Poslovanje v prvem polletju Temeljne organizacije Cinkarne so dosegle v seštevku boljši poslovni rezultat od onega, ki je bil za to razdobje planiran in boljšega od onega, ki je bil dosežen v istem razdobju preteklega leta. Temeljni organizaciji Metalurgija in Kemija Celje, ki sta za letošnje leto planirali izgubo v skupnem znesku din 13. 708.902, sta zaključili svoje poslovanje s pozitivnim rezultatom. Nasprotno pa je TOZD Titan dioksid zaključil svoje poslovanje z izgubo v znesku 3.500.505,35 dinarjev. Od tega zneska pokriva partner iz NDR 2.527.314,67 din, na Cinkarno pa odpade 973.190,68 dinarjev. Celotno izgubo bosta po predlogu delitve, začasno pokrili TOZD Metalurgija in Transport, vsaka po 50 % iz svojih rezervnih skladov, dokler partner iz NDR ne bo nakazal svojega dela izgube. Osnovna razloga za nastalo izgubo v TOZD Ti02 sta nedoseganje planirane proizvodnje in normativne porabe. Vse TOZD so dosegle boljše poslovne rezultate od tistih v preteklem letu in od planiranih z izjemo TOZD TiO?, ki zaostaja za planiranim rezultatom in naj bi bil pozitiven. Doseženi poslovni rezultati omogočajo letos razporeditev ustvarjenega dohodka v smeri krepitve zelo šibke materialne osnove, saj po predlogih delitve dohodka v seštevku na nivoju delovne organizacije udeležba akumulacije v strukturi dohodka raste tako v primerjavi s planirano kot s tisto iž preteklega leta. Osnovni razlogi za izboljšanje poslovnega rezultata v primerjavi s preteklim letonaso povečanje poslovanja, izboljšanje ekonomičnosti in izvozna stimulacija za Ti02. Doseganje osnovnega plana je nekoliko ugodnejše od letnega zaradi dinamike po osnovnem planu, ki je bila v drugem polletju intenzivnejša v TOZD Grafiki zaradi dokončanja invensticij, v TOZD Ti02 zaradi pričakovane stabilizacije proizvodnje in v TOZD Kemija Mozirje zaradi večje proizvodnje v sezonskih mesecih in večji proizvodnji PU lepila. TOZD Cinkarne so v seštevku dosegle naslednje rezultate: 50,46 % letnega planiranega zneska cel. prih. to je 1. 128.599.570 din 57,02 % dohodka to je 237.193.869 din 56,30 % čist doh. to je 162.167.594 din 47,15 % Za OD in skupno porabo to je 136.259.139 din 279,61 % letnega planiranega zneska za poslovni sklad to je 24.972.736 din v tem 559,25 % letnega planiranega zneska za obratna sredstva to je 13.696,660 din 116,23% za rezervni sklad to je 4.436.334 din In izgubo v TOZD Ti02 neplanirano to je 3.500.505 din Izkoristek časovnega fonda je v primerjavi s preteklim letom padel zaradi povečanja izpadov iz naslova bolezni in materinstva, ki so dosegli že 8,01 %. Zaradi poslabšanja izkoristka časovnega fonda je bilo opravljenih povprečno na delavca v rednem delovnem času 4 ure manj in v nadurnem delu 2 uri manj. Skupno je bilo opravljenih 56.738 nadur, od tega števila 18,74 % na nedelje in praznike. Letos je bilo izvršenih za 4 % manj nadur, kot v preteklem letu. Povprečno je bilo zaposlenih 2.147 delavcev, kar je za 0,37 % več, kot v enakem razdobju preteklega leta. Produktivnost dela na zaposlenega je porasla za 7,21 %, tehnična produktivnost pa za 7,75 %, ker je bilo letos opravljenih povprečno na zaposlenega manj ur kot v preteklem letu. Ekonomičnost je bila boljša od planirane-kar se odraža v povečanju učinkovitosti porabljenih sredstev. V letošnjem prvem polletju je bil ustvarjen celotni prihodek, ki znaša 126 % v primerjavi s porabljenimi sredstvi. Ta odnos je bil planiran s 123 % v preteklem letu pa je znašal 122,3 %. Udeležba porabljenih sredstev v strukturi celotnega prihodka je padla od planirane z 81,40 % na ustvarjeno 78,98 %, s tem pa je porasla udeležba dohodka od planirane 18,60 % na 21,02 %. Približno enaki so odnosi v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta. Na povečanje udeležbe dohodka so vplivale predvsem višje prodajne cene na domačem in tujih tržiščih in nižje nabavne cene surovin ter energije od planiranih. Ta dva učinka je močno znižalo prebijanje normative porabe v znesku din 7.125.799 dinarjev kompenzirano s prihranki. Te stroške sta prekoračili TOZD TiOz, in sicer 10.063.453 dinarjev in Grafika 4.638.664 dinarjev ostale TOZD so dosegle prihranke do salda. Režijski stroški so prebiti predvsem iz naslova odvoza piritnih ogorkov iz bazena, ostala dostopanja niso pomembna Našteta gibanja omogočajo delavcem DO izboljšanje osnovnih razmerij v razporejanju dohodka v korist krepitve materialne osnove, kar se odraža v udeležbi akumulacije v strukturi ustvarjenega dohodka, ki znaša po razporeditvi letos 12,87 %, v preteklem letu je znašala 9,13 %, planirana pa je bila z 3,28 %. Hinko Haas OPRAVIČILO »Cinkarnar« je končno izšel z veliko zamudo V času od 20. avgusta do 21. septembra 1979 je prišlo do vrsto tehničnih zastojev in kadrovskih problemov v tiskarni Cinkarne Celje. Uredniški odbor in urednik se vam opravičujemo za omenjeno zamudo. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV V mesecu avgustu so bile prve seje novo izvoljenih delegatov delavskih svetov po TOZD. Iz zapisnikov povzemamo najvažnejše odločitve. TOZD KEMIJA Na osnovi doseženih poslovnih rezultatov in nadplanskega doseganja akumulacije so delegati delavskega sveta razpravljali o enkratnem izplačilu razlike osebnih dohodkov za čas od 1. januarja do 30. junija 1979 v višini 25 % enomese-sečnega OD, katerega so računali na 182 ur (osnovna ocenitev delovnega mesta in variabilni del brez dodatkov). Razlika OD za redno delo po polletnem obračunu je bila izplačana vsem delavcem TOZD Kemija Celje 15. avgusta po stvarno opravljenih delovnih urah. Iz zapisnikov ni razviden vzrok izplačila. TOZD KEMIJA MOZIRJE Prav tako so delegati v tem TOZD razpravljali o enkratnem izplačilu razlike osebnih dohodkov po periodičnem obračunu za čas od 1. januarja do 30. junija 1979 v višini 40 % poprečnega OD na zaposlenega konec meseca. Izplačilo