KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO O NAJSTAREJŠEM NAPISU IZ EMONE JARO ŠAŠEL Odlomek gradbenega napisa Al J 170a, datiran v pomlad leta 15 po n. št., je naj- starejši pisani dokument iz Emone, doku- ment o obzidju, ki sta ga zasnovala cesarja Augustus in Tiberius in ki je več kot za 500 let določalo' mestu urbanističnoi podobo, pa še danes ni brez vpliva nanjo. Po 65 letih proučevanja in dopolnjevanja njego- vega besedila — najden je bil leta 1889 — je na mestu, dati kratek obračun o spome- niku ter očrtati njega historično proble- matiko. Prvo objavo napisa je podal A. Miillner, MZK NF 15, 1889, 272 n. 228b, Fig. 24, kjer se je omejil na reprodukcijo ohranjenega besedila, ki ga pa še ni dojel v vsej globini in pomembnosti. Kmalu nato, 1.1893, ga je privzel O.Hirschfeld v CIL III 10768. Na idejo, povezati 5. vrstico z emonskim obzid- jem sicer ni prišel, je pa besedilo dopol- njeval epigrafsko že povsem zaključeno: [Imp. Caes. dioi f.]Augustu[s pont.max.]\ [imp. XXI trib. pot.] XXXVII paie[r pa- iriae] \ [et Ti. Caesar Au\gudi f. Aug\ustus pont. max.] \ [cos. II imp.] VI trib. potest. XV ]?.....] I [.....d]ederuni. Dopolnitev je rahlo nedosledna (2 pot. : 4 potest.), omem- bo konzulata v 2. vrstici je izp ustil, ker bi bilo po njegovem mnenju zanjo premalo prostora. Dovolj pa se mu je zdelo prostora za omembo pont. max. koncem 3. vrstice. To službo je prejel Tiberij 10. marca 1. 15 po n. št. V komentarju navaja Hirschfeld E. SI. 1. Odlomek cesarskega — prejkone gradbenega — napisa (Al J 170 b, shranjen v iNarodnem muzeju, Ljubljana), naj- denega v emonski insuli IV na Mirju. Od besedila je ugotov- ljivo le naslednje: -] 1 [- CIaesar [-1 | [- po]ni(ifex) max(imus) i-1 1 ml-]. Bormannovo ustno opozorilo na slično za- snovani gradbeni napis ariminskega mostu CIL XI 367 = ILS 113 Imp. Ca[e]sar divi f. Augusius pontifex maxim. cos. XIII imp. XX tribimic. pcdest. XXXVII p. p., \ Ti. Caesar divi Augusti f. divi luli n. August. pontif. maxim. cos. IIII imp. VIII trib. potest. XXII dedere, kjer je Augustova titulatura podana po stanju ob njegovi smrti, Tiberijeva pa iz 1.21. Tedaj je namreč bila gradnja mostu po Bormannovem mnenju dokončana. Dalje opozarja Hirschfeld na možnost dopolnitve konca 4. vrstice p(ater) p(atriae), češ da bi v Emoni ne bili takoj izvedeli za Tiberijevo odklonitev tega naslova,* in kaže s tem ter predvsem s privzemom Tiberijevega ponti- fikata v besedilo, da datira spomenik v 1.15 po n. št., čeprav se za dopolnitev tribunicij- ske oblasti ne more prav odločiti. Ob ipripravljalnih delih za publikacijo Romische Strassen und Befestigungen in Krain (Wien 1899) je vzel napis v pretres tudi A. v. Premerstein in že dokaj razločno domneval to — MZK NF 25, 1899, 95 — kar sta kmalu naio skupaj s S. Rutarjem zapisala v omenjenem delu, p. 10, da je namreč odlomek gradbeni napis emonskega obzidja; cf.tudi CIL III p. 23282«. Premer- slein-Rutarjeva dopolnitev teksta se od Hirschfeldove razlikuje le v treh točkah: 3 et izpuščata, prva pa dopolnjujeta divi Augusti f.; 4 število opravljanih konzula- tov puščata prazno, ker se ne moreta odlo- čiti med II in III; določno dopolnjujeta murum