BODI CLOVEK!, LETNIK1, 5t. 3.........
PRILOCATEDNIKA NOVI GLAS
LETNIK XVI., ST. 14 (737) / TRST, GORICA-
CETRTEK, 14. APRILA 2011
■''S BODI
Clovei<!=
Strazar pravi: “Prislo bo futro, cetucti je noc!” f/z 21,12)
Uvodnik
Andrej Voncina
Miroljubne vojne in clovekova malomarnost
Y'preteklem mesecu je bilo precej pestro dogajanje na naSem planetu. V Pakistanu je bil zaradi svoje pokonCne krSCanske drze umorjen minister Bhatti, na severu Afrike je bilo precej napeto, s tem da je v Libiji zadeva preSla v oborozen spopad, v katerega so se vmeSale Se t. i. "mirovne sile", to so tisti, ki bi radi na silo prinesli neke vrste mir, a vemo, da so v ozadju drugafini interesi. Pa saj je bilo tako ze (skoraj) povsod, kjer je priSlo do vojaSkega posega. Vendar je to vsem na oßeh - pojdimo nekoliko mimo teh zadev v samo srz.
Lahko sploh govorimo o "humanitarni vojni"? Te definicije si same sebi nasprotujejo. Za IraCane ni (bilo) vse skupaj prav niC humanitarno, ko jim je hotel Imperij Dobrega (ZDA) vsiliti svojo demokracijo, hote ali ne. In Ce bi ljudje sluCajno ne hoteli sprejeti vsega skupaj, se nanje vsuje to£a bomb. Ti izrazi pa niso ni£ novega, saj so jih uporabljali ze npr. v zalivski vojni. Kaj, ko bi enkrat ze nehali slepomiSiti in bi vojni rekli vojna, miru pa mir? Je res treba vedno iskati propagandistiCne izraze za vojaSki poseg? Seveda gre vedno za poseg nad "majhnimi ribami", saj si nihCe ne upa odvreä bombe nad New Delhi ali Peking, ker imajo Indijd in Kitajci atomsko bombo - na zatozni klopi so razni srbski, bosanski ali afriSki voditelji, ki v geopolitiCnem smislu niC ne pomenijo. Glede iskanja reSitve v poenotenju v eno svetovno vlado pa vemo, da v tem ni reSitve, Se veC - ugledni pisatelji (Solovjev) so takSno vlado oznaCili kot eno od znaälnosti kraljestva Antikrista. Svet vendarle ni öno-bel. Bogu je vSe£ raznovrstnost, z vso paleto razliCnih ras, narodov, kultur in jezikov, ki delajo ta naS planet tako pisan. To ni zadeva, ki bi jo bilo treba popraviti, ampak jo je treba varovati. KrSCansko je, da med sabo dosezemo dogovore, da se zdruzimo, poenotimo. Vendar tako, da ohranimo razliüiost. Svet je lep prav zato, ker je raznovrsten.
Ze res, da je nekaj treba ukreniti, da bi prepreCili pokole in genocide, vendar je treba vedno imeti v uSesih Jezusove besede, ki niso bile samo ’sladke', ampak tudi precej osupljive, vsaj kar zadeva svet in CloveStvo. Pravi, da je ves svet zaznamovan z grehom. In govori zadeve, ki bi jih razni demagogi (tudi krSCanski) najraje kar izbrisali z obliCja zemlje - da bodo npr. ubogi vedno med nami, ne glede na naSe revolucionarne sanje. NeupoStevanje teh naCel se je vedno slabo konCalo. Predsednik Wilson je po prvi svetovni vojni npr. ustanovil DruStvo narodov, ki pa ni zagotovilo svetovnega reda in miru, ampak je na nek naCin pospeSilo zaCetek druge svetovne vojne. Podobno pa OZN, ki je nastala na pogoriSCu tistega druStva, upraviCuje vojaSke posege pod hinavsko krinko humanitarizma.
Pa se ustavimo Se malo na Japonskem, ki jo je prizadel izredno hud potres. Ce pogledamo, je bilo Stevilo smrtnih zrtev pravzaprav majhno, zahvaljujoC se dejstvu, da v tej dezeli velja izredna pozornost potresni varnosti. Samo mislimo si lahko, koliko zrtev bi takSen potres terjal v Sloveniji ali Italiji. To vpraSanje pa nas ze privede do nekega drugega vpraSanja -flovekove malomarnosti ali neodgovornosti. Kako radi npr. varCujemo pri avtomobilskih pnevmatikah, kako radi norimo z avtomobili ali motornimi kolesi tudi tam, kjer je to poCetje tvegano? Vsak ve zase. Se mar obnaSajo odgovorno tisti NeapeljCani, ki na poboCju eksplozivnega vulkana Vezuva (ta lahko poCiva tudi kako stoletje, potem pa pokaze naenkrat svojo moC) skoraj do kraterja gradijo cela naselja z ozkimi uliäcami? Ce pride do katastrofe, ne more biti najprej kriv Bog, ko pa je Cloveku dal pamet in svobodno voljo. Bodimo v polnosti ljudje!
I
Foto M. Rijavec
Na krizu smrt umrla je
Mrtva smrt
Za ta naslov me je nagovoril ruski krscanski mislec Sergej Bulgakov, ki je opisal svojo mrtvo smrt, ki se je ustavila v agoniji. Pravi, da je v tezki operaciji, ko so mu sredi prejSnjega stoletja brez narkoze operirali raka na grlu, umiral v Kristusu in Kristus v njem ter z njim. V tej boledni, ki se mu je pridruzila Se izguba glasu, je dozivljal izkuSnjo zapuSCenosti, vse v njem je bilo gluho, brez zivljenja in veselja. Soocal se je s strahom in boledno, z obcutkom ponizanja in nemoci, kar pa je izrocal v Bozje roke in spreminjal v naklonjeni dar za bliznje. Pravi, da se je vse odvijalo med dvema Jezusovima krikoma: krikom zapuScenosti in zaupljivi izrocitvi: Oce, v tvoje roke izrocam svojega duha in vse svoje zivljenje. So-trpljenje in so-umiranje z drugimi je najviSja stopnja ljubezni in blizine. Podarjeni in vrnjeni dar premaguje vsako senco greha in se odpira v odreSeno upanje, da je zivljenje povsem predano Bogu.
Vse religije se na tak ali drugacen nacin dotikajo vpraSanja smrti in tudi njenega preseganja. KrSCanstvo nosi v srediSCu svojega oznanila izkuSnjo premagane smrti in razodetje zivljenja, ki jo presega. Tu ne gre za neko rnislicno izkuSnjo, ampak za stvarno Kristusovo zivljenje, ki je okusilo agonijo in Slo skozi smrt. Vendar ga je Bog obudil od mrtvih in sedaj v Svetem Duhu na razliCne na Ci ne prinaSa moc tega novega zivljenja v Cerkev in v svet.
Dejstvo smrti je stalnica v naSem zivljenju, kdor se rodi, bo tudi umrl.
To misel nosimo v sebi, Ceprav je morda ne priznamo. Toda Se moCnejSa misel o zivljenju in upanju.
V	sodobni druzbi ni ravno kulturno prevec brskati v ta vpraSanja. Smrt je postala tabu, o njej se ne sme govoriti na odkrit nacin, zlasti pa ne pred otroki in mladimi, da jih ne bi
ta misel prizadela pri njihovi nerealni podobi o zivljenju. Prav tako s smrtjo stopamo na podrocje minljivosti in preseznosti, kar pa zahteva drugacen nacin razmiSljanja in posledicno tudi zivljenja. Papez Benedikt pravi, da je v zahodni civilizaciji nastala protikultura, ki je beg od resnicnega zivljenja v lazne sanje in sreCo, kar pa postane popredmetenje cloveka in globoki nihilizem. To je zivljenje, ki noce ziveti, se zapira v svoje minevanje in pogosto zavraCa tudi zivljenje
“Skozi smrti se dotikamo zivljenja v njegovem bistvu, odkrivamo njegovo resnico in se usmerjamo k vedno vecji svobodi”.
