62                                                                   Listek.
Belem Gradu, razvidna je iz naslova. Omenjamo samo, da jo krasi deset jako lepili slik s češke razstave. Dobro bi bilo, da se je tudi za izletnike slovenske izdala takšna spomenica!
»Stražilovo«, srbski list za pesništvo, pouk in književnost, izdajal bode letos zopet v Novem Sadu g. Jovan Grcič. T.ist izhaja vsako nedeljo na jedni poli in veljd za vse leto  5 gld.
Jana Nerude zbrani spisi. Toliko da se je osušil grob nedavno umršega pisatelja in prvega listkarja češkega, že se izdajajo njega zbrani spisi, katere ureduje Ig. Hermanu. Kako težko so pričakovali te nove izdaje, to se vidi najjasneje iz tega, da se je precej tisti dan, ko je izšel prvi zvezek (»Drobne klepy. Razne" kresby bumoristicke'«) razposlalo do 20.000 izvodov. Resnično, od Cehov se nam je učiti marsikaj, sosebno pa, kako naj se podpirajo književna podjetja!
Tristoletnica Komenskega. Po vsi Avstriji, lahko se reče, po vsem svetu, pripravljajo se pedagoški krogi, da kar najdostojneje poslave" spomin velikega Komenskega, ki je vsemu pouku in vsi vzgoji odmeril pravi iu prirodni pot, oprostivši šole duhomor-nega mehanizma. Najsijajneje seveda postave" Cehi slavnega svojega rojaka. V Pragi se je že meseca vinotoka 1890. leta ustanovil poseben odbor za slavnost, ki se bode vršila dne" 28, sušca t. 1.; ta odbor deluje tudi na to, da bi se v posebnem »Muzeji Komenskega« v Pragi zbrali Komenskega spisi v izvirnem jeziku in v prevodih, dalje shranile podobe, katere je Komensky sam risal za šole, podobe mest, kjer je živel, iz kratka, da bi obsezal namerjani muzej vse, kar se dostaje njega življenja in delovanja. Češka učiteljska društva so odmerila ves triletni prispevek, da se nakupijo potrebne stvari. V narodnem gledališči praškem se bode na večer pred slavnostjo bržkone predstavljala kakova igra, katero je Komensky sam spisal za svoje učence; dne" 28. sušca pa bode velika slavnostna akademija. — Iz hrvaškega »Napredka« posnemljemo, da izda »Pedagoški književni zbor« za svoje člane spomeniški spis o delovanji Komenskega in tudi krasno sliko njegovo. Kaj  pa pri nas?
Poljski roman. »Ona«, povviešc przez Marye Rodzieiuicz, Krako\v, Warsza\va 1890. Sirota brez očeta in matere to je — ona, Kostusia. Živi pri rojakih v gradu na deželi, na pol domača, na pol dekla. Gospodar ima v mestu na vseučilišči sina — me-dika, doma dve hčeri, »ki govorita z očetom francoski, s seboj angleški, a s Kostusijo — nikako« (9.) Zat6 le-td največ dela in — molči. S pomočjo gospe tete vodi gospodinjstvo, in zato govorita ujec in gospa ž njo časih z glasom protektorjev ali pa se šalita, pri gostih pa jo vsi — prezirajo. Toda Kostusia je iskrena, preprosta in jako hvaležna. Ima dobra načela, prirojeno logiko, jasen um in veliko (dobre) trdne volje. Zvečer sedi navadno sama v svoji sobici, a tovariš ji je — cvrček. Pride Sevver Sta-mierovski, prijatelj domačega sina, in opazi, da ima uboga rojakinja rada tega njegovega prijatelja. Njemu (Sevveru) bi radi dali hčer Felo, ali 011 se zaljubi v Kostusijo. Otroška ljubezen med domačim sinom in siroto izgine, ali zato jo ljubi Sevver in ona njega. Nje pestunja živi samotno v lesu; tu se vidita 011 in ona, tu in blizu na materinem grobu; povesta si, da se ljubita. Ali nazaj v grad gresta po toliki sreči — »žalostna, vedno bolj žalostna« (66.). To je čudno! Sevver ne more ostati v gradu, gre k očimu, ali tajno zahaja k svoji dragi. To ljubezen opazijo ujec in drugi ter se silno srde, sosebno teta. Ona Sewera ne sme več videti, toda 011 jo čaka večkrat ves brezupen. Potem ga očim preganja, ker bi si rad prisvojil njega imetek. Zato ga draži, a veliko raz-dražnost je podedoval Sevver po očetu, draži, dokler se Sevver ne vrže nanj kakor divja zver. Ali zvežejo ga in zaprd v vrtno hišo, kjer ga hoče očim držati — do smrti (?!) Kostusia  čaka,  čaka,  zboli,  in   ozdravi   jo   stara   dojka,   katera   grd   potem   in  zve" vse o
Listek.                                                             63
Severu, zv6 tudi, da je sedaj — idijot. Jako neverjetno opisuje pisateljica, kako »ona« in dojka oslobodita Sewera idijota in bežita ž njim. — Hodita samo podnevi, ponoči počivajo vsi trije,  da bi jih kdo ne  videl   (?!)