et turres dederunt. Dejstvo, da do- puščata možnost dopolnjevanja Tiberijeve tribunicijske oblasti od XV do XVIII,^ ipa kaže, da se v kronološke probleme napisa nista spuščala. Kronološko opredelil je napis šele O. Cuntz o priliki, ko je W. Schmid odkril v območju insule IV na Mirju odlomek cesar- skega napisa Al J 170b. Že W. Schmid sam, JfA VII 1914, 196, je domneval, da spada odkriti kos vsebinsko nekako k staremu fragmentu Al J 170a. O. Cuntz ib. p. 195 ss., je njegovo idejo prevzel in novo odkriti od* lomek vključil v svoj risani poskus rekon- strukcije besedila, prepričan, da tvorita oba Al J = V. Hoffiller - B. Saiia, Antike In- schriftm aus Jugoslavien I, Zagreb 1938. CIL = Corpus iniscriptionum Latdnarum, Berolini 1863 SIS. ILS = H. Dessau, Inscriptiones Latinae selectae, BeroHini 1892—1914. MZK = Mitteilun- gen der Zentralkommiasion fiir Erhaltung und Erforischung der Denkmaler, Wien. N = Kmetij- sko-rokodelske novice, Ljubljana. 110 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA fragmenta vsebinsko enoto, čemur je priteg- nil tudi B. Saria, Al J 170a in b. Izpeljava Cuntzeve časovne opredelitve napisa v me- sec maj 1.15 po n. št. sloni na dejstvu, da omenja CIL II 4905-ILS 152, miljnik v Hi- spainiji,^ Tiberija kot imp. VII in hkrati še na dolžnosti trib. pot. XVI, ki jo je prejel l.jul. 14 in je trajala do 31.jun. 15; medtem ko kaže obravnavani napis, da je bil še imp. VI, ko je prejel dolžniost pont. max., to je, 10. marca 1. 15. Torej je posi:al imp. VII med marcem in junijem 1.15. Cuntzeva datacija je vsekakor dobro ute- meljena^ in točna. Drugo vprašanje pa je, če fragmenta Al J 170a in b res spadata skupaj. Schmid, Cuntz in Saria so to do- mnevo utemeljevali z argumentom, da je bilo enakih, na raznih mestih gradnje vzii- danih napisnih plošč slej ko prej več, da so se oblikovno med seboj lahko razliko- vale, ne pa tudi vsebinsko. Pri tem so po- vdarjali^ da se fragmenta med seboj ne- znatno razlikujeta po velikosti črk. Toda razlike med odlomkoma so v resnici večje. Različna je tudi tvarina kamenine, profilacija roba. oblikovanje črk in pik. Vendar je do- mnevama razmnožitev gradbenega napisa teoretično možna in v epigrafiki večkrat izpričana. Toda pri poizkusu, da bi napis dopolnil oziroma izoblikoval tako, kot si ga je moral kamnosek na prazno ploščo, pre- den je začel klesati — seveda po merilu, ki ga je nakazoval ohranjeni fragment Al J 170a in izhajajoč iz nedvomno fiksiranih vr- stic — se je pokazalo, da odlomka Al J 170b nikamor ni mogoče vstaviti in ohraniti pri tem hkrati merilo in sorazmerje. Da je Cuntzu na slabi skici to uspelo, se je mo- ral zahvaliti netočnemu in nesimetričnemu risanju, ki je že na prvi pogled opazno." S fragmentom Al J 170b pridobi Emona le nov cesarski, prejkone gradbeni napis. Obli- kovanje črk — kolikor bi se samo nanje bilo dovoljeno opreti — bi kazalo pri njem, da pripada oficielni klesarski teliniki iz sredine ali pa druge polovice l.stol (si. 1). Fragment v tej redakciji teksta, kot jo po- daja 170a, formalno ni mogel biti združen z njim, zato sem ga v risani rekonstrukciji izpustil. Vendar se s tem, da izločimo Schmidov fragment Al J 