“So-trpljenje in so-umiranje z drugimi je najvisja stopnja ljubezni in blizine”.
drugih.
KrSCanstvo pa prinaSa oznanilo o premagani smrti na tak naCin, da se sooCi z umiranjem, ga od znotraj trpi in preseze. Zivljenje je Sola, v kateri se uCimo umirati, ko sprejemamo mnoge male smrti in jih skozi podarjanje odpiramo novemu zivljenju. To pomeni, da smo pripravljeni izgubljati, sprejemati udarce, se podarjati drugim in deliti z njimi. Prav tako nas ta sreCanja z malimi smrtmi uCijo bolj polno ziveti. Skozi smrti se dotikamo zivljenja v njegovem bistvu, odkrivamo njegovo resnico in se usmerjamo k vedno veCji svobodi. Podobno kot velja za naSe osebno umiranje, se tudi sooCamo z
umiranjem naSih bliznjih in vseh, ki jih imamo radi. Koliki ljudje zivijo v stanju take agonije?
Evangelij pripoveduje, kako se je cloveStvo postavilo proti uCloveCenemu Bozjemu Sinu in hotelo uniäti najveCjo svetinjo na tem svetu. On pa je v veliCini svoje ljubezni sprejel to hudobijo in jo spremenil v odpuSCanje ter novi dar ljubezni. Ljubezen je namreC umiranje sebi, da se izpraznimo od vsega svojega in se spustimo na raven drugega, tudi do globin njegove krhkosti, greha in nica. Samo tam ga moremo obdati s tisto nezno moCjo, ob kateri se bo odprl in sprejel naS dar. Ljubiti namreC pomeni reCi drugemu, da za nas ne bo nikoli umrl, da smo mu pripravljeni podariti svoje zivljenje in tudi svojo smrt. Dar zivljenja in smrti je najvec, kar je rnogoce narediti za druge, in Jezus je postavil to podaritev v srediSce krSCanske verske izkuSnje. Pri evharistiji in v zakramentih prejemamo moC Jezusove poveliCane CloveSkosti, zivljenje, ki se je podarilo do zadnje kaplje krvi.
Pri zakramentu krsta je Se posebej poudarjena moC Kristusove smrti. KrSCenec stopa s Kristusom v njegovo smrt, da bi ga on obudil v novo zivljenje. Sveti Pavel opominja kristjane v Rimu, naj se zavedajo, da so bili krScen i v Kristusovo smrt in vstajenje. Kdor s Kristusom umre svojim mnogim strahovom pred smrtjo, egoizmu in napuhu, dobi moC, da more izpolniti vse, kar Bog zeli od njega, zlasti pa, da spreminja odnose, miSljenje in tudi trpljenje ter veselje
v	ljubezenski dar za druge. Umirati v Kristusovo smrt pomeni v vseh okoliSänah sprejeti Bozjo voljo za naSe zivljenje in zvesto opraviti svoje poslanstvo, tudi za ceno velikih naporov. S tem sta si bozje in CloveSko najbolj blizu, vedno manj je strahu in greha, da se ljubezen znebi sebiCnih kompromisov in se odpiramo novemu, podarjenemu zivljenju.
PrimoZKreäö
Taksne in drugacne duhovniske drze
Je klerikalizem se ziv?
Smrt avtoritet
Ne verjamem! Nikomur!
Med duhovniki najdemo razlidne znadaje in tudi razlidne nadine uresnidevanja v njihovem poslanstvu. Najbolj so nam gotovo pri srcu tisti, ki se z vso dobro voljo in brez notranje zagrenjenosti posvetijo ljudem, h katerim so poslani, in pastoralnemu delu, ki jih daka, zlasti Se mladim in druzinam. Pri tem morejo uporabiti razlidne talente in sposobnosti, svojo mladost, pa tudi izkuSnje in modrost, zlasti pa vse svoje zivljenjske moCi. Nekateri se posvedajo ljudem v tezkih stanjih bolezni, prestopniStva, zasvojenosti, brezupa, celo kriminala. Tem osebam Zelijo povrniti dostojanstvo in zivljenje v njihovem zivljenjskem krogu. Kar veliko duhovnikov zivi na podezelskih zupnijah, na ravninah in po hribih. V takih krajih morejo biti duSa vsega skupnega zivljenja, za otroke, mlade, starejSe. Obidajno nimajo posebno izdelanih pastoralnih prijemov, ampak nadaljujejo za svojimi predhodniki in gredo ljudem naproti,
'
Ivn
sredujejo jih v njihovem zivljenju in delijo z njimi dobro in tezko. Veliko tezje je biti duhovnik v krajih, kjer je modna sekularizacija in mladi bezijo v nod svojih zasvojenih skuSnjav, ki jih oddaljujejo od Cerkve in njenih dejavnosti. Pri duhovniku, ki duti z Jezusovim srcem, pomeni odhajanje mladih iz krSdanske skupnosti novo boledino. Zato jih Se naprej vabi in sprejema, ko se vradajo. Vendar pa te boledine ne razliva na ljudi, ki prihajajo k obredom in zivijo v zupniji.
Ti duhovniki niso popolni, so pa prizadevni, navduSeni in odgovorni. Resno so sprejeli svoje poslanstvo in zelijo evangelij prevesti v jezik in kulturo dasa, da bi zlasti mlajSi ljudje zadutili potrebo po odreSenju in se obrnili h Kristusu. Zivljenje teh duhovnikov se odvija v podarjanju za druge, lahko bi ga imenovali pastoralni eros, ki prihaja iz prijateljskega odnosa z Jezusom in neprestanega napora v duhovnem zivljenju. Poleg te duhovniSke drze pa obstajajo tudi Se
druge. Pri nekaterih se duti vradanje klerikalizma, ki ga je dutiti znotraj cerkvene stvarnosti. Nekateri tezko najdejo stik s sodobnim dasom, zanje je koncil nerazumljiv in preved liberalen, pravijo, da je vse razpustil v Cerkvi in ni ved trdnega starega reda. Zato pa zelijo vzpostaviti neko visodino v odnosu do ljudi, da bodo vedeli, kdo je avtoriteta, prav tako so zelo uradni do sodelavcev. Vdasih zelijo to podkrepiti Se s svojo obleko, tako da postavljajo nase vse mogode dodatke iz pretekle duhovniske garderobe, kar marsikdaj meji ze na neokusnost, zlasti pa na nezivljenjskost. V odnosu do zupnij se kazejo, kot da so njihova last, manj so odprti za poglede in prispevek vernikov, jim ne zaupajo in pravijo, da ti niso pripravljeni sodelovati, zato sami odlodijo, kako naj bo, in drugi se morajo tega drzati. Prav tako se posvedajo le nekaterim skupinam in svoj privatni das delijo samo z nekaterimi, izbranimi. Ko zamenjajo zupnijo, mora biti v novi zupniji vse takoj po njihovo, v pastorali, v liturgiji, zlasti pa tezko prisluhnejo dutenju ljudi, zgodovini, skupinam in samemu zivljenju v zupniji.
