Lastniki, lovci in gozdarji so nenehno na preži Nevarnemu pustolovcu se je pridružil nov kosmatinec Že od začetka maja po Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini lomasti skrivnosten primerek rja-vega kosmatinca, saj ga je doslej videlo le malo Ijudi. Krepko bolj vidne so posledice, saj je nevarni pustolovec že pomoril precejšnje število ovac in govedi. Zaradi velike škode in nevarnosti so že izdali odločbo za odstrel, vendar se medved lovcem spretno izogiba, teden dni nazaj pa so se goz-darji in lovci soočili še z enim, kar seveda pomeni novo zgodbo. Stran 20. številka 29 četrtek, 22. julija 1999 180 tolarjev V petek in soboto se bo ohladilo in bodo možne krajevne padavine. Od nedelje dalje pa se obeta izboljšanje. Nqj postane Evropsko komisijo "smo preživeli", zagoto-vo so odšli s prijaznimi vtisi. Ob tem pa ne gre prezreti naša domača občutja, občutja Velenjčanov. Večina se tias je veselila polepšane podobe Velenja. In večina tudi želi, da bi Velenje vedno bilo takšno in še lepše. Prvi so sedaj na potezi vsekakor občinski možje. Prav bi bilo, da tem mnenjem pris-luhnejo in vsako leto zagotovijo sredstva za potrebno vzdrževanje (letos so celo zagotavljali, da za ureditev Velenja ni bilo potrebnega dodatnega denar-ja, da so vsa dela opravili iz rednih, zato predvidenih postavk občinskega proračuna), seveda bodo morali bdeti nad tem, kaj se na tem področju v Velenju dogaja. Zal so bili in tudi bodo med nami posamezniki, kijim je največje zadovoljstvo, da delajo nered in uničujejo naše skupno premoženje. Vendars tem, ko se hudujemo nad neznanci, nič ne naredimo. Lahko sicer povečamo nadzor, a vseh neprijaznih dejanj ne bomo mogli preprečiti. Bolj produktivno in bolj koristno Tako mislim bo, če se bomo organizirali tako, da bomo posledice uničevanja kar najhitreje in kar najbolj neopazno odpravili. S tem bomo preprečili, da se dela škoda še naprej, "nepridipravom"pa najbolje pokazali, kako nesmiselno je njihovo početje. Mogoče se bodo pa naveličali. Sicer pa kanček več pozornos-tipri vzgoji otrok in tudi nas odraslih, od doma, preko vrtca in šole, pa skozi celotno življenje, lahko le prispeva, da bo Velenje prav tako, če ne še bolj urejeno in cvetoče kot je nekoč že bilo. Kakor koli že! Večina si takšno lepo okolje želi. Ne le želi. Večina pri tem celo aktivno sodeluje. Cvetov, s katerimi so odeli to mesto ni mogoče, prešteti. In prav zato zaradi, tega osebnega prizadevanja mnogih posameznikov, je treba tudi na občinskem nivoju skrb za okolje, za lepo mesto, še poglo-biti. ■ Mira Zakošek V organizaciji domačega Aero kluba Gorenje se je zgodila vsoboto popoldne v Lajšah še ena lepa in zanimiva prired-itev, ki je pritegnila številne Ijubitelje letalstva od blizu in od daleč. Poleg vrhunskih letal pa so se obiskovalcem predstavili tudi najmaljši člani kluba s svojimi modeli daljinsko vodenih letal (na sliki). Po nebu so jih vodili tako spretno kot pravi piloti. Več o mitingu na 20. stani. M [= [SJJALNICA Prešernova 23, 3000 Celje tel.: 063/482-230, fax.: 063/442-866 odkupujemo delnice Vegrada po 500,00 SIT Delovni čas: od 8.00 do 18.00 ob sobotah: od 8.00 do 12.00 TELEFON: 862-522 Vroče, vroče, včasih že tako zelo, da bi se najraje spremenili v ribe. No tile, nade-budneži so se jim pridružili na turističnem jezeru. Uspel letalski miting v Lajšah ISSN 0350-5561 Z modernizacijo kmečkih opravil, izginjajo v pozabo nostalgični kmečki običaji, ki sicer spominjajo na garaško kmečko delo, po drugi strani pa dokazuje-jo, kako so znali naši pred-niki, čeprav je bil njihov vsakdan prežet z garan-jem, odložiti delo in skrbi in se prepustiti veselemu razpoloženju. Prav takšno vzdušje so uspeli pričarati v nedeljo v Gaberkah na tradicionalnem prazniku žetve in kruha, eni izmed narodopisnih prireditev, ki postaja vse bolj priljublje-na. Stran 20. 