Obvezne izbirne vsebine Državljanska kultura v gimnaziji Mojca Fajt, profesorica zgodovine in sociologije, III. gimnazija Maribor V zadnjih desetletjih se sodobne družbe soočajo z vrsto problemov oz. izzivov. Eden izmed teh se glasi, kako mladega človeka v današnjem času sploh še navdušiti ali prepričati, da je demokracija vrednota. Vse večja politična apatičnost zahteva nujnost ozaveščanja o vplivu posameznika na kvaliteto lastnega življenja. Vprašati se moramo, kateri dejavniki vplivajo na razvoj družbenokritičnega mišljenja mladih. Otrok ponotranji mišljenje in vrednote svojih staršev v obdobju primarne socializacije. Pomemben je tudi vpliv medijev in vrstnikov. Politično udeležbo mladih pa mora kot pomemben dejavnik socializacije spodbujati tudi šola. Uvod Personifikacija politike pomeni, da v ospredje Opažam, da veliko in preveč mladih ostaja ne- stopijo osebnostne lastnosti oziroma natančneje opredeljenih v svojih odločitvah, saj opredelitev ve- imidž, ki ga kandidati in kandidatke ponudijo jav- dno prinaša odgovornost. Različni rezultati anket nosti. Mnogi volijo določeno stranko zaradi tradi- kažejo, da je zaupanje med mladimi do različnih cije, ker so jo volili že večkrat. Drugi niso privrženci političnih institucij oz. politike nasploh zelo nizko. nobene stranke, a se vsakokrat opredelijo glede Kot pravijo Lavrič in drugi (2011, 208), je politično ponujenih programov strank in to imenujemo in- udejstvovanje »višje pri mladih iz družin z višjim so- strumentalni model volitev. Pojavljajo se tudi tak- cioekonomskim statusom in iz urbanih okolij. Mla- tične/negativne volitve, kjer ljudje volijo določeno di, ki niso zadovoljni z delovanjem demokracije, so stranko, da preprečijo drugi mesto oblasti. manj politično dejavni.« Politika po pomembnosti pri mladih v Sloveniji za- Pomislim, kakšno je bilo moje zanimanje za po- ostaja za področji, kot sta izobraževanje in ustvar- litiko iz obdobja pred odraslostjo, vključno s po- jalne dejavnosti. Prav tako ji mladi namenjajo litičnimi razpravami doma in s sodelovanjem v manjšo vlogo kot prijateljem, družini, partnerstvu. šolskih aktivnostih, pri katerih so imeli starši re- Zanimanje za politiko med mladimi sicer s staro- lativno malo vpliva. Referenduma za neodvisnost stjo narašča. Dijaki gimnazij so za politiko bolj za- Slovenije se nisem udeležila, bila sem premlada. interesirani kot dijaki srednjih poklicnih šol. Med To pa je edini dogodek, ki je minil brez moje priso- spoloma pri mladih v Sloveniji ni pomembnih raz- tnosti na volišču. Na začetku zato, ker se mi je zdel lik v politični participaciji. Mladi pri nas se redko dogodek dovolj zrel, da sem se počutila odraslo. pogovarjajo o politiki (Miheljak 2002). Pozneje pa je stvar postala mnogo bolj resna. Pomembno se mi zdi dejstvo, da se mladi danes Odločanje o javnih zadevah je naša pravica in srečujejo z vedno večjimi zahtevami, kot na pri- odgovornost mer po boljši izobrazbi, več izkušnjah, imajo veliko Naj poudarim nujnost zavedanja vpliva vsakega težav z zaposlitvijo in stanovanji. Glavni razlog za posameznika na kvaliteto lastnega življenja. Če- podaljševanje dobe 'polodraslosti' je finančna ne- prav so volitve v sodobnih demokratičnih druž- odvisnost, ki jo mladi vse težje in težje dosegajo. bah pomemben politični dogodek, se jih velik Večina mladih je zaposlenih v negotovih