Nekdanji klerikalizem se je rodil iz dolodene ideje o Cerkvi, ki je bila pogosto povezana z avtoritarnim nastopom duhovnika. Danes pa se klerikalizem rojeva kot izraz izgubljenosti in nemodi ob grenkih ugotovitvah, da nekdanji modeli ne drzijo ved. V druzbi se vrstijo spremembe, spreminja se socialna podoba in odnosi. Duhovniki so postali v tem svetu enaki vsem drugim ljudem, nid ved posebni gospodje, ampak gospodje med drugimi ljudmi ali, Se bolje redeno, sluzabniki med drugimi sluzabniki. Res je pri tem dodal svoje tudi koncil, ko je ovrednotil vlogo laikov in odprl mnoge moznosti njihove dejavnosti v Cerkvi. Nekateri duhovniki, ki so bili v dasu koncila navduSeni nad spremembami, se sedaj obradajo nazaj, ker ni tistega, kar so pridakovali, in te nove razmere jim jemljejo preved modi. Njihovo mnenje se mora soodati z mnenjem laikov, z njihovim dutenjem, prav tako z raznimi skupinami, gibanji.
Marsikdaj se zaprtost pred to stvarnostjo konda s povledenjem nazaj v samoto in tudi razodaranje ali pa premislek, da je kot znamenje dasa potrebna nova evangelizacija, kjer bo vse cerkveno zivljenje moralo iti skozi mrezo pridevanja in evangeljskega oznanila. Mnogi dogodki poslednjega dasa nas Se bolj klidejo k tej odloditvi, ki jo bomo morali narediti tako duhovniki kot verniki v naSih skupnostih ter se zavedati, da smo neobhodno potrebni drug drugemu.
PrimoZKreäd
Razprodaja Krasa tujcem
Ne vrag, le sosed bo mejak
n
Oi
d 1. maja 2004 poteka na Krasu | prava erozija ozemlja. Temu postopno sledi erozija nacionalne identitete", je zaskrbljen Robert Rogid iz civilne iniciative Kras. Ste zaskrbljeni tudi vi? "Seveda", boste rekli,
"de nam pa kradejo nekaj, kar je naSe".
Pa ni Se tako dolgo, ko smo vzhideni ponavljali parole, da zdaj meja ni ved, da so kvedjemu samo Se v glavah.
Govorili smo, da stopamo v Evropo kot »samozavestni in enakovredni, s kulturno in narodno identiteto,« kot je na proslavi ob vstopu Slovenije v EU v Novi Gorici dejal takratni premier Anton Rop. Pa si vendar meje Se zelimo. Med mojim in tvojim, med naSim in vaSim.
Zakaj? Je ta zemlja res samo moja? Si je ne smem z nikomer deliti?
Gre za nekaj posebnega, seveda. Za identiteto morda. Toda - se lahko kot Slovenec identificiram samo s svojim ozemljem? To je seveda premalo. Slovenec moram biti Se v marsidem drugem, ne samo v zemlji. Ce spoStujem in zivim svojo kulturo, jezik, zgodovino, navade in Se marsikaj, kar pomeni »slovenstvo«, potem pad ni mogode, da bi me moglo karkoli »od-sloveniti«, tudi zemlja
i
ne. Saj obstanek dolodenega naroda ni samo v ozemlju, temved najprej v duSi naroda. In de svoje slovenstvo tako modno in konkretno zivim in ga spoStujem, potem me bojo mogli spoStovati tudi drugi narodi. Potem se za prihodnost mene kot Slovenca ni treba bati. In tudi za prihodnost slovenstva ne. Ce pa na mesto spoStovanja stopijo denar, preradunljivost ali strah, potem se stvar seveda izrodi. Potem nobena stvar ni na pravem mestu. Potem se zadne propad identitete naroda: ali v iznidenje ali v nacionalizem.
Ce je to jasno, potem menim, da ne bo tezko potegniti pravega zakljudka, ali sem kot dober Slovenec lahko tudi dober kristjan. Ce namred lahko skupaj zdrzita ljubezen do bliznjega in domoljubje. Lahko, de se razumemo, da domoljubje ni v izkljudevanju in sovraStvu do drugih narodov, ampak v zivetju svoje narodnosti. In da ljubezen do bliznjega ni v popuSdanju, tudi ne v izkoriSdanju, Se manj v prostituciji (prodajanju samega sebe), ampak najprej v spoStovanju. Da je tako, kot pravi naSa himna:»... ne vrag, le sosed bo mejak.«
Marko Rijavec
Kateri avtoriteti verjamete? Obstaja sploh katera, v katero ste prepridani, da ima prav in da ji zaupate? Ce ste takSni, potem spadate med majhno skupino ljudi, ki Se niso izgubili upanja nad tem svetom. Vedina ga je. In vse se je zadelo z razpadom avtoritet, ki so svet drzale pokonci, ki so mu usmerjale korak in ga vodile skozi burne dase zgodovine. Danes avtoritet praktidno ni ved. Ce danes ponovite nek stavek, ki ga je izrekel ta ali oni predsednik ali morda celo papez, ne boste vzbudili pozornosti. Kvedjemu boste koga Se prej odvrnili od posluSanja. A zakaj? Zakaj je vrednost avtoritete tako zamrla, de pa so bile nekdaj tako pomembne za obstoj sveta?
Avtoritete so namred vedno obstajale zato, da so povedale, kaj je prav in kaj narobe. Avtoritete so bile vedno v sluzbi skupnega dobrega, reda in resnice.
Zato se je dlovek z njimi dutil varen. Vedel je, da je vedno nek temelj, nek zadnji zid, na katerega se bo lahko z gotovostjo naslonil, kadar se bo znaSel v zagati in med vpraSaji druzbe, zivljenja in prihodnosti. Spodkopavanje njihove "oblasti" se je zadelo, ko so se njihove besede spotaknile ob napakah. Preprosto takrat, ko so eno govorile, drugo pa delale. Toda k temu, da so v naSem svetu avtoritete umrle, niso prispevale samo napake. Napake ljudje odpustimo, ker vemo, da tudi sami kdaj pademo. Ne, smrt avtoritet se je dejansko izvrSila takrat, ko so se napake izkazale za ponavljajode, kar je pomenilo, da ne gre samo za napako, za kiks, temved za resnidnost. Ko se je izkazalo, da je nekdo popustil pri tistem, kar naj bi bilo sveto in nedotakljivo. In je s tem izgubil svojo verodostojnost.
Tako smo se znaSli v danaSnjem polozaju, ko ima dlovek Se ved vpraSanj kot poprej, avtoritete pa nimajo odgovorov nanje. Vsaj ne verodostojnih odgovorov. Avtoriteta naj bi bila v svetu, a drugadna od tega sveta, pa ni ne eno ne drugo. Zato jim ljudje ne verjamemo ved. Ali ji manjka eno ali drugo. Druzbene avtoritete
“Kdor se za vsako ceno drzi resnice, bo ohranil trdnost in gotovost”.
namred niso nid drugadne od vseh, ker nimajo nikakrSnega etidnega temelja, ki bi se ga stoodstotno zvesto drzale. Kot vsi ostali so koristoljubne, de ne po dobidku, pa po oblasti. Verske avtoritete pa so pogrnile naprej pri tem, da so govorile o vrednotah tako, da jih ni bilo mogode konkretno ziveti.
Zivele so daled prod od realnosti ljudi. Svojo "resnico" so prevedkrat oblekli v ornat in jo posadili v razkoSne prostore, daled prod od realnosti ljudi. Govorili so o zivljenju, pa nismo vedeli, kaj je to. In za takega so naredili tudi evangelij. Zato mu je podasi upadala verodostojnost. Evangelij, ki se je rodil med preprostimi in ubogimi ljudmi, med gobavci in slepci, je postal beseda bogatih in modnih in vplivnih ljudi ter prav zato nezivljenjski in zato tudi nekoristen.
