pomeran, črnovojniški pešec. — Ana Mauri, bivša kuharica, 72 let, — Jernej Pengal, rejenec, 2 meseca. — Marija Brelib, postrežnica, 88 let. — Štefan Ilyes, pešec.
lj Tatinski pismonoša. Te dni je prinesla kontoristinja trgovca Sušnika na Zaloški cesti večji denarni znesek iz »Splošne prometne banke« in ga položila na blagajno. Proti pol trem popoldne pa prinese pismonoša Vinko Trček dve priporočeni pismi ter ju odda trgovcu. Kmalu po odhodu pismonoše prešteje kontoristinja denar ter vsa prestrašena zapazi, da ji manjka tisočkronski bankovec. Tatvina se je takoj naznanila policiji, ki je pismo-nošo aretirala in ga izročila, ker je osumljen tatvine, deželnemu sodišču.
lj Umor otroka. Dne 17. t, m, ponoči je prišla neka 451etna, na Glincah stanujoča vdova k svoji sosedi in jo prosila, naj poklice babico, ker je rodila mrtvega otroka. Vdova je opozorila sosedo na v vznožju postelje ležeče, v prt zavito novorojen-čevo truplo moškega spola. To se je naznanilo policiji, novorojenčevo truplo pa so prenesli v mrtvašnico na Viču, Po policijskem ogledu se gre tu za detomor,
lj Izkaz v mestni klavnici zaklane živine in vpeljanega mesa oziroma zaklane živine. Od 4. febr. do 11. febi\ 1917. V klavnici se je zaklalo: 39 volov, 10 bikov, 17 krav, 260 prešičev, 204 telet. 16 koštrunov, 11 kozličev, 14 konj. Zaklane živine se je vpeljalo: 2 govedi, 103 prešiči, 13 telet, 7 koštrunov.
lj Našla se je v soboto denarnica z manjšo vsoto denarja. Dobi se na Marije Terezije cesti 8, pri g. Dolencu.
lj Izgubila se fe včeraj popoldne na cesti od Marije Device v Polju proti Ljubljani baržunasta vozna odeja, na eni strani črna, na drugi tigrasto-ma-rogasta. Pošteni najditelj naj jo proti dobri nagradi odda v Zanklovi trgovini barv, Resljeva cesta 1.
ZHraiii sds! Kiiezoskola dr. IMela ipolails.
(Raztreseno blago.) Značilno za slovitega cerkvenega pisatelja dr. Mihaela Napothjka je množina dobrih spisov, knjižic in brošuric najraznovrstnejše oblike, priložnostnih spisov, slavnostnih govorov itd. Leta 1914. smo jih našteli 55, pa niso bili vsi; in samo leta 1916 jih je menda 9 novih sivih zvezčičev prifrčalo med ljudstvo. Frčali so vsi ti drobni spisi na vse strani... na plačilo se ni mnogo gledalo. Najdeš jih povsod: v knjižnici učenjaka, v žepu dijaka, v kmečkih hišah, v salonu odlične mestne rodovine, kakor na polici planinskega bajtarja. — Nedvomno so ti spisi sijajno dopolnili svoje višje poslanstvo!
(Zbrani spisi.) Zdaj polagoma dobimo zbornike teh spisov, za njimi pa tudi jasnejšo sliko pisateljske osebnosti kot katoliškega pisatelja, ki mu je krasna oblika sredstvo vzvišenih ciljev svojega poklica. Medtem, ko se je do 1, 1889. poskušal v raznih strokah in raznih predmetih, je določeval od tega leta naprej edino škofijski poklic smer slovstvenega delovanja. Trajen spomenik višjepastirske delavnosti je petero močnih foliantov sinodalnih knjig: I. (1896), II. (1900), III. (1903), IV. (1906), V. (1911). K njim se polagoma postavljajo zbrana dela, zborniki vseskozi enotne velike osmerke:
1.	Sv. Pavel, apostol sveta in učitelj narodov. Njegovo življenje in delovanje. 3. izdaja, s slikami, 1. 1904. — Predmet je tako temeljito predelan, da o njem Slovenci ne potrebujemo ničesar drugega več.
2.	P a s t i r s k i 1 i s t i I. 1. 1906. Močna knjiga 786 strani. — Pa to niso samo lepi nabožni spisi, ampak deloma, kakor n. n, »o življenju in delovanju sv. Cirila in Metoda«, temeljite znanstvene razprave z vsem starim in najnovejšim slovstvom pod črto.