170b, dopolnjeva- nje teksta ne izpremeni, čeprav smo odstra- nili zatrdno omembo pont. max. Da je bil pontifikat na napisu vendarle omenjen, kot so v ostalem predpostavljali vsi od Hirsch- felda dalje, kaže analiza 4. vrstice, kjer je iz formalnih vzrokov nemogoče pogrešati črki p. m., niti kaj drugega dostaviti. Poleg tega ne vidim prave možnosti, da bi mogel biti kamen postavljen v tistih treh mesecih 1.14, ki po Augustovi smrti za zidanje še preostajajo in ki so hkrati meseci upora panonskih legij,' ne glede na to, da bi si bilo slovesno dokončanje gradnje obzidja v mesecih žalosti v imperiju težko zamisliti. Kamnoseško verno obliko rekonstrukcije^ napisa Al J 170a prinašam na si. 2. Spre- memba besedila je neznatna; v 1. in 4. vr- stici je zaradi vrstične simetrije potrebno dopolnjevati p. m. in ne pont. max.,* v 5. vrstici pa tako dopolnitev narekuje prostor. Da je dopolnjevanje na mestnb obzidje v tedanjem času edino možno, je skoraj ne- mogoče dvomiti, ker drugih zidanih gra- denj, posebno v takem razmerju kot ga na- kazuje monumentalnost na,pisa,® ni bilo; pa * K okrajšavi p(ontifex) m(aximus) cf. Cag- nat, Cours d'epigraphie latine*, Pariš 1914 ter n. pr. AE 1951, 207 (Klavdij), dalje, napise na novcih itd. Slika 2. Rekonstruiran gradbeni napis emonskega obzidja, ki jp datiran v spomlad 1. 15 po n. št. (CIL III 10768, add. p. 3528" = Al J 170 a). Odlomek — shranjen v Narodnem muzeju v Ljubljani — je bil najden na vzhodni strani današ- njega Trga francoske revolucije. [Imp(erator) Caesar dioi f(ilius)\ Augustuls p{ontifex) m(aximusj] | \co(n)s(ul) XIII imp(erator) XXI trib(umtia) pofesl(ale)\ XXXriI pate{r patriae] | [Tiberius) Caesar dioi Aii]giiiiti f(iUus) Augu[stus\ \ [p(oniifexj m(aximus) co(n!s(ul) II imp(erator)] VI trib(unitia) potest(ate) XV\I\ | [mmum iurresq(ue)ldederunt. Kliše last Mestnega muzeja v Ljubljani. Risba: Z. Kores m KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO' ZGODOVINO tudi najdiščna lega odlomka — nedaleč od pristaniščnih vrat v Emoni — bi to odlo- čilno podpirala. A. Miillner, MZK NF 15, 1889, 272 Fig. 24 (Laibach), objavlja na shematičnem tločrtu emonskega obzidja in okolja s črko »b« za- znamovano najdišče obravnavanega napisa (Al J 170a) s pripombo »Deutscher Platz«: vendar je točka »b« narisana iiia Gosposki ulici in sicer — aproksimativno preneseno na današnjo situacijo — ob vzhodnem robu ceste med glavnim poslopjem SAZU ter Salendrovo ulico. Nasprotno, je točka >c« (najdišče Al J 166) narisana na nekdanjem »Nemškem trgu«, danes Trgu Francoske re- volucije, nosi pa pripombo »Herreugasse^<. Obe črki sta torej zamenjani. Tiho korek- turo je izvedel že B. Saria 11. cc. Nedvomno je bil spomenik Al J 166 najden, kot opo- zarja J. Mal, o priliki polaganja mestnega vodovoda v tem mestnem predelu, to je med leti 1888, ko je bilo delo sklenjeno (N p. 235) ter 1890, ko je bilo končano (N pp. 200, 214, 247). Ob isti priliki je moral biti iz- kopan tudi Al J 170a^ Najdišče odlomka emonskega gradbenega napisa je treba torej lokalizirati na tisto mesto v MuHnerjevem načrtu, kjer vrisuje črko »c«. V toliko se da napis sam dopolniti. Dru- go vprašanje pa je, kakšno je bilo ozadje