A realnost in resnica spadata skupaj. Ce se ena odmakne od druge, nastane velika zmeda. To se je izkazalo ravno v tem, da so ravno zato tudi same pokleknile pred to svojo napako: svojih vrednot in svojih besed niso zivele. Ker niso bile zivljenjske. Ker niso bile resnidne.
Ce nas torej ta das desa udi, nas udi nekaj izredno pomembnega in najbolj gotovega: edina avtoriteta, na kateri lahko zrasejo tudi druge avtoritete, je resnica. Ne dlovek, ki je greSljivo bitje, ampak resnica. Kdor hode vsem ugajati, bo kmalu izgubil verodostojnost, kdor pa se za vsako ceno drzi resnice, bo ohranil trdnost in gotovost. Ljudje verjamemo samo tistemu, ki zivi resnico, ne pa samo govori o njej. Ki zivi resnico v vsej njeni trdoti, krutosti in zahtevnosti in zato v sebi nosi odgovore, ki so se v njem nabrali ob konkretnih spopadih z zivljenjem. Recimo nekomu, ki je svojo resnico izzivel med preprostimi in ubogimi, ki je z njimi delil lakoto in puSdavo, ki jim je prinaSal upanje in Boga in zaradi zvestobe vsemu temu pristal na krizu. Ki je evangelij, ki ga je oznanjal, tudi zivel.
Jaz mu zato verjamem.
Marko Rijavec
Tezaven odnos mladih do Cerkve (3)
Poboznosti in mase za pokojne
Ko smo si v prejSnjih dveh Stevilkah pogledali profil te 'prve neverne generacije', si skuSajmo tokrat in naslednjid odgovoriti, zakaj mladih ved ne vidimo pri masi. Ce smo doslej gledali bolj na sploSno, se bomo sedaj preselili k osnovni celici - zupniji. Kar povejmo si v obraz in brez slepomiSenja, da nase zupnije temeljijo predvsem na roznih vencih in maSah za pokojne - za slednje darujejo tisti, za katere se bodo kmalu darovale prav taksne maSe.
Kdo od zupnikov temu doda Se kako drugo obliko molitve, do katerih pa dlovek nima takojSnjega dostopa.
Medtem je obisk svetiSda in zupnij skih prostorov Se kar dober, ker se veliko ukvarjamo z otroki - v zadovoljstvo starSev in SirSe druzbe.
Vse manj pa tja zahajajo mladi, kar posledidno vpliva tudi na otroke, ker dobijo obdutek, da zupnij a ni kraj za mlade.
Tistih nekaj mladih, ki Se obiskujejo zupnijo, takoj 'pohopsajo' za katero od oblik sluzenja najmlajSim, katerim potem posredujejo vero v Jezusa, za katero se sami pravzaprav Se niso odlodili. Otrokom tako sporodajo, da je ’hoditi v cerkev' enako kot 'delati cerkvene zadeve', da je torej to neposredno povezano s sluzenjem. Mladi to vidijo kot neko dolznost, neko obvezo. Ker pa se jim ’cerkvenih zadev' ne ljubi kaj preved podeti, ne vidijo niti razloga, da bi obiskovali cerkev. Pa tudi sploSna slika Cerkve je potem taka, da je to kraj, posebej specializiran za otroke.
Zakramenti sluzijo kot neko represivno orodje - treba jih je prejeti ali prejemati, ko govorimo
o	spovedi, maSi in obhajilu, ne ve se pa, zakaj. Koliko se dela na vsebini zakramentov? Potem pa se standardi spuSdajo in ni ved vazno, koga se krsti (koliko teh potem danes tudi obiskuje verouk?), zlasti ni vazno, kdo gre k birmi (ki naj bi predstavljala prehod v odraslo dobo), za poroko pa smo sploh veseli, de se zanjo kdo sploh odlodi, pa deprav mnogi ne vedo, v kaj se spuSdajo. Pri pogrebih je treba ponekod obhajati maSo za prav vsakega, ne glede na njegovo zivljenje. Vdasih se je veliko poudarjalo, kako je treba prejemati zakramente, da se s tem reSimo pekla, kar je Se precej ohranjeno v naSih glavah. Bolj kot
kvantiteta, je vazna kvaliteta. Sicer hitro dobimo vtis, da smo Cerkev in duhovniki servis.
Stevilo duhovnih poklicev se je drastidno zmanjSalo, kljub temu pa je Stevilo zupnij nadeloma ostalo enako kot prej. V nasprotju s tem, so v druzbi Sli v neko racionalizacijo vzgojnih, zdravstvenih in trgovskih Struktur, in sicer zaradi padca rodnosti, koncentracije prebivalstva v urbanih srediSdih in povedanja
raznolikosti ponudbe. Preden se torej vabijo duhovniki od drugod, je treba najprej zadeve strukturno urediti, namesto da zupnik teka sem ter tja po treh/Stirih zupnijah, ki jih upravlja. Koliko se lahko en tak zupnik posveda delu z mladimi, je najbrz retoridno vpraSanje, saj se Se 'delu s sabo' tezko posveti.
NaSe zupnije so naravnane predvsem pastirsko,
v	izrazanje vere in torej predpostavljajo pri tistih, ki jih obiskujejo, da ze imajo neko versko podlago in kolikor toliko prakse z molitvijo. Ce bi torej v zupnijo priSel kdo, ki bi ne vedel, kaj to je vera, bi le stezka naSel koga, ki bi mu o tem kaj povedal, ga uvedel v molitev, in to prav danes, ko bi v tem hitrem tempu molitev potrebovali kot svez zrak, ki prodre v naSa srca. Ne moremo verovati, de ne molimo in ne moremo moliti, de nas kdo v to ne uvede. Cerkev, ki mladih ne udi verovati in ne udi moliti, jih tudi kaj dosti ne zanima - desar ta naSa prva neverna generacija niti ne skriva. Se nam porodi Se eno zbadljivo vpraSanje - da ne gre tu za obojestransko nezanimanje? O tem prihodnjid.
Andrej VonGna
INTERVJU / Irma in Franc Koren o vzgoji za ljubezen, naravnih metodah in se cem
"Bog naiu obilno blagoslavlja"
Irma in Franc Koren staporoCena 25 let, zivita na Colu, imata Stiri cutlovite otroke, zlato nevesto in nadvse prisrcno vnukinjo. Franc je po poklicu zdravnik, specialist za pljucne bolezni in sladkorno bolezen, Irma pa kot vodilna presojevalka izvaja presoje v zivilski industriji. Ze veC kot 20 let sodelujeta na tecajih priprave na zakon v Vipavski dekaniji in vcasih tudi drugod, 15 let vodita seminarje o vzgoji za ljubezen na Skofijski gimnaziji Vipava, odzivata in sprejemata pa tudi povabila za razna predavanja, pricevanja na misijonih, delavnice...
Kaj je bil razlog, da sta za&la sodelovati pri programih priprave na zakon? Kako se je zafelo?
Franc: Vse skupaj se je zaüelo pred 20 leti dokaj spontano. Gospod zupnik iz Vrhpolja,
Jozko Berce, me je poklical, £e lahko vskoüm, ker di. Franc KerkoC, ki je prej vei let sodelo-val, tega dela ni veCzmogel. Zelo na hitro sem pripravil okvirza sreäanjein prvi vtis je bil zelo dober.
Kmalu zatem pa je novogoriSki zupnik, g. GaS-per Rudolf, pripravil novo shemo /itinerarij/, da bi se sreäanja priprave na zakon posodobi-la. Po tem naCrtu je bilo zasnovanih Sestzapo-rednih sreCanj vnedeljo popoldne. G. Berce je osebno naSel Sest parov v naSi dekaniji. Izo-blikovalo se je nato Sest ekip za vsako sreäanje posebej v sestavi zakonski par in duhovnik.