je bilo za vse delavce v enakem znesku, ne glede na razvrstitev dela. Koordinacijski odbor, ki je predlagal sklep v potrditev, je navedel vzroke. Čeprav so finančni pokazatelji dopuščali višje OD, so v prvih mesecih letošnjega leta zaostajali za poprečnim OD Cinkarne. Odhajanja delovne sile, predvsem nižjih kategorij, je povzročilo, da so le-tem namenili večji delež. Navsezadnje pa navajajo, da je ugoden finančni rezultat, posledica prizadevanja vsakega posameznika, ki pomeni nekaj le kot celota. TOZD TITAN DIOKSID Delegati delavskega sveta so sprejeli pravilnik o bolniškem redu in kontroli delavcev v bolniškem staležu. V razpravi so poudarili, da se je delavec - zavarovanec med bolezenskim dopustom dolžan ravnati in zdraviti po zdravnikovem navodilu. Delegati so se seznanili tudi s stimulativnim nagrajevanjem po delu in sprejeli sklep, da bo nagrajenih 150 delavcev iz proizvodnje in 150 iz vzdrževanja s polovičnim mesečnim OD, če bodo uspeli do konca tega leta zvršiti manjkajočo proizvodnjo iz prvega polletja za 300 ton. DSSS Delegati delavskega sveta so sprejeli sklep, da se s 1. julijem 1979 zunanjim komitentom zviša cena storitev računalnika FACOM 230-15 v COAOP. Delegati so bili seznanjeni s poročilom komisije za ugotavljanje vzrokov in odgovornosti za škodo, ki ga je posredoval DS TOZD Titan dioksid. Program ukrepov se nanaša na kadrovsko službo, ki mora zagotoviti zadostno število odgovarjajočega kadra; pri tem pa posebej upoštevati stanovanjsko preskrbljenost kandidatov. K sodelovanju mora povabiti delavce, za katere se lahko upravičeno predpostavi da bodo s svojim delovnim prispevkom pozitivno vplivali na rezultate dela v obratu oziroma TOZD. Kadrovsko-soci alna služba se mora aktivno vključiti v urejanje medsebojnih odnosov, predvsem kar zadeva socialno varnost delavcev. Izobraževalni center pa mora skrbeti za stalno šolanje posameznih skupin delavcev in omogočiti delavcem interno pridobivanje kvalifikacije za njihovo napredovanje. Delovni red Še vedno na številnih sestankih in dogovorih poteka razprava o zaostritvi delovne odgovornosti, o potrebi po povečanju marljivosti pri delu in večjem spoštovanju že zapisanih pravil, ki jih je dolžan spoštovati vsak član našega kolektiva. V vseh TOZD so že sprejeli sklepe o spoštovanju delovnega urnika. V praksi že izvajajo nadzor nad prihajanjem na delo in odhajanjem z dela, s pomočjo žepnih zapiskov delovodij in vodij oddelkov. Večina TOZD je dala tudi pobudo za nabavo merilnih ur za kontrolo pridnosti in vestnosti. Vratar je le pripomoček pri urejanju prihodov in odhodov, glavni nosilec pa je vodja oddelka. Predlagan premakljivi delovni čas ni bil osvojen, ker je mnenje nekaterih delavcev, da to ponekod ni moč izvajati bodisi zaradi delovnih razmer, varstva otrok ali prevoza na delo in z dela. DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Na izvršnem odboru konference OOZS Cinkarne so širše razpravljali o.kolektiv-nem vodenju, reorganizaciji Cinkarne in nagrajevanju po delu. Seje sta se udeležila tudi Albin Cocej in Mirko Medved iz občinskega sindikata. Ugotovili so, da je potrebno izdelati programe o izvajanju nagrajevanja po delu po ustreznih merilih skupno z odbori za dobro gospodar jenje. Sindikat bo« uresničevanje spremljal. Poleg tega je potrebno pripraviti analizo razvoja in srednjeročni plan uskladiti med posameznimi TOZD. Glede na julijsko izplačilo ostanka dohodka po polletnem obračunu za leto 1979 v nekaterih TOZD, je konferenca takoj nato vendar prepozno, sprejela stališče, da je izplačilo po Zakonu o združenem delu sicer dopustno, vendar v sedanji situaciji, ko poteka ekonomska in ekološka sanacija, ni podanih dovolj upravičenih razlogov za večje izplačilo osebnih dohodkov. Izplačilo bi bilo ustreznejše ob koncu leta, seveda ob temeljitem dogovarjanju poslovodnih, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Člani konference nadalje menijo, da je zaradi izplačila ostanka dohodka v TOZD Tran.port, TOZD Kemija, Celje in TOZD Kemija Mozirje, solidarnost med TOZD v bodoče vprašljiva. Opozarjajo, da morajo biti izplačila OD sprejeta po samoupravni poti In vstrajajo, da se omenjene TOZD založe, da ob koncu leta dosežejo še boljše rezultate. Izplačilo v juliju pa pomeni stimulacijo. V nadalje bodo sindikalisti predhodno obravnavali vse periodične obračune Cinkarne. CINKARNA CELJE Kadrovski sektor Center za izobraževanje delavcev V skladu s programom izobraževanja delavcev objavljamo RAZPIS za vpis slušateljev v šolskem letu 1979/80 v Poklicno kemijsko šolo za odrasle, v oddelek za KEMIJSKE PROCESNIČARJE.25 slušateljev Šolanje bo trajalo dve leti. Pogoji za vpis so: - kandidati morajo imeti dokončano osemrazredno osnovno šolo; - morajo biti zdravstveno sposobni za opravljanje poklica; - starost do 40 let - najmanj eno leto delovne dobe v Cinkarni Ob vpisu v šolo morajo kandidati predložiti: 1. originalno spričevalo o dokončani osemletki, 2. izpisek iz rojstne matične knjige, 3. prijavnico za vpis (obrazec 1,20 DZS), 4. lastnoročno napisano prošnjo. Pri vpisu bodo imeli prednost tisti člani kolektiva, ki delajo na delovnih mestih za katera se zahteva izobrazba KV delavca. Delavci, ki bodo uspešno zaključili šolanje, bodo prejeli spričevalo o zaključeni poklicni kemijski šoli, ki ima javno veljavo. Prijave in navedene priloge pošljite ali prinesite osebno do 5. oktobra 1979 v Center za izobraževanje delavcav, Cinkarna Celje, Celje, Kidričeva 11. Center za izobraževanje delavcev Delavsko samoupravljanje pri nas Delavski sveti imajo pri delavskem samoupravljanju in delegatskem sistemu največji pomen. Namen samoupravljanja ni samo v nadzoru delavcev nad reprodukcijo, sredstvi reprodukcije ... se pravi ni samo v razreševanju ekonomskih protislovij, temveč ima pomen tudi v razreševanju problemov človeka samega - predvsem naj bi omogočilo razvoj celovite osebnosti, ki ga današnje, mnogokrat preveč poenostavljeno delo, onemogoča. Teorija, ki so jo izdelali predstavniki marksizma in samoupravljanja je zastavljena idealno, zato je potrebno spoštovati le-to in jo izvajati v praksi. Sleherni delavec se mora zavedati, da je potrebno sodelovati in čimprej teorijo prenesti v prakso. Ob razmišljanju naših delegatov smo ugotovili, da v praksi še ni vse idealno, preveč je še napak, premalo zainteresiranosti. Čeprav smo v Cinkarni dobro organizirani, še vedno nekateri ne sledijo razvoju samoupravljanja. Delegati SIS pri tem najbolj pešajo. Morda so vzroki v preobširnem in nepravočasnem gradivu, ali pa je premajhno sodelovanje posameznih vodilnih in vodstvenih struktur, ki tem delegatom ne pomagajo. Tudi izvršni odbori pri osnovnih organizacijah sindikata bi morali odigrati večjo vlogo pri nadzoru in pomoči le-tem. Nekateri menijo, da so delegati še premalo samoupravno podkovani. Tisti, ki pridejo s seminarja so bolj razgledani, lažje vprašajo in razpravljajo. Iz prakse vemo, da se vloga delavskih svetov pogosto reducira na formalno potrjevanje predlogov strokovnih služb ali individualnih poslovnih organov.Če je predlog pravilno tolmačen in prikazan, Branko GERMADNIK, roj. 1955, kem. tehnik v Cinkarni 4 leta, vodja odd. v proizvodnji tiskarskih barv TOZD Grafika. Delegati DS: Fajgelj Danilo, Bukovec Marjan, Dolenc Amadeo, Nežmah Franc Jovanovič Slavica, Smole Anton, Ferlež Ivan, Jus Franc, Jankovič Živko, Kostanjšek Sandi, Kastelic Metoda, Kovačič Gorazd, Šmid Franc, VodebJože. se delegati lažje odločajo. Večkrat se dogaja, da na pamet dvigujejo roke, nerodno jim je vprašati, ko le vprašajo, dobijo odgovor, ki ga zopet ne razumejo, zazdi se jim, da so neumno vprašali in nočejo več spraševati. Kajti tujke so težko razumljive, pa tudi hitro potrjevanje sklepov nikomur ne koristi! Delegati morajo odločati sami, nobenega sklepa ali stališča jim ne more nihče vsiljevati. Delavski svet ne sme biti strog in tog, to je skupina ljudi, ki se mora sestati, Anton KOLAR, roj. 1952, kemoprocesničar, v Cinkarni 6 let, operativni vodja proizvodnje črni del TOZD Titan dioksid Delegati DS: Lukač Vlado, Kukovič Martin Rakoš Vinko, Anderlič Cvetka, Bizjak Radovan, Grah Karel, Kukič Miro, Mesec Stane, Zakovšek Maks, Barbulovič Drago, Smeh Franc, Jevšenak Andrej, Bele Stane Šoštarič Martia Fric KOLŠEK, roj. 1934, kvalif. delavec, v Cinkarni od 1950, izmenovodja v PIK-u TOZD Metalurgija Delegati DS: Vidovič Stanko, Curtila Josip Djordjevič Predrag, Ivančevič Miladin, Jankocič Svetozar, Kosič Milka, Kos Leopold, Korošec Ivan, Korošec Helena, Lamut Drago, Mlinarič Magda, Plevnik Janez, Popovič Ratko, Rojc Jože, Unetič Unetič Rok, Verbič Franc razpravljati in dobro premisliti, kajti vse pomembne odločitve prihajajo od tu. Cinkarno pesti kup problemov znotraj in zunaj nje. Delavci se kot delegati odločajo tako kot je v njihovem interesu oziroma interesu baze. Mnogo pomenijo ravno sestanki samoupravnih delovnih skupin, kjer skupno rešujejo težave. ZMERAJ STRMIMO ZA NEČEM NOVIM, IN TO JE TUDI ODRAZ NAPREDKA CELOTNEGA SVETA. Svetozar MILJEVlC, roj. 1948, elektrotehnik, v Cinkarni 16 let, analitik inovacij DSSS Delegati DS: Gorenšek Mira, Horvat Bojan, Modic Jožica, Dimeč Jožica, Ramšak Matjaž, Knez Darinka, Leskovšek Rozalija, Kolenko Ivan, Kamenšek Jože, Mlinarič Mija, Bukše Franc, Žgajner Mira, Cunjak Radenko, Justin Anica. Jože HROVATIN, roj. 1935, kem. tehnik, v Cinkarni 16 let, vodja odd. v proizvodnji TOZD Kemija Delegati DS: Gregurič Ludvik, Ažman Kristina, Cesarec Boris, Červan Franc, Esih Karel, Deželak Anton, Geržina Anton, Kregar Vida, Krofel Avgust, Lilija Alojz, Marinčič Gabriel, Rosič Vera, Pajtak Rok Otvoritev obrata v TOZD Grafika V četrtek 19. junija 1979 so svečano otvorili nov obrat v TOZD Grafika, novo tovarno ofsetnih plošč iz traku. Te slovesnosti ob našem slovenskem in občinskem prazniku so se udeležili vidnejši predstavniki občinske skupščine, prejšnja direktorja Cinkarne Celje dipl. Drago Čeh in dipl. ing. Franjo Klinger ter poslovni partnerji iz Politike in Borbe iz Beograda, Dnevnika iz Novega Sada, Oslobodjenja iz Sarajeva, Nove Makedonije iz Skopja, Pobjede iz Titograda,SlobodneDalmacije iz Splita, Dela iz Ljubljane in mnogi drugi. Modernizacija Grafike je le delni prispevek, ki je zelo dragocen glede na predvidene cilje in naloge, ki bi jih naj Cinkarna dosegla v svojem nadaljnem razvoju. Zagon avtomatizirane naprave za čiščenje odpadnih voda Začetek proizvodnje grafičnih materialov v Cinkarni sega že v leto 1933. Razvoj tiska je iz leta v leto zahteval povečanje tiskarskih kapacitet. V letu 1965 se je iz proizvodnje baznih proizvodov preusmerilo v proizvodnjo grafičnih materialov - ofsetnih tiskarskih plošč na osnovi aluminija. Leta 1972 je bila zaključena gradnja nove tovarne ofsetnih plošč Grafike III. Leto prej je bila zgrajena tovarna tiskarskih barv, ta pa je prevzela proizvodnjo organolov iz Mozirja, katera proizvodnja sega v leto 1964. Zaradi vse večje potrebe tržišča - tiskarn po predo-slojenih ofsetnih ploščah so morali nujno zgraditi novo tovarno, katera predstavlja uspešno sodobno tehnološko rešitev. Nova proizvodnja v celoti pokriva potrebe jugoslovanskega tržišča, katera z absorbcijsko zmogljivostjo 700.000 m2 predstavlja samo tretjino bodočega potenciala proizvodnje. Nova tovarna skupaj ima s starimi napravami kapaciteto Glavna direktorja dipl. mg. Ceh Drago (1961 - 1969) in dipl. ing. Klinger Franjo J (1969-1978) z dipl. oec. Krivec Bernardom I 2.100.000 m2. Dve tretjini proizvodnje sta namenjeni prodaji na tujih tržiščih. Za nove tehnološke rešitve nove tovarne predoslojenih ofsetnih plošč se moramo zahvaliti sistematičnemu in požrtvovalnemu delu strokovnega tima TOZD Grafike. Samoupravne