Približno tiste vsebine je nemška 1072 stranij obsegajoča knjiga »Send- und Lehr-schreiben« leta 1911.
3.	Sledi »B a s i 1 i k a zur Heiligen Maria, Mutter der Bannherzigkeit, in der Grazervorstadt in Marburg«, II. izdaja, s slikami. 1909. — Obsega govore iz najsi-jajnejše govorniške dobe pisatelja. Velik pa je navadno razloček med govori ter spisanim besedilom, ki je često le medel posnetek tega, kar je bilo govorjeno. Vendar ti-le govori, plodovi nenavadnega govorniškega vzleta, so podani v takšnem mojsterskem slogu, da »Literar. Anzeiger« 1914, št. 6 po pravici imenuje knjigo pisateljev »standard-work« — najboljše delo.
4.	In zdaj leži pred nami nov zbornik: Pastirski listi. Spisal, zbral in na svetlo dal, dr. Mihael N a p o t n i k, knezo-škof Lavantinski. Druga Knjiga. V Mariboru, 1916. V lastni založbi. Natisnila tiskarna sv. Cirila. Vel. osmerka, 881 strani. —
Obravnava vseskozi času primerne predmete: Zlati mašniški jubilej papeža Pija X., ... demantni vladarski jubilej cesarja Franca Jožefa I., ... mednarodni evharistični kongres 1. 1912 z dvema krasnima pastirskima listoma »o evharističnem Pelikanu« ter »o evharistični Ribi«,... razne pobož-nosti za časa svetovne vojske,... omenja tudi svojega »srebrnega jubileja nadpasti-rovanja«. Krasni so pastirski listi »o poklicu«, » o krščanskem domoljubju«, »o družbi Rdečega križa« z zanimivimi zgodovinskimi podatki, o novi »vojno-spominski cir-kvi v predmestju Sv. Magdalene v Mariboru« i. dr. V epični obširnosti pripoveduje »o starozakonski družini Tobijevi«, kjer na nedosežno lep nazorni način slika družinsko življenje »v pouk krščanskim družinam«. Knjigo završuje pretresljiv »govor o ljubezni«, imenovali bi ga lehko pisateljevo oporoko, ki je lepše več ne more biti!
Tudi pričujoča knjiga je vzor zgodovinske točnosti. Tu ni nobenih »lani« in »letos« ,ampak vse polno samih točnih letnic, kar dela knjigo še posebno dobrodošlo kot knjižnični vpogledni pripomoček. Jezik je krasen, pisava zbrušena, kot bi bila izklesana iz belega marmorja. In da povem še »zadnje pa ne najzadnje«, ker redek plod nedopovednega truda in naporov: Knjiga je celo brez vake najmanjše tiskovne hibe, — skoraj neverjetna prikazen današnje nemirne dobe.	F. S. Šegula.
Po svelo.
— Ženske kot vojaški seli. Pri vojaških oddelkih in vojnih uradih so nastavili ženske ordonance, ki oskrbujejo občevanje med posameznimi oddelki. V glavnem je njihova naloga prenašanje spisov, naznanil in povelj. Določena starost za ženske ordonance ni predpisana.
Prepovedana češka pisatelja, Dunajski »Delnicke listy« pišejo: Prepoved dveh Macherjevih in dveh Jiraskovih del (»Temno«, Husitsky Kral«) se izvaja povsod na Češkem in Moravskem poostreno. O Macharju se na srednjih šoiah ne sme niti govoriti, a kjer je ravno neobhodno potrebno, da se ga omeni, se mora pristaviti, da so njegova dela nevarna za avstrijsko državo, posebno za češki narod. Iz vseh šolskih knjižnic se morajo odstraniti vsa Macharjeva dela. Nekateri šolski ravnatelji so odstranili iz šolskih knjižnic tudi druga Jiraskova dela o husitski dobi.