Podobno jesestavil ekipeg. Rudolf vNovi Go-rici. Za t. i. "zdravstveno temo" sva bila za-dolzena midva z zeno Irmo. Osnova za posa-mezne teme so od tedaj deli obljube, ki si jo ob sklenitvi krSCanskega zakona izreCeta za-roäenca pred Bogom. Skoraj tri leta smo po-tem oblikovali in dopolnjevali posamezne teme. Tecajnike smo s posebnimi vajami vkljudevali, da so aktivno sodelovali, vkljuüe-vali smo zgodbe in priäevanja iz vsakdanjega zivljenja. Nazadnje jekoprska Skofija na osno-
vi	naSih zapisov in predlogov iz prakse izdala knjizico, ki je osnova za sre£anja vceli Skofiji Se danes.
Kako do2ivljata to poslanstvo? Sta tudi vidva skozi leta za to nalogo dozorevala?
Franc: Najino delo zeliva opravljati z vso odgovornostjo in na osnovi nauka katoliSke Cerkve. Na sre£anjih se vidiva predvsem
v vlogi priCevalcev, da je v danaSnjem äasu, ko se osnovne vred-note, med njimi tudi sveti zakon in druzina, ruSijo, ziveti zakon-sko in druzinsko zivljenje v vsej polnosti. Zanimanje za temo o ljubezni in spoStovanju je dokaj veliko. Opazava, da teüajniki o pogledu na spolnost, ljubezen, naärtovanje Stevila otrok znarav-nimi naäni ipd. vluä krSCanskega zakona potrebujejo vzpodbu-do in znanje.
Skozi vsa leta sodelovanja vpripravi na zakon sva se veliko nauä-la. Tudi najin odnos je gotovo drugaCe dozoreval, saj sva mora-la/morava Se veä razmiSjati in se pogovarjati. Tudi najine Stiri otroke sva dozivljala kot bozji dar, ne kot lastnino. Najino naör-tovanje vsakega sreCanja posebej je zahtevalo in zahteva napor, veäkrat odpoved. SirSe obzorje svetega zakona sva dojela ob izi-du prve okroznice sedanjega papeza Bog je ljubezen. Na najini in skupni druzinski poti nas je in nas Se vedno spremlja tudi molitev. Na kakSen nafin pristopata do posluSalcev in kakSni so odzivi, ko se dotakneta vpraSanj, kot so kontracepcija, naravno urejanje rojstev in abortus? Menda so vaju dijaki enkrat izZviZ-gali. Kako danes gledata na to? Je bil problem samo pri dijakih ali tudi pri vajinem pristopu?
Franc: Vsa ta vpraSanja so zelo mejna in vljudeh rada sprozijo pro-tislovno razmiSljanje. O samih tehnikah kontracepcije ljudje veliko vedo, manjka jim znanje, kako posamezno sredstvo deluje, in tu se dotaknemo zdravstvenih in moralnih zadrzkov. Naravni naäni so ponavadi postavljeni bolj v drugi plan, kot nezaneslji-
vi in nepraktidni, morda prezahtevni, saj pomenijo drugaCen naän zivljenja zakoncev.
Splav nekateri poenostavljajo, posebno v tezkih druzinskih ali drugih pogojih-nasilje v druzini, alhoholizem, posilstvo. Zelo tezek je preskok v dojemanju vrednote in milosti novega zivljenja, ki se razvija vzeninem telesu. Celo zakonodaja pojmuje kotglav-no akterko noseänico samo. Ta paradoks poskuSava razloziti na primeru pravnega pogleda vprimeru dedovanja, ko so tudi Sene-rojeni otroci dediä, de oäe umre. Torej tudi zgolj pravni pogled zapada v takih pogledih vprotislovje.
Vluä krSCanstva pa moramo Sätiti najSibkejSe, karpa väasih naSa civilizacija tezko dojema. Pehamo se za uspeSnostjo, lepoto, ka-riero, bogastvom in v tem svetu nipravega prostora za neboglje-ne, bolne, ostarele in seveda tudi za nerojene otroke ne. Zanimiv je Statistiken podatek, da so v druzinah splavljeni ponavadi tretji otroci in vresnici ni v ozadju nekih mejnih, tezkih situacij. Ven-dar ne smemo pozabiti, da vsak otrok nosi v sebi dih bozjega, neumrljivo duSo. PrimernejSa od splava je posvojitev nesprejete-ga otroka, posebno Sezato, kernosijo zene, ki so napravile splav, s seboj tezko duSevno rano leta in leta; te rane potem sreCujemo zdravniki v ordinacijah, duhovniki pa v spovednicah.
Tudi izzvizganje se lahko zgodi, posebno takrat, ko zeliS bitipre-tirano prepriCljiv, korak £ez reko danaSnjih navad in norm pa je za posluSalca/-ce pretezak. Taka izkuSnja je dobra Sola, da preve-triS pristop in ostajaS oznanjevalec s priCevanjem. Cez nekaj ted-nov sva z zeno z istimi dijaki obravnavala temo o vzgoji za zivljenje brez tezavin brez kakrSnegakoli grenkega priokusa.
Razlika med spolno vzgojo in vzgojo za ljubezen?
Franc: Ze od spolne revolucije naprej se spolnost kot telesni uzi-tek in kot reklamni pristop naSe/zahodne civilizacije pretirano poudarjata. Taka spolnost je razosebljena in iztrgana izkonteksta
ljubezni med mozem in zeno. Zelo dober odgovor o teh reCeh nam daje sedanji papez v okroznici Bog je ljubezen. Naj na kratko strnem. V okroznici so opredeljene tri osnovne sestavine ljubezni: eros, agape in karitas. Eros je predvsem telesna ljubezen, priv-laCnost, po svojem bistvu pa je sebiCen, ker se vidi zgolj v uzitku.
V	naravnih zakonih in stvarstvu je eros pomemben, saj se na ta naün najdejo fantje in dekleta za skupno zivljenjsko pot. Eros je treba brzdati in prej opisane znaälnosti naSe dobe kazejo, da je eros pobegnil izpod nadzora. V nadaljevanju odnosa med fan-tom in dekletom termed mozem in zeno se razraste agape; to je zastonjska, vsedarujoöa ljubezen, ki ne misli nase in v zako-nu ternato druzini kot bozjem svetiScu pomeni velik dar. V primeru bolezni, staranja, ne-bogljenosti v druzini pa najde mesto karitas, ki skozi sluzenje dokonäno dopolnjuje zakon-sko ljubezen. Samo takSna, ce-lovita ljubezen pa ljudi lahko osvobaja in osreäuje.
Kaj je bistvo vzgoje za ljubezen? Lahko to stmeta v en stavek?
Franc: Vzgoja za ljubezen naj vsakomur pomeni hvalnico in zahvalo, da lahko v vsakomer gledamo bozjo podobo in ga tako brezpogojno cenimo in sprejmemo.
Kaj je po vajinem mnenju najveCji razlog za splav?
Franc: Odloätevza splav je vedno moralno vpraSanje. Morala pa je v naSi zahodni druzbi ve-likokratpotisnjena na rob in jo vidimo kot nujno zlo, in to ne samo na podroCju spolnosti, temveä pri vseh gospodarskih in druzbenih odloötvah. Z go-tovostjo lahko reCemo: krSenje moralnih naäel nas je pripeljajo ne samo v duhovno, temveö tudi vgospodarsko krizo.