sporazume o sofinanciranju te gradnje so podpisali Papiro-grafika Ljubljana, Grafika Zagreb, Nolit Beograd, Jugopapir Beograd, Svejtlost Sarajevo in Centrohemija Skopje. TOZD Grafika pa ima poleg te tovarne nove načrte. Preusmeritev podjetja od bazne k predelovalni industriji zahteva, da tudi TOZD Grafika razširi svojo proizvodnjo celo na gradnjo tovarne tiskarskih plošč izven naše domovine. Ob novi hali tiskarskih plošč sem vprašala direktorja TOZD Grafike dipl. ing. Nenada Novakoviča, kaj misli glede konkurence Gornjega Milanovca, ki pripravlja moderno grafično industrijo. •■Zvezda Gornji Milanovac je v svojem proizvodnem namenu proizvajalec tiskarskih barv za področje flekso in bakro tiska z interesom, da se ta proizvodnja razširi na ostala tiskarska področja, čeprav v svojem programu ne predvide-jo gradnje obrata tiskarskih plošč. Od našega hitrega in učinkovitega povečanja kapacitet je odvisno v kolikšni meri bomo lahko pokrivali velike potrebe na tržišču. Zaradi pomanjkanja tiskarskih barv moramo nujno računati, da se bodo na račun nas razvijali drugi. Pojav konkurence je iz Ob otvoritvi Milan Krsnik ob novi napravi ključno stvar nas delavcev, ki delamo na tem in pomeni oceno našega dela. Naša osnovna orientacija pa je usmerjena na izvoz.« Delavec Milan KRSNIK mi je povedal svoje občutke na delu pri velikem stroju, ki stoji v novi hali. “Avtomatska naprava dela sama in časovno daje veliko več pri manjši delovni sili. Umazanega in težkega dela ni več in tudi stalne mokrote in kislinskih hlapov Proizvodnja se bo pocenila, dohodek od stroja pa bo dajal denar vsem v TOZD-u, tudi tistim delavcem, ki ne delajo neposredno na njem. Pri spoznavanju stroja smo bili prisotni pri prvem zagonu, kjer so se kazale začetne težave npr.: drgnjenje traku ob elemente pri elektrokemični obdelavi. Tako smo osvajali stroj z napakami. Nekaj napak smo odpravili. Zelo sem vesel, da sem razporejen na to delo predvsem zaradi manjšega fizičnega dela. Vsi tukaj pa smo ponosni, na ta dosežek, posebej ker je to naprava, ki je doslej še nismo poznali.« Urednica Pomanjkanje kisline V Jugoslaviji že nekaj let občutimo pomanjkanje žveplene kisline, ki je ena od osnovnih surovin za kemično industrijo. Do pomanjkanja te strateške surovine je prišlo zaradi neusklajenega razvoja bazne In predelovalne Industrije. V srednjeročnem razvojnem programu v tem obdobju je predvidena izgradnja novih kapacitet v Borskem bazenu, Zorki šabac in Cinkarni Celje. Kapacitete v Boru so letos še v polskusni proizvodnji, v Zorki pa tik pred začetkom pogona, kajti zaradi pomanjkanja surovin poskusna proizvodnja še ni mogla steči. V Cinkarni pa, kot je znano, za novo kapaciteto žveplene kisline še nimamo lokacijskega dovoljenja, čeprav so vse I tri investicije istočasno prijavljene in so dobile dovoljenje za uvoz opreme pri pristojnih organih. Ne le, da še nove kapacitete nimajo proizvodnje, ampak je prišlo tudi v dosedanjih kapacitetah do motenj zaradi težav pri oskrbi s surovinami. Naš edini domači dobavitelj piritov (surovina za proizvodnjo žveplene kisline) je Imel velike poplave v rudnikih, zato je redna oskrba s piriti vprašljiva, kar velja tudi za druge države. Iz Sovjetske Zveze, ki je naš dolgoletni partner, lahko uvozimo le omejene količifte. Kmalu bomo prisiljeni uvažati iz konvertibilnega področja (Ciper Španija Itd.). Zaradi kritičnega omejevanja surovin (nadaljevanje na strani 7) V mesecu juniju 1979 je bilo 8 nesreč pri delu in ena na poti z dela, v juliju pa :1 nesreč pri delu in 4 na poti na delo in z dela. En ponesrečenec bo v bolniškem staležu še 14 dni, ostali pa so že zaključili stalež. Poškodovani, ki so že zaključili bolniški stalež imajo skupaj izgubljenih 222 delovnih dni. V juniju je bilo 12,5, v juliju pa 12,2 izgubljenih delovnih dni na eno nesrečo. Zgodila se je nesreča pri delu v cinko-vem belilu. Pri saržiranju peči je delavcu padla plošča in mu poškodovala levi kazalec. V mehanični delavnici je bilo več nesreč. Pri nalaganju pločevine na fagram je delavec udaril z roko ob stranico fagra-ma in si pri tem poškodoval levi komolec. Pri kovičenju pločevine se je delavec s pločevino urezal na desni kazalec. Pri demontaži vlaži nega polža se je na ročnem dvigalu utrgala pritrdilna kljuka ter delavca udarila po desni goleni. Pri montaži pogonske osi na mačku žerjava je delrvcu padel drobec železa v levo oko. V proizvodnji Ti02 je delavec odpiral ventil za vakuum. Takrat se je snela gumijasta cev in pralna voda ga je polila po očeh. Ko je delavec prijel vrečo, da bi jo odložil na paleto, mu je stisnilo desni sredinec med gumijasti transportni trak in odlagalno mizo. Prišlo je do nesreče pri delu v tiskarni. Pri čiščenju (pranju) gumijastega valja, je delavka valj obračala s pomočjo gumba za potiskanje nazaj. Pri tem je pomotoma pritisnila gumb za obračanje naprej. Stisnilo ji je desni palec. V obratu cinkov prah je viličar dvignil kesone sejalniškim ostankom na prikolico. Keson je zdrsnil z vilic ter delavcu poškodoval prste. Ko je drugi delavec s sodelavci dvigal večji kos cinka z drogom, mu je drog stisnil levi kazalec. V obratu umetne mase se je pri varjenju plastike na zadnji steni v silosu odložena pištola pričela kotaliti po plohu. Da bi delavec preprečil padec pištole, je prijel za neizolirani del in si opekel levo dlan. Zgodili sta se dve nesreči pri delu na PIK-u. Pri vstavljanju cevi v grelec je je delavcu cev stisnila desni kazalec. Ko je drugi delavec s sodelavci iztovarjal iz vozička mešalo za mešalec pralne kisline, ga je mešalo udarilo v golen leve noge. V sekundarni proizvodnji cinka je pri saržiranju vlažilnih cinkovih ostankov v remelted peč prišlo do reakcije in delavca je tekoči cink pobrizgal po ledjih. Vzrok za nesrečo so vlažni ostanki cinka. V tiskarskih barvah je delavcu pri točenju