Katoličan kitajski minister. »Bulletin catholique de Peking«, ki se tiska v ta-"mošnji tiskarni lazaristov, poroča, da je bivši zunanji minister (pod predsednikom Juanšikajem) Lou-teng-siang imenovan zz člana diolomatičnega sveta sedanjega predsednika Li-yuen-yonga. Lou-teng-si-ang je katoličan konvertit. Njemu s s ima katoliška cerkev v prvi vrsti zahvaliti za svobodomiselne določbe v zadnji kitajski ustavi. Novi minister je vnet katoličan in obenem pravi gentlemen, kar moreio vsi potrditi, ki so občevali z njim v njegovi vili v Locarnu, kjer jc v zadnjih letih več mesecev zaporedoma bival s svojo družino. Tako poroča lucernski »Vaterland*.
Plemeniti človekoljub. V Prostejevu je 2. t. m. umrl polkovnik Ignacij Bezdek, ki je volil svoji rojstni vasi Lulči pri Vy-škovu 25.000 kron kakor ustanovno glavnico za dijake na srednjih in visokih šolah, ki so v rečeni vasi rojeni in tja pristojni. Nadalje je volil šolski knjižnici v Lulči 2000 kron, ognjegasnemu društvu 500 K, društvu veteranov 500 K, a siromakom v rojstnem kraju 150 kron. — Slovenci in Slovenke, spominjajte s v svojih oporokah »Slovenske Straže«,
Francoska namerava zračno pošto. Francoska dela razsežne priprave, da po vojski uvede zračno pošto po svoji državi, z zveznimi in morda še z drugimi državami. Poštna uprava se dogovarja v tem pogledu z drugimi odločilnimi uradi, in član pripravljalne komisije se je izrazil napram časnikarjem, da bo letanje šport pred vojsko, orožje med vojsko, koristna naprava prometu in trgovini po vojski. Posvetujejo se o najpripravnejših letalih, o pristajališčih in o pravilih zračnega prometa. Poštna uprava je že obavila baje večino teh del in razpravlja že o tarifih, ki bodo določeni enotno za vsak zračni kilometer, upoštevaje doklade z ozirom na težo in obseg zračnih pošiljatev. Angleška uprava se udeležuje teh posvetov izredno vneto, čeprav so načrti še v prav preprosti obliki in navzlic zatrdilu ne bodo še godni prav brž. Najbrž se zaradi tega vedno množe pritožbe angleških trgovcev o popolni zanikrnosti nekdaj dobre angleške pošte. Poštne pošiljatve, navadne in priporočene, prihajajo z velikimi zamudami, ali sploh ne. O tem so dan na dan polni vsi angleški časniki. Na Francoskem stvar ni nic boljša. Najbrž bi bilo bolje in ceneje, ako bi izboljšali današnjo pošto, kakor da ustvarijo drugo novo po zraku — ki tudi ne bo zanič.
Ljudsko štetje v Rusiji. »Journal des Debats« poroča, o poslednjem ljudskem štetju v Rusiji. Rusija je imela 1. 1910., torej pred 6. leti nad 166 milijonov ljudi, danes pa šteje no posled-
njem ljudskem štetju že čez 178 milijonov duš. Tudi pri zadnjem ljudskem štetju je bilo dognano, da je na Ruskem več moških nego ženskih. Povprečno pride 100 moških na 99 ženskih, ali v nekaterih okrajih je število ženskih mnogo manjše. Tako n. pr. pride v srednjeazijskih gubemijah samo 87 ženskih na 100 moških.
Nabiralci. Nabiralci plačujejo radi ogromne vsote denarja za predmete, ki so bili las*t slavnih oseb. Tako kupovanje in zbiranje sega večkrat že v blaznost. Evo, nekaj takih kupčij. Iz slono-vine izrezljan prestol, ki ga je podarilo mesto Ljubek Gustavu Vasi, je bil prodan 1. 1825. švedskemu komorniku Šinklu za 116.000 kron. — Molitvenik angleškega kralja Karla I. je bil prodan kmalu po njegovi smrti v Londonu za 100 funtov šterlingov (okoli 2500 kron). — Abb6 Torsin je kupil pftr čevljev Ljudevita XIV. za 12.000 frankov. — Lord Shafterbury jc kupil 1. 1846. on zob znanega učenjaka Nevvtona za 16 tisoič frankov in si je dal to izredno dragocenost vdelati v prstan. — Ivo so odpeljali trupli Abelarda in Helo;se v frančiškanski samostan, je ponudil neki angleški čudak za Heloisin zob 100.000 frankov. Za lasuljo slavnega modroslovca Kanta je plačal kupec 35 dolarjev, a za lasuljo angleškega pisatelja Stemeja — 5000 frankov. — Star, raztrgan telovnik Jeana Jacquesa Rousseaua je bil prodan za 950 frankov. — Sir Burnlett, sorodni romanopisec Walterja Scotta, je kupil 1. 1804. obe peresi, s katerimi je bil dne 27. su-šca podpisan dogovor amienski, za 12.800 frankov.