Ce se vrnem kproblemu splava, je tu zadaj gotovo tudi vpraSanje vesti. Ko smo prestopili mejo, da splav ni niö hudega in vpraSljivega, in smo to vmnogih evropskih drzavah celo uzako-nili, je v vsakdanjem zivljenju zazevala velika moznost, da se sleherni Clovek skrije v mnozico, ker paC vsi tako delajo. Vest pa na ta naäin otopi in kriteriji za moralno vpraSljiva dejanja posta-nejo lahko zelo nizki. Pod pretvezo neke zaCasne lahkotnosti je tako mozno zrtvovati celo nerojeno zivljenje in na drugi skrajno-sti uzakoniti evtanazijo. Velikonoöni kristjani pa se moramo od-loCati za plavanje proti toku in priöevati o veselju do zivljenja. Koliko otrok naj bi po vajinem mnenju imeli zakonci in zakaj toliko?
Irma; Najina izkuSnja je, da so odnosi v druzini bistveno bogatejSi, de so otroci vsaj trije. Ce sta otroka dva in sta tudi starSa dva, se vse to lepo pokrije na ena proti ena. Ko pa pride tretji otrok, so otroci porinjeni "na borzo", ni ve£ tistega stoodstotnega varo-vanja in otroci "zazivijo", kar pomeni zanje neizmerno boga-stvo vsmislu samoodgovornosti, pa tudi bruSenja in medseboj-nega usklajevanja, odpovedovanja, prilagajanja. Morda je danes toliko nezadovoljstva in tezavpri skupinskih delih tudi za-to, kermladiin odrasli, kiprihajajo iz majhnih druZin, nimajo te izkuSnje, da ni mogode vedno zmagati s svojim staliSäem, temveCse jekdaj treba tudi "umakniti"in dovoliti, da "zmaga" kdo drug.
G. Franc, zakaj je tako razSirjena raba kontracepcijskih tabletk, Ce se ve, da Skodijo? Kako to, da ginekologi te tablete predpi-sujejo s tako lahkoto? Pri tem pa je potrebno poudariti, da ginekologi niso izjema, predpisovanje tablet je znaälno tudi na drugih podroCjih medidne in psihiatrije. Je res nujno, da zdravniki predpisujete toliko tablet?
Franc: Mislim, da se je tako velika poraba tablet proti zanosit-
vi	razmahnila zaradi vecdejavnikov. S spremembo vzeninem ciklusu, ko hormonsko stanje zene, ki jemlje te tablete, ne do-voljuje moznosti za spoäetje oziroma razvoj morebiti spoäete-ga zivljenja, jezanesljivost, da se otrokne bo rodil, resniCno velika. Postopno z leti jemanja tablet pa so se zaäele kazati mno-ge nepravilnosti. Pri zenah na oralni kontracepciji se spreme-nijo mnogi zivljenjski procesi. PoslediCno je moznih veliko stranskih uänkov, kot na primer: porast telesne teze, poviSan krvni pritisk, veäja verjetnost za razvoj sladkorne bolezni, po-speSeno napredovanje arterioskleroze z vsemi zapleti, spre-menjene lastnosti krvi in moznost nastanka strdkov vzilah, kar lahko privede na pljuäne embolije, psihiCne spremembe, upa-danje zelje po spolnih odnosih... Z moralnega vidika so tablete vpraSljive, ker lahko povzroCijo zelo zgodnji splav in dolgo-roCno Skodijo zdravju.
Za jemanje se zene odloäjo, ker teh stvari morda ne vedo, tablete so enostavne za jemanje, le red je potreben. Vsekakor pa je v ozadju tudi velik farmacevtski lobi, saj kontracepcijske tablete jemljejo mlade zene, ki so sicer zdrave in je tu na razpo-lago ogromna trzna niSa. Zdravniki/ginekologi tablete predpi-sujejo, kerse poslediäno vseeno dogaja manj splavov, kot bi se jih lahko.
Glede jemanja drugih vrstzdravil lahko reöem naslednje: veliko je lazjih bolezni, ki bi jih telo samo premagalo, vendar pa ljudje v vsakdanjem vrvenju, hitenju, zahtevah ipd. nimajo dasa in veäkrat tudi "ne smejo" biti bolni. Zaäaran krog pretiranega zdravljenja se lahko hitro sklene.
Ga. Irma, zdi se, da je za naravne metode urejanja spoCetij v zadnjih letih veC zanimanja, kot ga je bilo v preteklosti. Kateri so razlogi za poveCano zanimanje?
Irma: Naravni naäni urejanja spoöetij zahtevajo doloCeno sto-pnjo zavedanja in znanja. Morda je bilo pred leti preveä evforije v spolnosti, vse je bilo dovoljeno, o niäemerse nismo spraSevali,
kaj pomeni, kakSne bodo po-sledice... Saj ne, da je danes to izkoreninjeno in da vsi zi-vimo zelo odgovorno zivljenje, vendar pa mislim, da se je zavedanje o tem, kaj je dobro za iloveka, kaj je zdravo in kakSne so posledi-ce brezskrbnega uzivanja, poveCalo. Zdi se mi, da je danes med zakonci ve£ odgo-vornosti in da se bolj pogo-sto pojavljajo vpraSanja, kaj je primerno, moralno, zdravo... Vsak, ki si poSteno od-govori na ta vpraSanja in je pripravljen vloziti Se kanCek truda, se odloü skladno z ve-stjo in stopi na pot odgovor-nega odloäanja za spofetje in rojstvo otrok.
PoveCano zanimanje za naravno urejanje spoöetij je viasih povezano tudi s filo-zofijo "zelenih " - niCkemije, niC umetnih sredstev, le naravno, bio, eko...
Sama na seminarjih prifuje-ta, da uporabljata naravne metode. So te metode res do-volj zanesljive? Ali niso ke-miCne metode morda bolj zanesljive?
Irma: Strokovno je dokaza-no, da je zanesljivost simp-totermalne metode (temperaturne in Billingsove) ob doslednem upoStevanju pravil popol-noma primerljiva z zanesljivostjo kemiCne kontracepcije (tabletk). Treba je seveda upoStevati zahtevo po vzdrznosti vplod-nih dneh, tako kot je treba upoStevati red in vzeti tabletko vsak dan. Odgovor, kaj je lazje, je seveda na dlani, odgovor, kaj pa zakonca bolj obogati in poveze, pa tudi. Treba se je samo odloCi-ti in izbrati. Vsekakor pa so naravni nadini vedno tudi odprti za zivljenje in nikoli ne vemo, kdaj nas Bog poklide, da bomo nje-govo orodje.
/daljenasti. 4* Bogdan Vidmar
Zakaj prebrati papezevo knjigo-intervju 'Luc sveta'	Film,	ki je bil umaknjen s kino sporeda
Iskreni pogled starca Smrt in zivljenje po njej na svet in zivljenje	po	Eastwoodovo
Kako v dasu, ko avtoritete ved niso pomembne, predstaviti knjigo, katere avtor je prav velika svetovna avtoriteta?
To vpraSanje se mi je podilo po glavi, ko so mi dejali, naj kaj napiSem o knjigi Luc!sveta. Ko sem gledal na das oz. na letni das, ko je nastajal intervju, ki je v knjigi zaobjet, sem videl, da je Slo za poletje. Druga zadeva -izpraSevalec in izpraSanec sta bila na poletnem oddihu.
Tretja stvar - na vpraSanja odgovarja 'nono', saj ima intervjuvanec ze 83 let. Pa sem si rekel, da je to to: kdo od nas ni bil poleti med poditnicami na oddihu pri starih starSih (bolj oddih za nas kot zanje)?