in okolje, v katerem je delo, ki ga napis izpričuje, vzniknilo, saj se historičnih vpra- šanj v zvezi z njim še nihče ni dotikal, tako so se doslej vsi ukvarjali zgolj z dopolnje- vanjem besedila. Zato naj služijo naslednje misli kot doprinos h gradivu za obsežnejši oris najzgodnejšega dogajanja v Emoni in njenem območju. Emona v antični literaturi ni omenjena niti v toku operacij, ko je Oktavijan za- sedal Dinarsko' višavje in Posavje, niti — kar je preseinietljivejše — ob času delmat- sko-panonskega upora, čeprav je tedaj že obstajala kot rimska postojaidca. To pred- postavlja B. Saria, GMDS 20, 1939, 122, ko piše, da je prejkone okoli 1.13 pred n. št. postala vojaško taborišče. Vkljub nelatin- skemu imenu, ki ga naselje nosi, in vkljub prazgodovinskim najdbam, ki so v njem odkrite, je Emona v nekem smislu vendarle šele rimska stvaritev; kajti prazgodovinske najdbe so v gostejši meri v njej izpričane le za obdobje starejše železne dobe, medtem ko so zelo sporadične za mjajšo železno dobo in šele nato, po tej cezuri, hipoma nastopijo številni rimski ostanki iz augu- stejskega obdobja. Rim je do kraja ocenil ekonomsko in strateško vlogo tega prostora. Točno časovno fiksiranje ustanovitve Emone oziroma domnevanje njenega obstoja v tej ali drugi fazi augustejskega obdobja pa bi bilo na osnovi arheološkega materiala v tem trenutku težko zagovarjati. Saj niso še ipo- znane analize stotine pridevkov v emonskih grobovih; izolirane novčne najdbe, ki iz Emone sicer obstajajo, so v tem pogledu brez pomena, dokler jih ne opazujemo kom- pleksno; stratigrafski podatki s tega vidika še niso vrednoteni. Pri današnjem stanju preiskovanja bi se dalo najprej dokazati le, da je nedvomno obstajala ob času delmat- sko-panonskega upora. Saj bi tak dokaz nudilo že dejstvo, da sta August in Tiberij dala naselju obzidje, kar bi izpričevalo, da so obstajale med vladarjem in naseljenci že predhodne vezi. Te vezi bi se lahko bile spletle n. pr. prav v toku upora, ko so upor- niki zasnovali čez Nauportus in Tergeste vpad v nezaščiteno Italijo." Tiberij je mo- ral tedaj naglo odposJati XX. legijo*" z na- logo, da vzdrži na Kraških vratih do pri- hoda glavnine. Ce bi predpostavili, recimo, da so v tem trenutku tukajšnji naseljenci — predvsem Italiki — izkazali Rimu ka- kršnokoli korist; jo je Tiberij vsekakor mo- ral visoko vrednotiti." Sicer pa je jasno, da bi bilo spričo stalne nevarnosti vpada upor- nih v Italijo vprav neverjetno, če bi bila ravno naj koči ji ve j ša pozicija v toku upora brez zasedbe, ne glede, da je hkraiti lahko služila še kot etapna postaja za dovoz re- zervnih enot in prateža iz Italije.*^ Ce pa je bila v tistem času celo taborišče ujetni- kov," je njen obstoj nedvomno dokazan in bi bilo s te strani jasno, da je morala imeti vojaško zasedbo. Omeniti pa je treba vse- kakor še dejstvo, da so morale enote panon- ske vojske v območju Ljidjljanske kotline nemudoma po uporu zgraditi ceste in mo- stove.** Podobna dela je dal izvesti Tiberij tedaj v Bosni.*5 Zakaj? Zato, ker je vprav tok upora pokazal strateško gospodariske slabosti obeh važnih in prehodnih ozemelj, če nimata dobrih transportnih možnosti.