Čudak. Leta 1847. je umrl v Parizu markiz d'01igre, ki si je s skopuštvom nakopičil veliko bogastvo. Več let je skupo-val markiz vse, kar je bilo mogoče kupiti poceni, in najsi je bilo karkoli, in zato ga je bilo videti pri vseh dražbah. V Parizu je postavil cele dele mesta in to le iz starega stavbnega materijala, ki ga je dobil, kjerkoli je mogel. Skupoval je tudi staro pohišno opravo in navsezadnje je imel toliko sličnih predmetov, da je moral dati zgraditi veliko poslopje, kjer je mogel spraviti nakupljene predmete pod streho. O njegovi lakomnosti se je pripovedovalo mnogo anekdot, izmed katerih navajam tu naslednjo: Nekega dne je podaril svojemu slugi ponosen klobuk, kakršne mečejo med staro šaro samo skupuhi. Sluga se je sramoval nositi tak klobuk, pa si je kupil novega. Ko ga je nekaj dni pozneje milijonar zagledal, se je čudil dobremu in čudnemu klobuku. > Dal sem klobuk, ki ste ga mi bili podarili, prenoviti in sem plačal za to 80 fickov,« je hitel razlagati sluga. Marki je naglo klobuk nateknil na glavo, rekoč: »Za-te je predober, zmotil sem sc bil, ko sem ti ga bil podaril; na svojih 80 fickov, klobuk je moj,« — Oporoka, ki jo je napravil, je bila vredna takega čudaka, kakršen ie bil. Svoji hčerki, gospe pl. Pommereux, je volil le toliko, kolikor je moral voliti po postavi, vse drugo premoženje je razdelil po svoji volji. Tako je dobila pevka Taleonova 50 tisoč frankov, »ker je bila tako poštena«. Nasprotno je volil lepe vsote petim ali šestim osebam, o katerih je bilo težko reči, da so pošteni. Njegovi gradovi, ki so bili po raznih krajih francoske dežele raztreseni, so se imeli podreti irf stavbeni ma-lerijal razdeliti med občine, v katerih so stali. Sploh je združil svoja volila s tako izrednimi pogoji, da so vsled tega nastali neštevilni procesi.
»Kateheze za prvence«, priprava za prvo spoved, za prvo sv. obhajilo in za birmo. S papeževim dekretom o zgodnjem obhajilu otrok se je začela nova doba za življenje, pa tudi za vzgojo otrok doma Ln v šoli. Naloga katehetov pri pripravi malih otrok za prvo sv. obhajilo je zelo težka, za to bo označena mala knjižica dobro došla vsem dušnim pastirjem, pa tudi sta-rišem, ki hočejo imeti res dobre otročiče in vsled tega podpirajo s ponavljanjem tvarine kateheta v šoli. Ne malo veselja pa bodo imeli s knjižico tudi otroci sami. Knjižico je izdalo in založilo društvo slovenskih katehetov, tvarino sta sestavila ljubljanska kateheta A. Čadež in p. Rcga-lat Čebulj, pregledali pa so rokopis drugi ljubljanski katehetje. Dobi se v Katoliški Bukvam iv Ljubljani in stane s poštnino 1 K 20 vin.
Pozornost vzbuja v tej številki našega lista od Mat. Dežman inserirani nadomestek za jedilno olje. Ta sicer ne vsebuje oljne maščobe, po ukusu se pa prav nič ne razlikuje od najfinejšega namiznega olja in služi kot zabela za vsakovrstne solate. .
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 180, za dame K P50, za otroke K 120. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Btfan 6.
fiaro alte »Slovenca.
—i r—3 CZU CZ3 CZ3

3C
ir—i
Hiša i »rtom
v Ljubljani ali bližnji okolici z navedbo cene, se kupi. Ponudbe naj se pošljejo na upravo tega lista, pod šifro „Prijazni dom",
Ujudno naznanjam, da sem se preselila s Poljansue ceste št. 9 v S rellško ul co štev. 10
in se priporočam cenjenim damam in gospem zu nadaljno naklonjenost s spoštovanjem
Marifa Tominc
babica Streliška ultca št. 10.