Takrat smo se seveda podili po 'gasah' (ozkihvaSkih ulicah), gmajnah in gozdidih, vendar se je naSlo tudi veliko dasa, da smo posluSali njihove pripovedi in razmiSljanja o dogodkih in svetu, v katerem zivimo.
Posebej je o tem naSa nona razmiSljala, kadar je priSla na obisk Marija Kreh, v Prvadino porodena KraSevka iz Skrbine, da bi gledala 'sporodila' (porodila).
Ko je Marija pogledala 'sporodila' na TV Sloveniji, je vedno pravila noni: "Djeni na L'Italju". Koliko modrosti in zdravega pogleda je bilo v besedah naSih 'nonotov'! Z nami so delili svoje lepe in manj lepe izkuSnje, pred odi so nam znali pridarati svoj svet, ki pa so ga znali vedno povezati tudi s sedanjim.
In prav to podne tudi nono, ki je avtor dela Lud sveta - papez Benedikt XVI. Preko svoje izkuSnje,
ki si jo je ustvaril, in preko pogleda na svet, ki ga je preko pogovorov z raznimi sogovorniki, predvsem Skofi in predstavniki javnega zivljenja, Se dodatno razSiril in zbistril. Kakor naSi nonoti zna lepo preusmeriti pogled na SirSe gledanje -pravi na primer, kako so dolodene stvari tezavne v Evropi, da pa mora naS pogled biti usmerjen tudi na druge dele sveta, kjer ni tako kot pri nas. Ne izogiba se nobenemu kodljivemu vpraSanju, ampak skuSa jasno in iskreno odgovoriti prav na vsa vpraSanja. Modro presodi, kje je treba redi ved in kje manj. Odgovarja na zgode probleme v Cerkvi v druzbi in na to, kaj krSdanstvo lahko doprinese svetu, kje mu je lahko lud. Jezik ni tezak, kljub temu da gre za velikega udenjaka in teologa. Nasprotno, odgovore lahko razume vsak. To pomeni, da se je ta naS stari ode od svojega Uvoda v krSdanstvo (1968), kjer je jezik zahteven, bil pripravljen uditi in izboljSevati. To je dodatna vrednost, saj zna vsak dober nono stvari povedati na enostaven nadin. Zato se, de imate Se kake pomisleke do tega, da bi knjigo vzeli v roke, spomnite, kako ste kdaj kramljali s svojim nonotom ali svojo nono in kako so tudi vam stari starSi predstavljali neko Tud sveta', ker so vam nudili nek drugaden pogled na svet in na dogajanje v njem.
Andrej Vonäna
Tudi pri osemdesetih je Clint Eastwood edinstven v mnogih pogledih -gledalcem vedno ponuja stilistidno dodelane in zanimive, pa tudi izzivalne filme, de govorimo o moralnih izbirah junakov. Pri njegovem zadnjem delu ni nid drugade. V filmu 'Hereafter' (Onostranstvo) je tako. Film se posveda osebnim zgodbam treh ljudi -francoske novinarke, ameriSkega 'medija' (tistega, ki je sposoben vzpostaviti stik z duSami umrlih) in dvanajstletnega angleSkega dedka. Tragidni dogodki zaznamujejo zivljenja vseh treh, predvsem pa pri njih sprozijo vpraSanja o smrti in o tem, kaj se zgodi po njej. To so vpraSanja, ki so danes 'tabu tema' in jih radi pometemo pod preprogo kot za zivljenje nepomembna. Prav to ugotovi francoska novinarka Marie Lelay (Cecile De France). Po tem, ko bi skorajda umrla v cunamiju, ki prizadene ’raj na zemlji', kjer je prezivljala dopust z ljubimcem (porodenim moSkim), se Sokirana vrne v Pariz. Pri delu je zmedena, zanimajo jo druge stvari (namesto dogovorjene knjige o predsedniku Mitterandu zeli napisati knjigo o vpraSanju smrti in zivljenja po njej, kar pa zaloznika ne zanima...), kar ji prinese obilico tezav na delu in v odnosih z bliznjimi.
Morda so povezana z interesi drugadne vrste, kot se zgodi v primeru medija Georgea Lonegana (Matt Dämon). Sam dozivljasvoj 'dar' kot prekletstvo, ki bi se ga bilo treba znebiti (zaposli se kot gradbeni delavec), brat pa ga prepriduje, naj bo ’profesionalen jasnovidec', rekod: "Ne moreS bezati od tistega, kar si". Lepe besede, a kaj, ko podjetni brat v Georgeovem daru vidi moznost za lahek zasluzek in se zdi, da ga v drugadnih okoliSdinah zivljenje po smrti ne bi kaj dosti zanimalo, de sploh kaj.
Smrt lahko dloveku vzame najboljSega zaveznika, sorodno duSo. To se zgodi Londondanu Marcusu (Frankie/George McLaren), ki izgubi brata-dvojdka Jasona. Njuna mati je samohranilka, zasvojena z alkoholom in mamili, posledidno pa zelo slabo skrbi za svoja otroka. Drug drugemu sta dvojdka tako najboljSa opora in res delujeta kot eden (Marcus 'zaduti', da se je bratu nekaj pripetilo). Za svoja leta sta nenavadno bistra in iznajdljiva (materi pomagata reSevati tezave s socialno sluzbo, ki ji zeli otroka odvzeti). Ko smrt zareze v njegovo zivljenje, se Marcusu pojavi kopica vpraSanj, ki pa jih reSuje na svojevrsten nadin.
Eastwood prikaze smrt ne samo kot tisto, ki ljudi loduje, ampak tudi kot tisto, ki ljudi zdruzuje, posebej tiste, ki se o njej in z njo povezanimi vpraSanji ukvarjajo. Kalifornijski reziser v nekem pogovoru pravi, da "ne bi bilo preved smiselno zgodbe nasloniti na neko
institucionalno verstvo, ker bi to odtegnilo pozornost od osrednje teme, ki je v udinku smrti na te ljudi. Poleg tega bi strinjanje z neko dolodeno religijo film naredilo preved kategoridnega. Ce kdo veruje v kakega dolodenega boga, ze ve, kaj je prav in kaj narobe".
Tezava nastane prav v tej ' nadverski' drzi. Tudi v tem filmu je krSdanski duhovnik prikazan v negativni ludi - je mrzel birokrat, ki pogreb opravi rutinsko (v Pundki za milijon dolarjevje bil tisti, ki ni hotel sliSati za Frankiejeve dvome, v Gran Torinu tisti, ki je imel vnaprejSnje odgovore na zivljenjska vpraSanja in je bil premlad, da bi vedel, kaj je boledina bliznjega) - torej pri njem ne gre iskati odgovorov. Kasneje po internetu (Youtube) Marcus posluSa muslimanskega imama in protestantskega pridigarja ter vidi, da so odgovori velikih verstev preved infantilni celo zanj. Odgovor nato iSde pri raznih Sarlatanih in ni zadovoljen. Kondno, seveda spet s pomodjo interneta, najde vidca, ki se zdi 'poSten', a ni jasno, zakaj. Ko torej iSdemo odgovore na tovrstna vpraSanja, je treba vero ze vnaprej izkljuditi (Marie, ki je vedno zivela v ateistidnem okolju, se sploh ne sooda z verskimi odgovori, saj je dozivela zadevo na lastni kozi - kar je zame vsaj dudno, de ze ne nerealistidno). Tu ne gre za neko propagando 'new agea', ampak gre namen filma v drugo smer. Fantid prek jasnovidca ugotovi, da mora tezo preteklih spominov pustiti za sabo, prav tako pa mu je redeno, naj ne iSde ved nobenih 'paranormalnih' izkuSenj. Zahvaljujod se svoji knjigi o 'onostranstvu', se Marie sreda z vidcem Georgeom. Ta ima, ko se dogovorita za zmenek, drugadno videnje kot navadno - v njem vidi, da bo poljubil francosko novinarko, kar se bo seveda zgodilo kmalu in za to ne bo potrebnih nekih nadnaravnih sposobnosti. Marie se bo kondno spet dutila razumljeno in ljubljeno. Celoten film je torej osredotoden na tri ’osamljence', ki preko neke religiozne izkuSnje premagajo tesnobo in spet vzpostavijo meddloveSke vezi, odnose. Za Eastwooda torej verska izkuSnja ni pomembna, kakor ga tudi ne zanima kvaliteta le-te. Zanj je predvsem pomembno to, da zgodba poudari junaStvo tistega, ki se samostojno odloda in sprejema posledice svojih dejanj. Pravzaprav gre za svobodomiseln in agnostiden pogled, znadilen za skoraj vse njegove filmske junake. Zato se ni bati, da bi film koga spodbudil k iskanju paranormalnih izkustev, je pa zelo verjetno, da bo Se koga prepridal o tem, da krSdanstvo ne nudi pravih odgovorov na kljudna zivljenjska vpraSanja.