*' S temi argumenti bi bila torej oprta misel, da je — prvič — Emona kot rimska posto- janka obstajala že v toku delmatsko-panon- skega upora in — drugič — da je tedaj mo- rala imeti vojaško zasedbo. Kot je iz napisa razvidno, je bilo emon- sko obzidje dograjeno spomladi 1. 15 po n. št. Legija XV. Apollinaris se je po dose- danjem sklepanju pojavila v Karnuntu ne- kako v prvih letih Tiberijeve vlade.*' Ven- dar kaže mnogo razlogov, da že preje. Kajti v času, ko je bil obravnani napis redigiran, je v Emoni več ni bilo, ker bi postalo sicer troje stvari nerazložljivih. Prvič, da bi ob- 112 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA zidje zgradila, ne pa na gradbenem napisu tega kakorkoli označila. Drugič, da bi bila — komaj bi si bila zgradila emonsko tabo- rišče — prestavljena v Carnutitiim in se tam ponovno obzidala,'* da bi torej gradila dvoje taborišč zapored. Tretjič, so tako sti- lizirani napisi karakteristični za dela, ki služijo civilnim potrebam." Torej je upra- vičen inj tudi logičen sklep, da obiidja ni zgradila vojska in torej bi teoretično bila legija lahko že takoj po uporu prestavljena iz Emone v Carnuntum za zaščito kočljive postojanke. Saj je bila strateška nujnost, da je bil Carnuntum vsaj takoj ko mogoče spet polno zaseden^" — najverjetnejše, da z emonsko legijo, ki je v njem pozneje skozi pol stoletja neprekinjeno izpričana. In še to. Manipuli bi ob času Augustove smrti ne bili Nauportum missi,^^ ampak nedvomno Emonam, če bi bila Emona tedaj še važna trdnjavska točka. Našteta dejstva bi mimo navedenega go- vorila še v prid misli, da je nekdanje legij- sko taborišče Emona, ki je služilo v toku upora prejkone tudi kot taborišče za ujet- nike in kot etapna postaja, postalo eo ipso važno začasno tržišče sužnjev in siceršnje- ga vojaškega materiala; in — ko jo je po- sadka zapustila — da se je naravno pre- obraževalo v ugledno tržno naselje. Dejstvo, da je postojanka na pragu Italije že tako zgodaj lahko pogrešala legijsko zaščito, iz- pričuje, da sta August in Tiberij naseljen- cem popolnoma zaupala in da nevarnosti — po zadušenem uporu — s te strani vobče nista več pričakovala. OPOMBE 1. Suet. Tib. 26. 67. Tac. ann. 1,72. 2,87. — 2. trib. pot. XV sploh ne pride v poštev, ker se mu je iztekla že 30. jun. L 14. po m. št. — 5. Imp. Caesar dioi Aug. f. Aug. COS. II I trib. potest. XVI \ imp. VII pont. max. m. II. Imp. Caesar je prejkone netočno čitauje za Tib.^ Caesar kot meni Hiibner; cf. k temu ILS 151. — 4. Cunlzevo nedvomno identično arguimentiiiranje, na katerega opozarja A. Stein, PIR' 11 Ml p. 225, in ki je iizišlo t Karr. BL d. Gesoh. Ver. 60, 1912, 112 ss., mi ni bilo dastopno. V zvezi s kronološkimi vprašanji, ki jih Cumtz v JfA rešuje, daje tudi kratek pregled dotedanjega dela na njih ter fiksira tecmine Angustove trib. pot. XXI in Cermanikove 2. im- peratorske aklamacije. — 5. L. c. fiig. 6. — 6. Tac. ann. 1, 16 ss. — ?. Risala Korcis Zalika, stud. archit. Brez naj- manjšega dvoma točno dopolnjene črke so senčene, medtem ko je original fotografiran. Zal se je koncem 3. vrstice vrinila neljuba pomota, prva hasta srednjega u v besedi Augusfus je 'Ua prelotmu še opazna i{to je vidno tudi na