razredčila brizgnil v oko etilacetat. Vzrok za nesrečo je neizprana črpalka za točenje. V litoponu je delavec pri taljenju gumijastega stiščka z gumijasto cevjo s paro talil odprtino. Pri tem se mu je cev izmuznila iz rok in para ga ja opekla po desnem delu trebuha. Vzroki za nesreče pri delu so neprevidnost delavcev pri delu, neuporaba osebnih zaščitnih sredstev in pomanjkanje delovnih izkušenj. šimun Pinjušič Odobreni krediti za gradnjo stanovanj Delavci, ki še nimajo urejenih stanovanjskih zadev, si na razne načine prizadevajo uresničiti svoj življenski cilj, to je čimprej priti do potrebnega stanovanja. Tisti delavci Cinkarne, ki imajo pogoje, pa tudi precej volje, so se že, ali pa se še odločajo za gradnjo nove ali razširitev stare stanovanjske hiše. Gradnja družinske hiše je za posameznika, predvsem delavca z nižjimi osebnimi dohodki, že precejšna investicija, ki si jo redki privoščijo brez pomoči delovne organizacije, kjer delajo, pa tud >ank in trgovskih organizacij, ki so prip ivljeni dajati kredite. V ireteklih letih si je vrsta delavcev Cini .trne zgradila lastne domove in tako pon agala sebi in Cinkarni rešiti stano-van,»ki problem. Kljub intenzivni gradnji hiš v lasti občanov je še vedno mnogo nerešenih stanovanjskih problemov pa tudi iz leta v leto več prosilcev za kredit. V lanskem letu, to je do 31. decembra 1978, je ponovno vložilo prošnjo za kredit za novogradnjo, nadaljevanje gradnje ali razširitev še obstoječe stanovanjske hiše, 118 delavcev. V znesku 11.215.000,00 din. Razpoložljivih sredstev za kredite v enem letu toliko ni, zato je stanovanjska komisija opravila ogledena terenu in na podlagi točkoval nega sistema stvarnih potreb, predvsem pa na podlagi razpoložljivih sredstev za stanovanjsko gradnjo, dodelila kredite. Višina sredstev za kredite za tekoče leto se planira z letnim planom razdelitve sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Z ozirom na razpoložljiva sredstva je bil plan za kredite 3.000.000,00 din. Po opravljenih ogledih komisij na terenu in ugotovitvi minimalnih potreb so ugotovili, da je teh sredstev premalo, zato je stanovan-njska komisija predlagala samoupravnim organom, da se sredstva za kredite povečajo za 690.000,00 din. Tako pripravljeni predlog stanovanjske komisije so potrdili delegati poslovnega odbora na 16. redni seji, dne 1. junija 1979, za tiste delavce, ki stanujejo, oziroma gradijo nad 25 km oddaljenosti od Celja ali od svojega delovnega mesta, pa že delegati na seji delavskega sveta delovne organizacije, dne 19. maja 1979. V letu 1979 je tako odobren kredit 105 delavcem za stanovanjsko in adaptacije v skupnem znesku 3.665.000,00 din.. Iz posebej izločenih sredstev sklada skupne porabe prejmeta kredit dva sodelavca, eden za nakup stanovanja v etažni lastnini, drugi pa za nakup rabljene hiše. Poslovni odbor je na podlagi stanovanjske komisije pogojno odobril kredite vsem tistim prosilcem, ki še nimajo urejene dokumentacije, da le to predložijo do konca septembra. Med prosilci je 11 takih, ki kredita niso dobili. Med njimi so taki, ki nimajo pogojev ali pa so od prošnje za kredit sami odstopili. Poslovni odbor je na 17. redni seji dodatno odobril kredit enemu sodelavcu vvišini 15.000,00 din, skupno 40.000,00 din. Stanovanjska komisija je pri tem dodeljevanju višine .dolgoročnega kredita za novogradnji' in adaptacije obstoječih stanovanjskih hiš poleg ocenjevanja stanovanjskih zgradb upoštevala tudi socialno stanje število zaposlenih družinskih članov in stanovanjske razmere, v katerih biva prosilec in njegova družina. Maks Pečnik Zadovoljen s prakso Iz leta v leto se veča število mladih, ki bi radi delali med počitnicami, da bi si prislužili nekaj svojega denarja. Še posebno zanimivo je, da dobivamo v Cinkarno vse več prošenj osnovnošolske mladine, ki se čuti zrela za delo v tovarni Imamo pa tu še obvezno prakso, ki jo morajo opraviti učenci in študentje tehniških in drugih šol. Obvezno prakso opravljajo tudi naši štipendisti, kateri morajo vsako leto opraviti določeno število ur obvezne prakse. 5 r gd Bojan Pevec O tem, kako se naši štipendisti počutijo v našem kolektivu in kaj delajo, sem vprašala enega izmed njih Bojana PEVCA, učenca 3. letnika Tehniške šole iz Celja: - Kako se počutiš v naši delovni sredini? - Če hočeš, zelo zanimivo. Dela je precej in če se sam poglabljaš v delo in sprašuješ, ti odgovorijo. Dobro je, da ne delaš vsa leta obvezne prakse na enem mestu, za nas je to laboratorij, ampak tudi v proizvodnji. V vseh podjetjih je isti problem, da je v tem času veliko ljudi na dopustih, zato imajo tisti, ki | ostanejo, toliko več dela in nimajo časa, | da bi se s praktikantom še posebej j ukvarjali. - Si zadovoljen z malico? -Všeč mi je, da lahko izbiraš med top-toplim in hladnim obrokom. -Ali si seznanjen s problemi, ki pestijo Cinkarno; kaj meniš o tem ? - Sem član ZK in o problemih Cinkarne smo se veliko pogovarjali že v šoli. Tudi na delu, če nimamo drugega dela, se pogovarjamo o tem, sicer pa je vsega dovolj napisanega v javnih občilih in j če se le malo zanimaš, moraš o tem I nekaj vedeti. -Zakaj si iskal štipendijo v Cinkarni? j - Najprej zato, ker štipendijo potrebujem, drugič pa ker je Cinkarna ena izmed j največjih kemičnih tovarn, katera ustre- j za stroki kemika. - Kako si zadovoljen s štipendijo, ki jo J prejemaš iz Cinkarne? - Štipendija prihaja redno. Pogrešam sestankov med štipendisti in delovno organizacijo. Ti bi morali biti vsaj dvakrat v letu. - Si že bil na počitnicah? - Pred prakso si vedno privoščim počitnice, ker so potem vtisi o delu še dovolj živi in se o tem s sošolci lažje pogovarjamo in izmenjujemo mnenja. Želim pa si, da bi štipendisti dobivali glasilo Cinkarnar na dom. Saj bi tako bili bolje seznanjeni z vsemi problemi, ki jih ima podjetje, v katerega se bomo čez leto ali dve vključili