Precej daleč od doma gredo služit nekega gospodarja, vdovca, kateremu pa je pridna ICostusija tak6 po volji, da jo hoče za ženo, njo, ki ljubi — tepca (!). Beže" v temi, mrazu, viharji in snegu na tem krvavem poti (165). Ne zuajoči zmotra, »gnani kot jesensko listje, šli so, šli« O božiči si ustanovijo na nekem pokopališči (!?), in Kostusia grč prosit v bližnji gradič kaj toplega. Prosijo se v službo, ali na zimo jih neče nikdo. Kostusia ima bose, krvave noge, roke ozeble, lice žolto. A vender je lice lepo »nezemnim — mirom«, bleda usta imajo črto sladkega nasmeha in duševne radosti (l75)- Smilijo se staremu gospodarju in gospodarici v gradiči; dasta jim staro, mrzlo kočo v lesu, da bode tepec — šumar (?). Ali šumar je seveda — ona; muči se strašno, toda od uboge plače morajo še nekoliko dajati oskrbniku. Toda mirni so, dasi mora stara pestunja zanje beračiti kruha. Kostusia lovi izpod leda na prozubu ribe. Ali spomladi jih skoro zalije — povodenj in umori — lakota. Potem pride mladi gospodov sin — doktor. Ona mu ugaja, vidi tudi, da je Sewer — tepec, in skrbi zanje. Sevver je nemiren in srdit, kadar ni nje pri njem, in to porabi doktor za poskus, da bi ga vzbudil iz mrtvila. Pride ujčev sin, prijatelj gospodarjevemu sinu, in oba pazita na bolnika, kateri doktorja kar ne more videti. Toda prav tega mu je treba, da se vzbudi iz mrtvila: besen napade doktorja in potem umre. Ona žaluje, ali ostane pri gospodi in ne gre" k ujcu in teti, da ne bi ondu cula kaj zla o njem (263). Ostane, dasi ve" »že petna ciszy i rezignaciji Žyje dla siebie  (265).«
Iz kratke vsebine vidimo, da je »ona«- narisana za romantiško, sentimentalno dekle. Ves zamisel in zaplet je neverjeteu, Neverjeten je dčim, kakor ga riše pisateljica. Pretirani so v obče vsi glavni značaji in tudi »ona«. Vender ima nje ljubezen in požrtvovalnost za tepca marsikaj, kar je veren glas ženskega srca. Meni se zdi, da je najbolj proučen, opazovan in risan prav oni tepec. Lepo je opisana priroda tam v močvirnem lesu pozimi in spomladi. Pohvaliti pa ni tega, da onega očima Budakov-skega, ki je vender največ kriv, pisateljica kar pozablja, ko ga ne potrebuje. Citatelj ne more biti zadovoljen, da ta očim toliko greši proti zakonu, in mu za to ni nič. Saj so vender tudi na Poljskem   —  sodniki! Jezik je pravilen, prost in tudi  precej  značilen.
Dr. Fr. C.
Šola za gledališke igralce v Pragi. Cehi namerjajo ustanoviti posebno šolo za češke gledališke igralce. Troške so proračunjali na letnih 5000 gld.; upajo pa, da tudi deželni zbor  dovoli primerno   podporo.
Slike V. V. Vereščagina so se meseca listopada m. 1. prodajale v New-Yorku; zanje se je iztržilo  vsega skupaj  72.635  dolarjev.
,,Slavjanskoje Obozrenije" se bode imenoval nov zgodovinsko-kujiževni in po-litiški list, ki začne prihodnje leto izhajati v St. Peterburgu. Urednik mu bode znani slavist Anton Semenovič Budilovič, profesor varšavskega vseučilišča. Iz vabila, katero se nam je poslalo, vidimo, da je program novemu listu jako obšireu. ,,Slavjanskoje Obozrenije" bode namreč prinašalo članke o slovanskih književnostih, slovanski etnografiji, zgodovini in politiki; dopise; letopis slovanskih dogodkov iz obsega politiškega, verskega, družabnega in književnega; kritike in biblijografijo; poročila o delovanji slovanskih društev in drugih podobnih zavodov; zmes; v prilogah prevode iz slovanske beletristike ; portrete slovanskih dejateljev; objavljenja. — ,,Slavjanskoje Obozrenije" bode izhajalo vselej v drugi polovici meseca na 8 —10 polah; naročnina, katera znaša 10 gld,, pošiljaj  se uredniku Budiloviču  v  Varšavo ali  pa tudi znanim knjigarnam  po  večjih mestih,