Glasnik S.E.D. 44/1 2004, stran 73 poročila OBZORJA STROKE Drugi članki ali sestavki/1.25 Lucija ZoreilČ JAVNI ZAVOD KOZJANSKI PARK Z. Uvod Leta 2003 je v Javnem zavodu Kozjanski park prenehala delati etnologinja Helena Rožman, njeno delo pa sta prevzeli dve kustosinji. Za zbirke je skrb prevzela Lucija Zorenč, ostalo delo pa zgodovinarka Nataša Ferlinc Krašovic. Kljub kadrovskim spremembam delo na etnološkem področju ni zastalo in je potekalo tako kot druga leta, le evidentiranja in dokumentiranja podeželske stavbne dediščine Kozjanskega zaradi organizacijskih težav v tem letu ni bilo. 2. Terensko delo V okviru mednarodnega projekta Evidentiranje in dokumenti- ranje podeželske stavbne dediščine na območju Kozjanskega parka je bil dokumentiran zaselek Trebeže na Križan vrhu v občini Bistrica ob Sotli, ki ga tvorijo objekti štirih domačij. Leta 2003 smo postali lastniki dveh domačij, reševanja prob­ lematike pa smo se lotili v več fazah. Prvo fazo je predstavljala mednarodna urbanistična delavnica, kije med 5. in 10. majem potekala v Kozjanskem parku. V njej so sodelovali študentje arhitekture s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Oddelka za arhitekturo Visoke tehniške šole iz Regensburga, ki deluje v okviru njihove Univerze za uporabne znanosti. Šest­ najst študentov iz vsake šole se je teden dni ukvarjalo s prob­ lematiko urejanja zaselka Trebeže na Križan vrhu. Nemško skupino sta vodila prof. Joachim Wienbreyer, dipl. ing. arhitek­ ture z Visoke tehniške šole in Norbert Hanke, dipl. ing. grad­ beništva, slovensko pa dr. Živa Deu s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in samostojni konservator Aleš Lomberger. V okviru delavnice so sodelovali tudi udeleženci Pharovega projekta - Formiranje produktov in storitev trajnos­ tnega turizma na območju Kozjanskega. Druga faza je potekala v okviru projekta Phare - Formiranje produktov in storitev trajnostnega turizma na območju Kozjanskega. Ena izmed projektih skupin je bila vključena v Projekt Eko vas - oživitev vasi Trebeže. Cilj projektne skupine Je bila izdelava koncepta revitalizacije opuščenih kmetij z namenom pokazati programske rešitve, s katerimi je mogoče °hraniti fond zgodovinske gradbene substance in ga tudi trajno koristiti. Tretjo fazo je predstavljal popis inventarja na Trebežu, ki smo ga izvedli s sredstvi Ministrstva za kulturo RS. Najprej smo se lotili popisa inventarja v hiši št. 17. Delavnica popisa je Potekala od 29. septembra do 3. oktobra 2003, delo pa so opravljale študentke etnologije s Filozofske fakultete. Oddelka Za Enologijo in kulturno antropologijo v Ljubljani. Kot zunan- J1 sodelavec je bil na delavnici mag. Vlado Šlibar iz Pokrajinskega muzeja Celje. Tako v stanovanjskih kot tudi gospodarskih objektih je ohran- Popis inventarja na Križan vrhu. Foto: Nataša Ferlinc Krašovic, 2003. jenih še veliko predmetov, ki so nekoč bili del vsakdanje rabe in sojih prejšnji lastniki uporabljali do svoje smrti, potomci pa puščali na domačijah. Namen delavnice je bil evidentirati vsaj del teh predmetov. Začeli smo s hišo številka 17, kjer se nam je v enem tednu uspelo prebiti skozi vežo, kuhinjo, hiši, štiblca in kleti, podstrešja pa smo se v glavnem le dotaknili, saj se pod sloji navlake skriva še veliko predmetov, do katerih se pa, brez fizične pomoči in praznjenja podstrešja nismo uspele prebiti. Prav tako je treba povedati, da na teh objektih dodatno otežuje delo to, da ni več ne elektrike, ne vode. V okviru delavnice je bilo popisanih 571 predmetov. Zaradi samega projekta "evi­ dentiranja" smo imele že tudi načrt zgradbe, tako da nam je bil kakšen del popisa olajšan. V naslednjih letih nas čaka še popis ostalih objektov. 