Gospodična —
šča z odliko in je izurjena tudi v šivanju, želi nastopiti službo
vzgolftslllcs ali družaftnice.
Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 407.
1
z 2 ali več sobami ter vporabo kuhinje išče za takoj ali pozneje boljša manjša družina. Re-fiektira se tudi na stanovanje, kjor je sedaj notri vojaštvo. Ponudbe pod naslovom; „ineblovano stanovanje 404" na upravništvo „Slovenca".
Pred kratkim je izšla krasna, bogato ilustrovana knjižica
se išče k 14 letni deklici. Biti mora Slovenka, zelo pobožna in v kakem samostanu vzgojena. Ponudbe na naslov: Vinica pri Ormožu, p oste restante.
Kupijo se takoj dobro ohranjene
tamburice
10—12 inštrumentov (celi zbor). Cenjene ponudbe sprejema uprava lista pod šifro »tumburice« 414.
Knjižica je prav primerna za mladino, zato jo je tudi
visoki c. kr. doželnt šolski svet kranjski prav toplo priporočil vsem šolskim vodsivom.
Cena 1 K, po pošti 20 vin več, pri večji uaro-čitvi primeren popust. Prodaja se v Katol. Bukvami v Ljubljani, pa tudi v Kranju (v Iliriji) in Novem mestu Šolska vodstva lahko naročajo knjižico pri izdajatelju Fr. Petrlču, mestnem učitelju v Ljubljani, Giince, vila »Mila". 399
dobivate v špecijalni trgovini za milo
HiEsft HoZevar
Ljubljana, sv. Petra cesta 30
Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in na drobno.	358
Išče se boljši
B
Za ježo dobro priučeni
s sedlom in vso opremo, 9 let star, se takoj proda. Ogleda se lahko vsak dan v Kosezah pri vojaškem T.A. oddelku. [472
Elav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
slamnate čevlie (Solne)
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati na debelo, tako da vsakemu lahko postrežem. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobab prav dobro došla. Kaj vsak poskusi! FHANC CERAit, tovarna slamnikov v Stob-u, pošta Domžale pri Ljubljani. 170
Eazpisujem začasno skupno službo 397
"M ..........
v Skocijanu pri fliokronogo. — Plača 55 kron mesečno, precej štoie, nekaj bere in prosto stanovanje. — Na-.top takoj. — Pridnost imajo samski, vojaščine prosti. — Karel Čuk, župnik.
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj
ki bi bil sposoben delavnico samostojno
voditi. Naslov pri upravništvu „Slovenca" pod številko 440.
Ivan Hočevar
c. kr. poročnik
roj
. Malešič
poročena.
LJUBLJANA — METLIKA 19. II. 1917.
Pridna
«41
za lahka dela v malem gospodinjstvu, ki govori tudi nekoliko nemški, se sprejme proti dobri plači. - JENNY ETTR1CH, Ljubljana, Sv. Petra nas^p 71.

LpMiasia.
Išče se fi f a
}#I1IIKM«S
MŠtiSlii!
436
se
povsem zanesljiv, trezen in pošten, ki ima energičen nasiop za nsdzorstvo delavcev. — Ponudbe je nasloviti na: Poštni predal 5«, Ljubljana, glavna pešta
3<j7
do 2 m dolg, cepljon 10 do 30 cm v prerezu kupuje
ifco Uii, Min, Hk, Mmimu.
Ponudbe s skrajno ceno, množino in rok dobave naj se vpošljejo! Točno plačilo. — Kulantno poslovanje I Kupujem tudi mehak, bukov, hrastov les,
okrogel in žagan.
velepnraa, po 5 vin. komad, 1000 komadov K 19—, tako-
zvane feacfee aa UsokoSte ?uho
po 6 vin. kom., 10C0 kom. 32 K JlOlisl, po 6 vin kom., 1000 k Pošilja po povzetju z nabirkom M. Mandich, Trst.