oblikah delež ljudi sploh ne udeležuje. To predstavlja vo- dela, ki so velikokrat slabo plačana in jim zaradi lilno abstinenco. Pomemben vzrok zanjo je ne- kreditne nesposobnosti ne omogočajo osamo- zaupanje do političnih strank. Ugotovili so, da je svojitve in odcepitve od svojih staršev. Kdo bi si udeležba na volitvah manjša pri tistih, ki so mlaj- ob vseh naštetih življenjskih bremenih sploh želel ši, manj izobraženi in revnejši, ter pri tistih, ki so sodelovati v politiki? Toda, mar jih ni ravno zato manj vključeni v skupnosti (pripadniki manjšin, potrebno spodbuditi k večji politični udeležbi? starejši ljudje). Volivci se odločajo, da volijo dolo- čeno stranko na podlagi ciljev, programa in politi- Kako doseči višjo raven znanja o političnih za- ke določene stranke ali pa na podlagi simpatij do devah? članov določene stranke ali osebnostnih lastnosti Poleg neopredeljenosti mladih glede svojih odlo- vodje stranke. čitev pa opažam tudi, da se mladi znajo postaviti 15 Didakta ŠOLSKA PRAKSA za vprašanja skupnih ciljev, skupnega dobrega, Izpostavila bi dva dejavnika, ki jima je po mojem skrbi za ranljive družbene skupine in pomena mnenju potrebno posvetiti več pozornosti. To sta družbene pravičnosti. To pomeni, da se v trenut- nizka raven znanja o političnih zadevah in obču- ku, ko se jim zdi nekaj pomembno, odzovejo. Pre- tek prepada med mladimi in političnimi odloče- veva jih skrb glede prihodnosti: revščina, brezpo- valci. Šola mora namreč mladega človeka spod- selnost, razvrednotenje izobrazbe, preseljevanje v bujati k razmišljanju o družbi, družbenih vredno- tujino, družbene in ekonomske neenakosti. tah in dogajanju okoli sebe. Blizu so jim naslednje teme: kakovostno javno K povečanju politične udeležbe mladih bi lahko šolstvo, družbena enakost, problem zaposlovanja prispeval način nagovarjanja mladih. Pri tem je mladih in stanovanjska politika. potrebno uporabljati komunikacijske kanale in pristope, ki so mladim blizu in ki jih imajo za svoje Kljub temu Miheljak (v Ule in Kuhar 2002, 131) na- (družabna omrežja, spletne aplikacije). vaja podatek, da mladi v starostni skupini 'mlado- letni' ne kažejo zanimanja za politiko (74 %). Kon- V šolah moramo mladim predstaviti politiko ne vencionalna politična udeležba oz. volitve mladih zgolj na teoretičen, ampak tudi na bolj praktičen v sedanji obliki ne zanimajo. Opazimo pa veliko način. Potrebno je prepoznati dobre prakse in na- nekonvencionalnih oblik (demonstracije, prote- črtovati sistemske rešitve. Mlade bi bilo potrebno sti, peticije). Mladi se kljub vsemu motivirajo ob upoštevati kot politično popolnoma enakopravno napovedanih ukrepih vlade, ki bi prizadela njih skupino, da bodo rezultati njihovih političnih pri- osebno – njihovo svobodo, varnost, pravice, ugo- zadevanj resnično vidni in otipljivi. Le tako bodo dnosti (Kren-Obran 1995, 74). Torej so aktivni v ne- sami dobili občutek, da so s strani širše družbe konvencionalnih oblikah politične udeležbe, na prepoznani kot enakopravni politični subjekt. čelu katerih so pogosto okoljevarstvena, mirovni- ška, gejevska in lezbična gibanja. Kako novo generacijo opogumiti, da bo bolj an- gažirano prevzemala aktivno družbeno vlogo? Pri pouku sociologije opažam, da večina mladih meni, da je za prihodnost Slovenije pomembna Tisti, ki vedo več o politiki, tudi več sodelujejo, naj