tudi mi. Povedal je še, da so ga delavci zelo lepo sprejeli in mu pokazali proizvodnjo. Z delom, ki ga je opravljal je bil zado voljen. Ukvarja se z raziskovalno dejavnostjo in temo, katero je dobil v laboratoriju Kemija »Čiščenje ferosulfata« in spada k pripravi novega obrata železo-oksidnih pigmentov, pripravlja z delavci laboratorija. Naj povem še to, da je to eden izmed odličnih dijakov na šoli, ki je lansko leto sodeloval na zveznem tekmovanju »Znanost mladine« in zasedel prvo mesto v državi. Našim perspektivnim bodočim delavcem moramo v času obvezne prakse dajati dovolj pozornosti in nuditi razlago, da se bodo kasneje pri vključitvi v našo delovno sredino, znali po čim krajši poti prilagoditi naravi dela, ki ga bodo opravljali. Irena Tirnanič ZAHVALA Obratu preparatov v TOZD Grafika se z ženo iskreno zahvaljujeva za prejeto darilo ob rojstvu hčerke Petre Jože Krajnc _______________POPRAVKI____________________ V prejšnji številki Cinkarnarja je prišlo do večjega števila napak, na katere vas moramo opozoriti. Istočasno pa vas prosimo, da nam neljube napake oprostite. -V prispevku s sliki na prvi strani je cena spanja v Planinskem domu Cinkarne Celje v Logarski dolini 30,00 in ne 20,00 din na osebo. - V prispevku Valjarna Cinkovih proizvodov na strani 8 je v četrtem odstavku izpuščena vrstica - Z gradnjo valjarne bomo dosegli: - možnost avtomatične kontrole proizvodov; na strani 9 v drugem stolpcu je izpuščena vrstica - Predvaljarniški del valjarne bo sestavljen: - zagrevne peči blokov s temperaturno in transportno avtomatiko in - predvaljarniške proge - reverzirni duo; na strani 10 pod točko B) je izpuščeno - anode in plošče za kotle. -V prispevku Priznanja zaslužnim na strani 7 popravljamo, da je MILAN KRSNIK, vodja avtomatske linije izdelave ofsetnih plošč iz zvitka v TOZD Grafika in ne vodja proizvodnega obrata v Cinkarni. Uredništvo ZAHVALA Ob britki izgubi očeta ŠKRBEC FRANCA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in znancem za spremljanje ob njegovi zadnji poti in darovane vence in cvetje. Marija Ljubič in Gretica Horvat Sestavil &. H. GRAFIČNI DELAVEC 0KRAJŠ ZA INTERES BRIGE ZMEŠNJAVA NERED NASELJE BLIZU CELJA RAČUN PREPROST RUSKI človek OKUS, VONJAVA So meso (M 0BR.AT V CINK.AR.NI 4» naprava , APARAT KAZALNI ZAIMEK. 6ISTVO, ftlT pristan . V ARA6I3I 7APORNIO fREGRAb/ 1 SK.0PJ& rNAMM M0TOR3E.V PAMET ODRGNINA AM M05*f> IME. TUJ DVOČiASUMC ZAH0DMA VEJA Golov IME IVIT KI SPREMLJE- VALCI »o<»a bAK.HA *ARib. NOG. Sodnik DEL TENISKE IdRE GRŠKI PoT. PEVEC TOVARNA V SARAJEVU DRŽAVA v INDoKIMI 6EH091OVA' ha tO J/£ v iMfiOUC AviohAT}ki TRAnsPoRT »tRlJSKIN ELSISEMIOV KURIR. tvrgve KISIK avto šola K.RA J NA Smujs- K.EM PREKRŠEK., flUSTOPEK in dveh remontov praktično v istem času, nismo uspeli zagotoviti prepotrebne surovine za kemično proizvodnjo tudi tistim odjemalcem, ki sodelujejo pri finansiranju izgradnjenove kisline kot so TKI Hrastnik, Kemična Moste, Pliva Zagreb, Incel Banja Luka in druge. Zaradi izpada proizvodnje (cca 10.000 ton) pa se posledice odražajo v velikih fiksnih stroških, kar vpliva na zmanjšanje rentabilnosti proizvodnje ki- sline, zato logika ekonomike zahteva čimprejšnjo izgradnjo nove investicije, ki bo namesto kritične preskrbe pirita uporabljala kot surovino elementarno žveplo, ki ga na podlagi že podpisane dolgoletne pogodbe, dobavlja Poljska. V razgovoru z ing. Antonom BENČINA sestavila MIRA GORENŠEK Zakaj čakamo? Vemo, da potrebe v Sloveniji narekujejo nujnost takojšnje izgradnje žveplene kisline, vemo, da je problematiko okoli gradnje potrebno reševati skupno, vemo, da smo delavci Cinkarne naredili vse kar smo mogli, da bi se gradnja že davno lahko začela. Kolektiv Cinkarne ne more prevzemati odgovornosti za kasnitev izvrševanja nalog iz programa ukrepov ekološke sanacije, kajti dejstvo, da je izvedba celovitega programa sanacije v veliki meri pogojena z izgradnjo nove S kisline, je močno izstopalo v razpravi na seji delavskega sveta delovne organizacije, dne 25. julija 1979, ko je le-ta obravnaval izvajanje ekološke in ekonomske sanacije Cinkarne. Člani delavskega sveta so zelo neposredno in ogorčeno vstrajali na potrebi za takojšen pričetek izgradnje omenjene investicije. Po njihovem mnenju z odlašanjem prihaja do podražitev, seveda ob tem, da je stanje s preskrbo z žvepleno kislino zelo kritično. Tista dela, ki jih je moč začeti izvrševati takoj se odlašajo, kljub temu, da so finančni in drugi pogoji izpolnjeni, pri tem pa se vztraja pri realizaciji tistih nalog, za katere iz znanih razlogov še niso pridobljena sredstva (družbena pomoč). »Žalostno je dejstvo,« je bilo zaključiti iz razprave, »da posamezni predstavniki sredstev javnega obveščanja, pa tudi nekateri »vplivni« ljudje, skušajo prikazati občanom neresnično sliko dejanskih razmer in razvrednotiti velike napore kolektiva, ki je dosedaj vložil že preko 55,000,00 din. Po oceni, podani na seji, je kolektiv opravil več nalog na področju sanacije, kot je bilo pričakovati ob tako velikem pomanjkanju finančnih sredstev. Na omenjeni seji, kateri so prisostvovali republiški in občinski predstavniki, so delavci zastavljali vprašanja, na katera niso dobili pravih odgovorov. Težki delovni pogoji v tovrstni stari industriji ter nenehno, po mnenju delavcev neupravičeno, odlaganje hitrejšega spreminjanja obstoječe tehnologije z izgradnjo sodobnejših investicij, se postavlja vprašanje, kdaj bo delovna organizacija prišla na zeleno vejo? Če so proizvodi za našo družbo tako potrebni, zakaj je potem potrebno tako dolgo dogovarjanje, polno dilem in dvomov? Zakaj pravzaprav čakamo na gradnjo žveplene kisline tako rekoč brez razloga? V srednjeročnem razvojnem programu leta 1976 in programu ekološke in ekonomske sanacije, sprejete leta 1978, smo si zastavili vrsto nalog, ki se že izvajajo. Čeprav