3. Dokumentiranje Po prevzemu zbirke maja 2003 sem nadaljevala z inventa­ rizacijo predmetov, ki smo jih pridobili na terenu. Na novo je bilo v etnološko zbirko inventariziranih 86 predmetov, v steklarsko 75 in y zgodovinsko 9, skupno 170 predmetov, ki so na obdelavo čakali v skladišču, v glavnem pa so bili preneseni iz Fiketove hiše, Lesično 15. Etnološka zbirka tako ob koncu leta šteje 871 inventariziranih predmetov, še veliko predmetov pa čaka na obdelavo. 4. Posredovanje gradiva - Razstave V Kozjanskem parku smo po nekaj letih znova okrepili med­ narodno sodelovanje z Muzeji Hrvatskog zagorja, Muzejem Staro selo Kumrovec. Pripravili smo skupno razstavo ob nji­ hovem tradicionalnem prazniku Zagorska svatba - Poročne jedi po receptih zagorskih in kozjanskih babic/iz s vadbenih recepa- ta kozjanskih i zagorskih baka. Ideja o skupni razstavi, ki seje porodila februarja 2003, je prišla s hrvaške strani, v Kozjanskem parku pa smo se odločili, dajo realiziramo jeseni. Razstava, pripravljena na slovenski strani, je temeljila na obširni terenski raziskavi, ki jo je opravila mag. Jasna Sok, samo razstavo pa je pripravila Nataša Ferlinc Krašovic, kus­ tosinja zgodovinarka. Na terenu smo pridobili obilo podatkov, hkrati pa smo zasledili veliko ohranjenih poročnih daril, ki so Glasnik S.E.D. 44/1 2004, stran 74 OBZORJA STROKE poročila prav tako povezani s hrano, zato smo se v Kozjanskem parku odločili, da poleg starih receptov predstavimo tudi bogata poročna darila. Razstava je bila v okviru Zagorske svatbe najprej 13. septembra odprta v Kumrovcu, nato pa prenesena v Podsredo. Samo odprtje je sovpadalo s Praznikom kozjanskega jabolka. Ob tem je Muzej Staro selo izdal tudi skupni katalog razstave s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške. Odprtje razstave v Kumrovcu. Foto: Barbara Kovačič, 2003. samo Muzej maršala Tita na Trebčah, ampak tudi Kolarjeva in Javerškova domačija, apnenica in hiša gostačke. Sam projekt smo zastavili širše, saj so na ožjem projektnem območju bili nekoč prisotni še razni obrtniki in dejavnosti, kot so: žaga, lončar, mlin, apnenica, krojaštvo. Del teh objektov je še ohran­ jen, potrebni pa so temeljite prenove. Razen tega pa ta prostor zaznamujejo nekateri fenomeni živega in neživega sveta. Namen projekta je, da se kulturna dediščina in naravne vred­ note povežejo v funkcionalno celoto, ki bo predstavljala del ponudbe Kozjanskega parka. Datum prejema prispevka v uredništvo: 16. 2. 2004 5. Pedagoško delo V okviru velikonočnega in adventnega programa v Kozjanskem parku pripravljamo ustvarjalne delavnice, ki so namenjene tako učencem šol, ki delujejo znotraj zavarovanega območja kakor tudi ostalim prebivalcem parka in obiskoval­ cem naših prireditev. Leta 2003 sta jih vodili Nataša Ferlinc Krašovic in Jasna Sok. V okviru velikonočnih ustvarjalnih delavnic, ki so potekale med 7. in 17. aprilom 2003, so otroci izdelovali cvetnonedeljske butare ter pisanice v različnih tehnikah. Organizirali smo tudi dve popoldanski delavnici za otroke in njihove starše. Našemu povabilu se je odzvalo 350 obiskovalcev. Adventne delavnice smo organizirali med 27. novembrom in 18. decembrom 2003. Izdelovali smo adventne venčke, voščil­ nice, okraske iz slanega testa, svečke iz čebeljih satnic ter pomaranče krasili s klinčki. Poleg dopoldanskih delavnic, ki so namenjene učencem osnovnih šol, smo organizirali tudi tri popoldanske. Z drugo adventno delavnico, ki smo jo izvedli 3. decembra 2003, smo se vključili v projekt Ta veseli dan kul­ ture, ki ga vsako leto organizira Ministrstvo za kulturo RS. Tudi adventne delavnice so bile zelo dobro obiskane, in sicer je bilo skupno število vseh udeležencev 250. Pedagoško delo je Nataša Ferlinc Krašovic predstavila tudi na mednarodnem simpoziju Avtentičnost in memorialna mesta: problemi, potenciali in izzivi, ki je potekal od 4. 6.-8. 6. v Stubiških Toplicah na Hrvaškem. 6. Prenove Leta 2003 smo se lotili celovite prenove Trebč. Tukaj ni zajet