MQE><H Z3
za 28 K. -K 1"22 za 1000 k. za post.
fp Kranjska deželna podružnica v
"c^J*	n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zava ovanja na doživetje in smrt. otroškii dol. renina in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja
Javen zavod	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zivurovanju že oo prvem ietu: Stanič zaviirovani koncem
et<i lili...........................K 173.4J0.838--:
:>tan e gar.inciiskih fondov soncem leta 1911. . . ...........K 18,7j2.i,22'76
V letu 1911. se ;e izpiičaio zavarovancem m div dcndnli iz čistega dobička . . K 432 232-66
lidor nain?rava skleniti življens;o zavarovanja, veljavno za BBl!RO zaiParaStiniS, nai se v lastno Korist obrne do gori imenovane podru^uice. — P.-aspekti zastonj in
poštnine pros o.	1439
Sposobni zastopnikI se spre;me/o ocd najugodnejšimi pogoji. "Zj&j. Ma ije Terezie c?sla st 12.
Dostavitev 1	1 Dostavitev 1
1 takol 1 |	| ! takoj I j
Brez pomisleka so
Jos. Petelinca
Šivalni stroji najlepše ln fiasn nalprlmernelSe
priložnostno darilo.
Ti stroji znamke „Gritzner" in „Afrana" so najooijš. sedanjosti, šivajo, vezejo (Stikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice, ter imajo 10letno garancijo, krogljlčen, brezsumen tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi priproste in luxus opreme, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnanju s strojem kot tudi umetno vezenje, krpanje perila ter šivanje z aparati vsaki čas in povsod brezplačen.	_2978
Cim preje kupiš, ceneje kupiš — dobro le v Ljubljani, sv. Petra nasip 7, blizu frančiškanskega mostu, levo ob
vodpfr" Jos. Peteline
		' Tv ••"T; ■ • ' • ". > ' • /s.;
		i 'M - '
Vdani v voljo Vsemogočnega javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nadvse ljubljena, predobra mama, teta, gospa
Helena Me r.t Paternoster
v torek dne 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 73. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši v četrtek 22. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče pri D. M. v Polju. Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi. Pri Devici Mariji v Polju, dne 21. tebruarja 1917.
Janez, Franc, sinova. — Ivana, hči. Janez' Plešnik, zet. — Helena, Ivana, snahi.
Zahvala.
Za obilne dokaze srčnega sočutja povodom smrti ljubljene in skrbne matere
Frančiške Prilafeli roj. Školl
izrekam v svojem, v imenu brata, sester in sorodnikov najtoplejšo zahvalo. Prav posebno zahvalo sem dolžan izreči prečastitemu g. monsignorju Antonu Jaklič za vodstvo pogreba, velečastitima gg. Andreju Orehek in Antonu Žnidaršič ter velečastiti dobrepoljski duhovščini za spremstvo, spoštovanim sosedom, ki so blagi pokojni na ta ali oni način lajšali dolgotrajno bolezen, vsem, ki so ranjko spremili k zadnjemu počitku, in se je spominjajo v molitvi.
Dobrepolje-Jesenlce, 15. februarja 1917.
439
Ivan Prijatelj, župnik.
Novo!
Poskusite!
Novo!
so varstveno zavarovane, zanesljivo močne 5 voltov ter naj se ne primerjajo z manjvrednimi.
i, So. Petra cesta It. 21-23
I, edina največja razpošiljalnica baterij, žarnic in električnih žepnih svetilk na Kranjskem.
Trgovci veiik popust
Zahtevajte iiustrirani cenik!

ospodinja mnogo prihrani
ako si sama pr pravi nadomestek jedilnega olja iz
torskega Cmgfje^majju
ki na raznih solatah po vkusu popolnoma nadomešča najfinejše namizno olje in je zaravju zelo prikladen, četudi ne vsebuje oljne maščobe. Zavitek mahu najfine Se vrste za 1 liter nadomestnega olja K 1-30, po pošti poslan K i'50, rekoinandirana pušiljatev velja 25 vinarjev več. Navodilo za pripravo, ki je po-popolnoma priprosta in brez stroškov, je pridejana vsakemu zavitku. Za pos-husnjo poš.l am tudi posamezne zavitke proti predplačilu ali povzetju, sicer se pa priporoča več zavitkov zajedno naročati, da se prihrani nekaj poštnine. Prodaja M. Špenlco Ljubljana, Kopitarjeva ultca. Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se poSil^o na naslov ^
0Hat. Dmnan v tijubljani, Kopitarjeva ul o.
Tisk »Katoliške Tiskarne*.
T?daia konzorci! >Slovcncax.
^»Ičovorni urednik; Jože! Gostinčar. državni noslanec.