niso bila zagotovljena vsa sredstva, In so bila v ta namen angažirana ostala lastna sredstva namenjena za tekoče poslovanje, bo dober del programa realiziran le z manjšim zamikom. Od tu in tam TTG Ljubljana je organizirala skupinsko udeležbo strokovnih delavcev, ki delajo na področju transporta na razstavi »IVA« '79. Razstava je zajemala najnovejše izsledke na področju vseh vej transporta od železniškega, avtomobilskega, ladijskega, letalskega in celo do vesoljskega. Prikazani eksponati so v prometnem sistemu edinstveni in bdnekatere izmed njih prav kmalu (fotrebno uporabljati tudi pri nas. Posebna pozornost je bila namenjena prometni tehnologiji železnic različnih držav. Izčrpno poročilo o ogledu te razstave sta podala delavskemu svetu TOZD Transport sodelavca Skale in Cmok, ki sta bila med udeleženci. -O- Predstavniki Cinkarne so se pogovarjali o sodelovanju Cinkarne kot predelo-valke cinka z delovno organizacijo Topilnico olova i cinka, Zletovo iz Titovega Velesa. Govorili so predvsem o možnosti zagotavljanja potreb cinka za Cinkarno in možnosti vspostavitve dohodkovnih odnosov, posebno še z ozirom na aktivi-zacijo nove valjarne v Cinkarni. - O - V celjski občini so v I. polletju 1979 v primerjavi z lanskim enakim obdobjem osebni dohodki v gospodarski dejavnostih porasli za 21 % tako, da znaša povprečni mesečni netto OD na delavca 6.497 din. V družbenih dejavnostih je povprečni OD višji in sicer 7.621 din, rast pa je dosegla stopnjo 24 %. Skupno je povprečni OD porasel za 22 % in znaša 6.553 din. V globalu so se osebni dohodki povečali v skladu z družbeno ekonomsko produktivnostjo, saj je dohodek na delavca porasel za 31 %. Upoštevajoč gibanje cen na drobno oz. življenskih stroškov, pa ocenjujemo, da so se v tem obdobju realni OD znižali za 3 do 4 %. V Cinkarni znaša povprečni mesečni netto OD na delavca 6.143 din in je porasel od lanskega enakega obdobja za 20 %. - O - Nadaljni razvoj Cinkarne In večja stabilnost v poslovanju je mogoče samo z realizacijo novih Investicij (S kislina, valjarna, železooksldni pigmenti, keramika ter večja flnalizaclja TOZD Titan dioksida. Na podlagi programa nadaljnega razvoja Cinkarne je predvidena opustitev dela sedanje proizvodnje ter z navedenimi investicijami sprememba tehnoloških postopkov in Izboljšanje delovnih in ekoloških pogojev ter dopolnitev In zaokrožitev proizvodnega asortimana. Z novimi investicijami se bodo tudi zmanjšale potrebe po delovni sili In tako bo v precejšnji meri nadoknaden sedanji deficit. Na seji občinske in republiške skupščine, ki sta bili 25. in 26. septembra 1979 bodo morda delegati razgrnili in rešili nekatere tažave, o katerih vam bomo poročali v naslednji številki. Zaradi vse večjih potreb po avtoprevo-zih od proizvodnje TOZD Metalurgije do potrošnikov naših kupcev žveplene kisline in popolne dotrajanosti obstoječih dveh cistern je bilo nujno potrebno predvideti nabavo novih vozil. Že v letu 1977 so nabavili vlečno vozilo s priklopnikom MAGIRUS - TAM in ga preuredili za prevoz žveplene kisline -jedkih nevarnih snovi. V letošnjem letu so nabavili še dva vozila tipa RABA - MANN pri uvoznem podjetju DINARA, Beograd. Cena vozila z vgrajenimi posodami za žvepleno kislino in priklopnikom je 3.395.861,00 din. Vsakokratna tečajna razlika za sprejeti kredit povečuje nabavno vrednost vozil. Omenjena vrednost bremeni sredstva iz amortizacije TOZD Transport. Urednica dopisujte v svoj Časopis Delavsko samoupravijanje pri nas Milan GABER, roj. 1953, strojni tehnik, v Cinkarni 6 let tehnolog v ARM TiOz TOZD Vzdrževanje in energetika Delegati DS: Vidmar Viki, Budna Štefan, Bajde Jernej, Cimerman Marjan, Dobovi-šek Emil, Fendre Vida, Gajšek Božo, Križanec Jože, Kolar Marjan, Kovačevič Božo, Kovačič Viki, Plevnik Jože, Prelož-nik Franc, Rubič Karel, Salmister Ivan, Goršek Janez. Mirko POLUTNIK, roj. 1952, strojni dela-vodja, v Cinkarni od 1975, vodja kontrole vozil,TOZD Transport Delegati DS: Anderluh Ferdo, Cmager Cvetka, Jeseničnik Konrad, Jevšinek Marija, Čalasan Pavel, Savič Vlado, Mitevski Mito, Butolen Franc, Keres Djuro, Popovič Vinko, Matijevič Tadija, Pandur Šemsudin PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA DO Branko CMOK, roj. 1951, prometni tehnik, v Cinkarni od 1974, vodja poslovnega dela v TOZD Transport dopisujte v svoj Časopis PREDSEDNIK DS TOZD KEMIJA MOZIRJE Jože PUNČUH, roj. 1935, ing. kemije, v Cinkarni od 1962, vodja kontrole kakovosti TOZD Kemija Mozirje Letos praznujemo tri velike jubileje, naše partije, SKOJ-a in revolucionarnih sindikatov. SKOJ, ki je od nastanka leta 1919 v Zagrebu pa do leta 1946 vključeval pol milijona organiziranih mladink in mladincev - borcev na fronti in aktivistov v zaledju, je bil vso vojno skupno s partijo nosilec borbe proti fašizmu. Mladina je v oboroženem boju z močno enotnostjo in odločnostjo napela vse sile za zmago nad sovražnikom in silami starega reda. Mladinske delovne brigade so v vseh krajih dežele že ob koncu vojne opravile mnogo delovnih akcij in s tem prispevale nad 16. milijonov prostovoljnih delovnih dni. Mladinske organizacije so posvečale Vstopi v mesecu juniju 1979 Vukašin MIRKOVIČ, IV. polivalentni delavec, Ti02 osnov, proizv., Drago LIHTENEGER, IV. analitik, gl. laboratorij. Nevenka VUZEM, IV. gumar, predelava gume, Derviš MURATAGIČ, III. ključavničar, strojni, Franc LIPOŠEK, samostojni komercialni referent, COAOP, Franc SMEH, interni Transport, Transport, Mile PE-TRUNOV, elektro, elektro, Mijo PAVIČ, strojni, IV. ključavničar, Stanislav PEVEC, pomočnik kurjača parnih kotlov, kotlarna, Elmi CURI, pakovalec tržnih produktov, grad. lepila, Branko BODIROŽA. pakovalec tržnih produktov, grad. lepila. Sreto JANJIČ, TIO osnov, proizv. Abaz LUTOLI, oprav, filtrov in meš. naprav, litopon, Kristina VIDOVIČ, snažilka, tisk. barve, Čedo ŽIŽAK, pakovalac