ohranitev socialne države in dostopnost javnih gre za udeležbo na volitvah ali drugo vrsto par- storitev. Stališče mladih je, da bi bilo prav, da bi ticipacije. Kdor ima več znanja, ima doslednejše ohranili visok nivo vsem dostopnih javnih storitev politične poglede, bolje pridobiva in obdeluje in- na področju zdravstva, sociale, kulture, športa in formacije, njegovi individualni interesi pa so bolj seveda izobraževanja. Prav tako mislijo, da bi kre- povezani s predlaganimi političnimi rešitvami. Pri pitev pravne države okrepila zaupanje v enakost. politično podkovanih državljanih je manj verje- Mladi politiko občutijo kot nekaj, kar pomembno tno, da se bodo pri odločanju zanašali na prepro- vpliva na njihovo življenje. Kljub precejšnjemu ne- ste slogane (Lavrič in drugi 2021, 220–221). zanimanju za politiko mnogi mladi želijo soodlo- čati o svojem položaju v družbi. Želim si, da bi mladi na naši šoli dosegli višjo raven znanja o političnih zadevah. Zato si prizadevam, Samo zanimanje za politiko pa ne pomeni, da de- da bi mlada generacija bolj angažirano prevze- lovanje političnega sistema tudi dobro razumejo. mala aktivno družbeno vlogo. Da bi bili nosilci po- Maja 2022 sem našo šolo prijavila na natečaj za bud. Da bi gradili prihodnost. Da bi postali močni srednje šole »Pisma poslancem«. Poskušala sem zastopniki sprememb in razvoja. V ta namen sem jih spodbuditi k temu, da se sliši njihov glas. Dijaki na šoli prevzela koordinacijo Državljanske kulture. so jim pisali pisma, kjer so izrazili lastna stališča in pričakovanja. Analiza pisem je pokazala relativno Leta 2008 smo na III. gimnaziji Maribor v okviru nizko raven znanja in informiranosti o političnem prenove obveznih izbirnih vsebin uvedli projekt Dr- sistemu, njegovih funkcijah, delovanju, institu- žavljanska kultura za tretje letnike gimnazijskega cijah, pooblastilih poslancev ipd. Da se mladi v programa. Gre za celostni pristop, večpredmetno, povprečju razmeroma slabo razumejo na politiko, interdisciplinarno dejavnost, v katero so vključeni priznavajo tudi sami. Opažam, da se ljudje na vo- številni predmeti: sociologija, zgodovina, filozofija, litvah odločajo na podlagi simpatičnosti stranke geografija, slovenščina. Predpisan obseg je 15 ur. (po nasmehu, oblačenju, izgledu), ne pa na pod- Povezujemo se s strokovnjaki in z institucijami, kot lagi programov strank. Ni pomembno le to, da so Državni zbor Republike Slovenije, Hiša Evropske gremo volitve, ampak je pomembno, da si prej Unije, številni muzeji, zavodi in društva. preberemo program volilnih strank ter vemo, za- kaj se bomo odločili za neko stranko. Zato je ena Dodana vrednost te dejavnosti je v razvijanju izmed nalog šole krepitev znanja in kompetenc didaktičnih strategij: značilnosti avtentičnega za oblikovanje aktivnega državljanstva. pouka in razvijanje kritičnega mišljenja. Izvedba 16 Didakta projekta zahteva natančno in pravočasno orga- trga in znamenitega Vodnjaka štirih kranjskih rek. nizacijo, ustrezno komunikacijo (dijaki, profesorji, Sprehodili smo se ob Ljubljanici in se po Novem zunanji izvajalci), redne sestanke tima in načrto- trgu povzpeli do Narodne in univerzitetne knjižni- vanje izboljšav glede na rezultate evalvacije. ce, ki velja za Plečnikovo najboljšo stvaritev. Izvedba Državljanske kulture v okviru obveznih izbirnih vsebin na III. gimnaziji Maribor