Andrej Vonäna
L.
&
tUiA
Ivan Minatti: Epitaf
S 3. STRANI
//
Irma in Franc Koren
Velikonocni ristjar i...
Kaj pa vzdrZnost v plodnih dneh? Si upata trditi, da je ta metoda primema za vse pare? Kateri so glavni razlogi, da Stevilo otrok v vajini druZini urejata s pomodjo naravnih metod?
Irma: Tezko bi trdila, da so naravne metode vsevprekprimerne za vse pare. Vprvi vrsti je taprimernost odvisna od ljubezni, razumevanja in sprejemanja med zakoncema. Gotovoje, da naravni nadini terjajo zelo veliko ljubezni, popolno darovanostin predanost, medsebojno spodbudo in pomod. Ce kaj od tega vzakonu manjka, sta odloditev in vztrajanje pri naravnih nadinih gotovo tezja. Po drugi strani pa je bogastvo take odloditve tako neizmerno, da je trud tisodkrat po-pladan.
Odloditev, da spodetja urejava z naravnimi nadini, je vnajin zakon vnaSala red, zaupanje, mir in tesno povezanost z Bogom. K njemu sva vedno polagala vse skrbi in stiske in vedno sva zaupala, da naju sliSi in varuje - morda tudi zato, kermidva nisva presliSala njegovega po-vabila, naj slediva njegovim naukom in zapovedim.
Opazil sem, da se nekateri udeleZend vajinih seminarjev zani-majo za podrobnosü v zvezi z naravnimi urejanji spodetij. Ali v Sloveniji obstaja kakSen praktiden tedaj za zakonske pare, kl se Mijo seznaniti s podrobnostmi teh metod?
Irma: Tedaje o uporabi naravnih nadinov urejanja spodetij izvaja sku-pnost Betanija. Tisti pari, ki se odlodijo za Solo za zakon, ki traja celo leto, tudi dobijo vpogled v to znanje. Veliko primernih vsebin pa je danes dostopnih tudi na svetovnem spletu.
Katero literaturo v zvezi z vzgojo za ljubezen in naravnim urejanjem spodetij bi priporodila bralcem priloge Bodi dlovek?
ff Irma: Na vsakem tedaju in na vsakem predavanju priporodiva knjigo avtorice Ingrid Trobisch Z veseljem biti zenska in kaj lahko moz stori za to, ki jo je izdal Zupnijski uradDravlje vLju-bljani. Ob tej knjigi sva se tudi midva udilaprvih korakov. Napisana je zelo preprosto, prisrdno dutede in spodbudno ter pomaga pri oblikovanju samozavesti in samospoStovanja ter spoStovanju so-zakonca. VSloveniji je na razpolago tudi prirod-nik za naravno nadrtovanje druzine Naravno in zanesljivo, kiga jenapisala skupina nemSkih av-torjev, izdala pa Mohorjeva druzba v Celju. Pri-rodnik je natanden, vanjpa so vkljudene tudiiz-povedi parov, ki so se odlodili za potnaravnega nadrtovanja druzine. Obe knjigi sta bili zepona-tisnjeni. Gradiva v obliki knjizic in zlozenk pa iz-daja tudi Gibanje za zivljenje iz Ljubljane.
G. Franc, vedno znova poudarjate, da je glavni junak otrok in ne morete mimo "dudeZa Zivljenja". Od kod vam ta uvid, spoznanje in neprestano zavedanje? Kateri so razlogi, da vztrajate v dudenju razvoju otroka od spodetja do njegovega rojstva?
Franc: Med Studijem medicine sem dobil vpogled v skrivnostne pro-cese zivljenja in delovanja dloveSkega telesa. Vsak trenutek se vnaSih telesnih celicah in tkivih dogaja na milijarde procesov. Se bolj pa je izjemen razvoj otroka od spodetja do rojstva. Iz ene same celice na zadetku se jih razraste in z izjemno natandnostjo oblikuje v tkiva in Organe do rojstva 6000 milijard. Najvedje spremembe dozivlja otrok vprvih treh mesecih zivljenja. Neverjetno je, da po samo Stirih ted-
“Pred otrokom vscikdo skloni glavo zaradi slutnje bozje podobe in blizine ter milosti uclovecenja”.
nih razvoja otroku ze utripa srce, mama pa komaj sluti, da ni vedsa-ma, saj ji je menstruacija izostala Sele za 14 dni. Nesluteno Stevilo mo-lekul, hormonov, celic, povezavin sporazumevanj se prepleta med otrokovo rastjo in dozorevanjem v izjemno natandni harmoniji. Gern materine in odetove strani se zrcalijo v podobi tega maldka in nikakor ni dudno, de po porodu prepoznavamo v otroku enega in drugega, pa Se dedke, babice in tako naprej. Otroku Bog ob spodetju vdahne vedno zivljenje. Pri vsem tem ni prostora za nakljudja. Pred otrokom vsakdo skloni glavo zaradi slutnje bozje podobe in blizine ter milosti udlovedenja. Ga. Irma, ko se otrod rodijo, jih je potrebno vz-rediti in vzgojiti. V enem stavku: kaj je po vaji-nem mnenju najpomembnejSa naloga starSev? Kaj svetujeta starSem, ki imajo majhne otroke? Irma: Rojstvo otroka pomeni najvedjo izpolni-tev. Otrok po eni strani pridakuje in zahteva, da ga vpeljemo vzivljenje in mu nudimo, kar po-trebuje, po drugi strani pa pravzaprav daje Se veliko ved, kotprejema - daje nam novpogled, novo voljo, mladostno odlodenost, kar starSi Se kako potrebujemo. Vedno govoriva: ze disto majhen otrok vse razume, vse se lahko z njim pogovoriS, moraS ga le sprejeti in neskondno ljubiti. In moraS mu zaupati ter hkrati tudi od njega, detudi je majhen, ze zahtevati to, kar je starosti in dasu pri-merno. Tak odnos otroka oblikuje vzrelo in odgovorno osebnost. Glede strahu, da gmotno otroka ne bi mogli preskrbeti, pa lahko redem, da to ob pridnih rokah starSev danes ne sme biti ovira. NaSi starSi so rekli, da otrok na svet ne prinese samo ust, temvedtudi roke, ki bodo ustvarjale in oblikovale naSo prihodnost. Bodimo torej kot starSi odprti za zivljenje, pa tudi Boga sprejmimo vnaSo sredo!
Ko smrt zatisne oci, zivljenje ne konca se.
V skrivnostnem snovanju prsti kot seme rase tvoj duh
za se nerojene case zori.