tržnih produktov TI02, TiO pov. obdel., Hadži KRASNIČI, III. ključavničar, strojni, Marjana KOREN, administrator, strojni, Milan KODRIČ, I. ključavničar, strojni, Omer GARAGIČ, pakovalec tržnih produktov, grad. lepila, Hamdija BEČIREVIČ, pakovalec tržnih produktov, grad. lepila. Milan BABIČ, PREDSEDNICA POSLOVNEGA ODBORA Marjetka ZUPANClC, roj. 1934, dipl ing. kemije, v Cinkarni od 1963, vodja razvoja investicij v TOZD Grafika veliko pozornost idejno politični, kulturi in telesnovzgojni vzgoji mladine za pravilen odnos do dela in šole. V tem pa se je zrcalila dosežena stopnja v razvoju te organizacije in njena usmerjenost na še širšo fronto delovnih in drugih nalog. Bernard Kozovinc - o- 22. septembra letos je bila v Celju osred-dnja proslava teh jubilejev povezana s 40-obletnico II. konference KPS v Joštovem mlinu. Program tudi vrsto sporednih prireditev je izražal pripravljenost delovnih ljudi in občanov varovati pridobitve revolucije in socialističnega samoupravljanja. IV. polivalentni delavec, TiO; osnov, proizv., Drago ZEC, IV. polivalentni delavec, Ti02 pov. obdel., Zvonko MUŽAR, IV. polivalentni delavec Ti02 osnov, proiz., Marjana GMAJNAR, opera-rater za vnos podatkov, COAOP. Vstopi v mesecu juliju 1979 Nada ROMIH, komercialni referent, Kemija sk. sl., Nail AVDIČ, III. ključavničar, strojni, Davor PETKOVIČ, lil. strugar, strojni, Mirsad AVDIČ, lil. ključavničar, strojni, Emin FEKA, pripravnik »S«, TiO; osnov, proizv., Marjan KEKEC, III. varilec svinca, strojni, Peter BABIČ, strojnik na trovaljčniku, tisk. barve Mira BOŽIČIČ, II- delavec v galvani, galvana, Mustafa MEDANOVIČ, III. strugar, strojni, Ivan HORVAT, IV. polivalentni delavec, tiskarske barve, Nikola ILIČ, IV. polivalentni delavec, Ti02 osnov, proizv., Albin PLAHUTA, II. ključavničar, Grafika sk. sl„ Milenko RADJENOVIČ, IV. polivalentni delavec, Ti02 osnov, proizv., Branko SMILJANEC, III. ključavničar, strojni, Dragutin MOHORKO, lil. ključavničar, strojni, Vladimir RIGA, III. ključavničar, strojni, Dragu- Naši jubileji tin ŠIVAK, III. ključavničar, strojni. Janez PETERNEL, vodja invest. in vzdrž. oprrative, Ti02 invest. služba, Vlado TOPOLOVEC, III. strugar, strojni, Husejn IMAMOVIČ, III. ključavničar, strojni, Vinko LAVBIČ, IV. polivalentni delavec, Ti02 pov. obdel., Milan KUNŠTEK, III. obratni električar, elektro. Dragan PETKOVIČ, III. strugar, strojni. Izstopi v mesecu juniju 1979 Dušan ERGERAC, III. varilec svinca, strojni obrat, Dragoljub STOLIČ, vozač surovin in drob. samota, keramika, Milica MITROVIČ, snažilka, tiskarske barve, Shani BLETA, lil. ključavničar,strojni, obrat, Slavica LESKOVŠEK knjig, kupcev in dobaviteljev, finančni sektor, Jelka LUZAR, knjigovodja material, in proizv., finančni sektor, Velinka DUKANOVIČ, gradbeni tehnik v investicijah, Ti02 investicije, Jožefa ŠEŠKO, stavec v tiskarni, tiskarna, Darko ZAKOŠEK, izmenovodja, tisk. plošče, Risto KOSTIČ, pakoval. in posnem. v zn-prahu, zn-prah, Maksimilijan SENIČAR, vodja elektro vzdržev. skup., elektro obrat, Ibro TADIČ, žerjavovodja, nova žveplena, Alija SMAIL, oprav, filtrov in meš. naprav, soli in pigmenti, Radomir SEKULIČ, oprav, filtrov in meš. naprav zn-belilo, Marija KAUČIČ, pakovalec tržnih produktov, KIM Mozirje, Franc BRUMEC, lil. transportni delavec,Transport, Miha HRASTNIK izdel. premazov in barv, KIM Mozirje, Slavoljub LAZOVIČ, III. polivalentni delavec, Ti02 osnov, proizv., Kasim HUSIČ, IV. polivalentni delavec, Ti02 osnov, proizv., Vehid HRNJIČIČ, pripravnik, N. Z., Anton ZEKO, oprav, peči in agregatov litopon, Rade RISTIČ, pakovalec tržnih produktov, Ti02 pov. obdel., Branko SAVIČ, II. polivalentni delavec, Ti02 pov. obdel., Stilina PRVULOVIČ, lil. delavec v glavni obrat galvana, Milorad ČIKIČ, oblikovalec dimnih tuljav, keramika. UMRLA STA: Aleksander MASTNAK, III. polivalentni delavec Ti02 osnov, proizv., Lazar Mlčlč, III. transportni delavec, Transport. V mesecu maju smo se poslovili od naših dolgoletnih sodelavcev, ki so odšli v pokoj: Ana KOVAČIČ - 32 let, snažilka, splošni sektor Adolf TAJNŠEK - 20 let, vodja strojne delavnice, strojni, dr. Jovan MARKOVIČ - 46 let, uprava V JA ODŠEL: Silvo RAMŠAK, tehnik v razvoju, razvoj Grafike Izstopi v mesecu juliju 1979 Borislavka KEVAC, snažilka, splošni sektor, Ivan KUZMINSKI, rafiner, zn-prah, Judita ZA-PUšEK, tehnična evidenca, Metalniška invest. grupa.Marko JEZOVŠEK, III. preoblikovalec UM predelava umet. mas, Senad AVDIČ, delavec na namakanju, TiO, pov. obdel., Iztok ŠTRAKL, III. merilec, merilni, Dušan MOHORKO, izmenovodja, tiskarske barve, Pero JURIČ, pakoval. in posnem. v zn-prahu cinkov prah, Nenad JOVANOV, izmenovodja, TIO osnov, proizv., Marija KRAJNC, I. analitik, služba za varstvo pri delu, Mija ŽIVKOVIČ, oprav, filtrov in meš. naprav, O O B, Nežika UNETIČ, izdelovalec in pakovalec čašic, čašice, Ivan REPAR, II. tehnolog v pripravi dela, vzdrž. sk. sl., Hadži KRASNIČI, lil. ključavničar, strojni Drago CAFUTA, delavec na hidrolizi, Ti02 osnov proizv., Janez PEČOVNIK, II. valjač, valjarna, Anica PLEVNIK, oslojevalec tiskarskih plošč, tiskarske plošče, Franc PLOŠTAJNER, pakovalec tržnih produktov, TI02 osnov, proizv., Hambdija BEČIREVIČ, pakovalec tržnih pro-gradbena lepila. Dragiša NJAGOJEVIČ, šofer traktorjev, interni transport, Franc ČANADI, IV. zidar, gradbeni. UMRL JE: Franc ZEVNIK, II. čuvaj - vratar, splošni sektor V mesecu juliju smo se poslovili od naših dolgoletnih sodelavcev. ki so odšli v pokoj: Jože KOVAČIČ - 37 let 10 mes., kopalničar, splošni sektor, Emil JELEN - 36 let, vodja zun, vzdr., merilni, Olga JESENOVEC - 36 let 8 mes., komercialni referent, Kemija sk. sl. Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu JULIJU Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din AVGUSTU Stroškovno mesto lil s 5 » o o. B c n Is« a. 2 a 11 lil s.;l s o. 2 c S sl 5