foto- grafiji!), v rjabi ni označena. — 8. Cuntz o. c. 196 računa velikost plošče 520 X 79 om. V omembo obzidja niso dvomili niti iS. Rutar, A. v. Premerstein, W. Sohmiiid in O. Cuiitz in tudi me B. Saria 1. c, čeprav je ta rahlo skeptičen, cf. tudi Laureae Aquinconses I 1958 (= Diss. Pamn. II 10) 252. V študiji, ki jo pripravljam, J>om pokazal, da sta pravzaprav ta napils in pa dejstvo, da je Emona colonia, elementa, ki se -medsebojno podpirata. In s tem bo dokončno zavrnjen dvom, da bi se napis morda le ne nanašal na obzidje. Tudi sam sem se pri analizi dokaj časa nagibal k mnenju, da bi napis (izpričeval most čez Ljubljanico. X navedenim pa je to postalo neverjetno tudi brez ozira na dejstvo, da bijjil napis oziroma vsaj ohnanjeni večji fragment prenesen po~ dokaj strmem bregu Ljuiljanice navzgor lim potem za- vržen in da bi od zidanega mostu do danes ničesar ne ostalo, ko iSo se ohranili slej ko prej oelo pUoti lesenega mostička, cf. R. Ložar, GMDS 16, 1935, 127 ss. — 9. Veli. II 110, 4. — tO. Veli. II 112, 2. — ,11. V tem je lahko delno tudi vzrok za gradnjo obzidja. — 12. Cf. Veli. II 111. Ta material se namreč ni dovažal preko Jadrana v Dalmacijo, ampak po kopnem v Panonijo. Octaoianus je 40 let poprej — prišedši po morju — lahko začel zasedanje osrednjega Balkana iz Senja; na poti od Senja do Siska so ležala tudi glavna oporišča alpskih Japodov, tedaj najtrših in najbolj zagrizenih rimskih nasprotnikov. Ni pa mogel te poti upo- rabiti v letih 6—9, ko je bil centralni del Bosne vrelišče upora, ko so bile vezi med Dalmacijo in Panonijo več kot problematične; medtem ko je bila pot iz Akvileje čez Kraška vrata relativno lahka, kratka in varna. Pa tudi logično je, da se je dovažal material iz sevemoitalsikih skla- dišč preko Emone v Tiberijev glavni štab, Siscijo, in se že spotoma razdeljeval na hiberna in druge postojainke. — /?. Tako interpretirajo napis CIL III 5224 iz območja Sirmija, |.| cemaes Liccaoli] \ f. Amantinus }io\.] | sef amnorum dec\e]m gente Undius ' centuria secun ] da in flumen per \ it Semona posu | ere Liccaus pate | r Lorigus ei Lica | ios cognaii, C. Patsch, RE s. v. Emona; W. Scbmiid, JfA VII 1914, 64; B. Saria. — 14. Tac. ann. 1, 16. — 15. CIL HI p. 407 in n. 5198-5201, 10156 s. Ballif-Patsch, Riimische Strassen in BH, Wien 1895. 55 s. Bauer, AEM XVII 1894, 145 s. M. Ahramič, VAHD 49, 1926-27, 159.155. — 16. J. Sašel, Živa antika 5, 1955. 265 s. — 17. Lit. navaja n. pr. B. Saria, GMDS 20, 1959, 126 op. 69. Cf. tudi E. Swoboda, Carnuntum« 1955, 194 s. op. 27. — 18. E. Svoboda ib. — 19. CIL III 2907 = ILS 5536 'Jader), CIL HI 3117 (Rab), Inscr. It. X 4. n. 20 dn 21 (Tergeste), CIL XI 6219 (Fanum Fortunae), CIL XIT 5151 (Nemausus) itd. — 20. Čeprav je sklenil nedvomno ugoden dogovor z Maroboduom, se Tiberij nanj ni mogel zanesti — cf. Tac. ann. 2, 45; Gardthausen, Augustus 1/5, 1170; Sašel o. c. — ker bi stavljal preveč na kocko. Ritter- ling, RE XII 1749 stavlja ustanovitev taborišča v Karnuntu celo ina pričetek našega letoštetja, kar je bolj logično, dasi še ne dokazano, ko:t opozarjata B. Sanila 1. c. in E. Swoboda 1. C. — 21. Tac. ann. 1, 16, ob itinera et pontes et alios usus. 113