Izvedbo Državljanske kulture smo načrtovali v obliki strokovne ekskurzije, predavanj z razpravo in dela v šoli v majhnih skupinah. Za dijake tre- tjih letnikov (okrog 150 dijakov) smo vsako leto organizirali medpredmetno ekskurzijo v Ljublja- no. Njen cilj je obiskati in spoznati delovanje za- konodajne veje slovenske oblasti, obiskati prosto- re parlamenta, srečati se s poslanci Državnega zbora, spoznati aktualno družbeno in politično problematiko v Sloveniji ter iskati in ponuditi re- šitve aktualnih problemov. Zadnja leta smo vklju- čili tudi obisk Hiše Evropske Unije. Gre za med- predmetno ekskurzijo, kjer dijaki povezujejo učno Strokovno vodenje »Spoznavanje različ- snov različnih predmetnih področij, zato vanjo nih obrazov Ljubljane« vključimo tudi ostale dejavnosti, npr. Cankarje- vo pot po Vrhniki, obisk Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani, obisk Muzeja novejše zgodovine Slo- Ob tem dijaki rešujejo učne liste, doma pa pripra- venije, obisk Ljubljanskega gradu z ogledom raz- vijo prispevke o mejnikih v novejši zgodovini na- stav. Naše delo razširimo z ogledom prestolnice stajanja in razvoja slovenske države, zgodovini slo- pod vodstvom TIC-a Ljubljana. Vodiči iz turistič- venskega parlamentarizma, prvih demokratičnih no-informacijskega centra so nam pokazali raz- volitvah, konstituiranju 90-članskega Državnega lične spomenike, zgradbe in nam predstavili tudi zbora, članstvu Slovenije v mednarodnih organi- njihove zgodbe. Ogledali smo si Prešernov trg, zacijah. Dijakova dolžnost je, da gradivo shrani v Plečnikovo Tromostovje in glavno tržnico. Prisluh- mapo OIV, saj so priložena gradiva in prisotnost nili smo zanimivi zgodbi, kako je zmaj postal sim- na omenjenih vsebinah pogoj za opravljene ure bol Ljubljane. Pot nas je vodila tudi do Mestnega obveznega dela izbirnih vsebin. Obisk Hiše Evropske Unije 17 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Učni list »Parlament Republike Slovenije« Naslednji dan organiziramo delo v šoli, kjer na de- lavnicah v manjših skupinah in ob aktivni vklju- čenosti vsakega posameznika spoznajo razvoj demokracije, neposredno in posredno demokra- cijo, pomen svobodnih in poštenih volitev, delitev oblasti, temeljne značilnosti totalitarne države in osamosvojitev Slovenije. Preko dela po skupi- nah razvijamo sposobnosti argumentacije stališč, skupinske diskusije, problematiziranje, navajanje trditev za in proti. Delo v šoli: PowerPoint predstavitev »Odločanje v skupnosti – demokracija« 18 Didakta Državljanska kultura v času dela na daljavo: spletni se- minar o EU za mlade Tretji dan projekta izvedemo predavanje z razpra- metodami dela zelo všeč. Želijo si še več takšnih vo, v okviru katerega mladi pridobijo znanja oziro- in podobnih oblik dela, kjer sta vključena sodelo- ma informacije o izzivih sodobnega sveta. V pre- valno poučevanje (timsko delo) in sodoben pri- teklih letih so predavali Tomo Križnar, dr. Dragan stop k poučevanju in učenju. Kot koordinatorica Potočnik, dr. Andrej Naterer, Andrej Miholič, Petar tega projekta sem vselej pozitivno presenečena Mrdović, Zavod PIP, Zavod Pekarna Magdalenske nad odzivi. mreže Maribor idr. Ocenjujem, da smo dosegli pričakovane rezulta- Marca 2021, v času dela na daljavo, smo v sode- te: dijaki znajo ob upoštevanju aktualnih vsebin lovanju s Hišo EU izvedli Spletni seminar o EU za kritično analizirati sodobno slovensko družbo, mlade. Spletna izobraževalna aktivnost vključuje znajo kritično sprejemati sporočene in reprezen- dinamično predstavitev Evropske unije in prilo- tirane vsebine in povezujejo učno snov različnih žnosti, ki jih ponuja mladim. Z uporabo spletnih predmetnih področij. orodij (npr. hitre ankete in naloge v manjših sku- pinah) doseže aktivno sodelovanje dijakov. Gre za V tem šolskem letu se projekt Državljanska kul- izvajanje izobraževalne dejavnosti za ozaveščanje tura ne izvaja več v okviru OIV, saj je bilo uvedeno dijakov o evropski parlamentarni demokraciji in Aktivno državljanstvo kot obvezni vsebinski sklop političnem odločanju. Dijaki so pridobili znanja v tretjih letnikih gimnazijskih programov v okviru in kompetence za oblikovanje aktivnega in odgo- kategorije Druge oblike vzgojno-izobraževalne- vornega evropskega državljanstva. ga dela, za katere je značilno za razliko od pouka predmetov, da se v veliki meri izvajajo kot aktiv- Zaključek nosti, avtentične naloge in v povezavi z okoljem. Šola lahko veliko naredi, da spodbudi mlade k ak- Vsebinski sklop je zasnovan interdisciplinarno, v tivni udeležbi. Zdelo se mi je, da moram iskati poti, njem se prepletajo in povezujejo spoznanja raz- da mlado generacijo opogumim, da bo bolj anga- ličnih znanstvenih disciplin (sociologije, filozofije, žirano prevzemala aktivno družbeno vlogo. V sebi politologije, zgodovine, geografije ipd.). Pri raz- je potrebno poiskati navdušenje, ki ga preneseš na ličnih aktivnostih dijaki pridobivajo in razvijajo mlade. Vzpostaviti je potrebno pristni stik z dijaki. znanja o človekovih pravicah, demokraciji, vlogi Dober učitelj in zanimiva tematika lahko pri dijakih medijev in civilne družbe, ustavni ureditvi in poli- sprožita radovednost in željo po še več informaci- tičnem sistemu Republike Slovenije, evropskih in- jah, lahko širita obzorja in napenjata duha. tegracijskih procesih in institucijah Evropske uni- je, mednarodnih organizacijah in globalnih izzivih Znanj ni mogoče učinkovito pridobivati le s pre- človeštva. Tako učni sklop predstavlja velik dopri- našanjem znanja z učitelja na učence, ampak je nos h krepitvi državljanskih kompetenc mladih. za to treba ustvarjati čim bolj avtentične učne situacije, v katerih učenci sami – ob premišljeni Literatura: podpori učitelja – odkrivajo znanje. Medsebojno Kren-Obran, T. (1995): Vrednote mladih med ideali kulture in re- snico dejanj. Radovljica: Didakta. spoštovanje in moč argumentov naj bosta osnova Lavrič, M., Flere, S., Tavčar K. M., Klanjšek R., Musil B., Naterer, A., za odgovorno reševanje problemov. Kirbiš, A., Divjak, M., Lešek, P. (2011): Mladina 2010. Maribor: Aristej. Lavrič, M., Deželan, T., Klanjšek, R., Lahe, D., Naterer, A., Radovan, M. idr. (2021): Mladina 2020. Maribor: Filozofska fakulteta, Univer- Dejavnost Državljanske kultura smo ponovili 14 za v Mariboru. Miheljak, V. (2002): Mladina 2000: Slovenska mladina na preho- šolskih let zaporedoma. Zaključki evalvacije so du v tretje tisočletje. Maribor: Aristej. pokazali, da je dijakom drugačen koncept dela Ule, M. in Kuhar, M. (2002): Sodobna mladina: izzivi sprememb. V: Miheljak V. (ur.) Mladina 2000: slovenska mladina na prehodu v z različnimi oblikami in odprtimi in dinamičnimi tretje tisočletje, str.131. Maribor: Aristej. 19 Didakta