9770350556014 novice 2 m m_POGOPKI_22. julija 1999 ZŠAM Velenje Svečano za stanovski Nič več po stari cesti iz Gaberk v Šoštanj Cesta, ki je vodila iz Gaberk v Soštanj in nazaj, se je dol-go upirala vplivom rudarjenja in posedanju terena. Zdaj pa promet po njej ni več mogoč. Odsek dolg 150 metrov, kjer je prihajalo do največjega posedanja, tudi za meter in pol, so nekaj časa še zasipali, potem pa se je izkazalo, da je to ne gre več. Kot nadomestno cesto so zgradili tako imeno-vano ševerno šoštanjska obvoznico in s priključki nanjo omogočili, da ta del Soštanja ni brez povezave z mestom. ■ mkp Ne gre več. Tu se ustavi. (foto:B.Z.) Vpis v vrtce nad pričakovanji ŠOŠTANJ, ŠMARTNO OB PAKI - Letošnji vpis novin-cev v vrtce v Soštanju in Šmartnem ob Paki je večji kot so pričakovali, zadovoljna ugotavlja ravnateljica Vesna Žerjav. Vpisali so 380 otrok. Medtem ko v Šmartnem ob Paki nimajo prostega niti enega mesta več, jih je v Šoštanju še nekaj, največ pa v Topolšici. To enoto so v ponedeljek za štiri tedne zaprli, starši, ki potrebujejo varstvo, pa bodo otroke vozili v Šoštanj. ■ mkp Ob prazniku športne igre CIRKOVCE - 24. julij je praznik krajevne skupnosti Cir-kovce. Ze nekaj let zapored njihovo praznovanje spremlja-jo šaljive športne igre, v katerih se pomerijo krajevne skup-nosti. Začele se bodo v soboto ob 16. uri na športnem igrišču. Predsednik in podpredsednik krajevne skupnosti Vincencij Hriberšek in Ivan Lemež tudi letos pričakujeta veliko obiskovalcev. Za zabavo bo skrbel ansambel Tonija Verderberja. Sicer pa so v krajevni skupnosti, ki je z 250 prebivalci najmanjša v Mestni občini Velenje, letos uspeli opremiti brunarico, ki so jo postavil lani ob športnem igrišču in urediti rusko kegljišče. Njihova pozornost v drugi polovici leta pa bo namenjena vzdrževanju in obnovi cest. ■ mkp Konec tedna 7. dan turizma SOLČAVA - V Solčavi, pravzaprav na celotnem področju te mlade občine, bo od petka do nedelje več kot pestro in zanimivo dogajanje. Tamkajšnje turistično društvo bo nam-reč o 7. dnevu turizma na Solčavskem izvedlo številne raz-nolike prireditve. V petek zvečer bodo poskrbeli za rock žur z znanimi sku-pinami, v soboto in nedeljo bo na ogled razstava ročnih del, domačih jedi, zdravilnih zelišč in gob, prav tako razstava o divjem lovu v Karavankah. Oba dneva bodo v Logarski dolini kurili oglarsko kopo, ob tamkajšnji olcarski bajti bo pokušina domačih dobrot in tekmovanja v olcarskih spre-tnostih, pa tudi ostala ponudba bo zelo raznovrstna. V soboto popoldne bodo prikazali nekdanji način košnje in ostalih opravil s kmečko malico, poskrbeli bodo za vesel večer s kvizom, domačimi pevci in godci. V nedeljo se bosta predstavili ovčerejsko društvo Raduha in sorodno društvo solčavsko - jezerske pasme ovc, ponudba domačih dobrot je samoumevna, popoldne in zvečer pa se bodo v Solčavi zvrstile še različne glasbene skupine. UJP Bodo letos podelili priznanja? ŠOŠTANJ - Lani ob prazniku občine, 30. septembru, niso podelili občinskih priznanj, letos pajih najbrž bodo. Komi-sija za priznanja pri Svetu občine Šoštanj bo do vključno 31. julija še sprejemala predloge o tem, kdo si zasluži naziv častni občan in kdo priznanje ali plaketo občine. Razpis je bil objavljen v prilogi Našega časa, 24. junija. ■ mkp v enem stovku praznik THnajsti julij, praznik šofer-jev in avtomehanikov, slavijo v spomin na ta dan leta 1943, ko so v boju proti okupatorju prvič sodelovale motorizirane enote. Seveda je ta stanovski praznik posvečen tudi spomi-nu na šoferje in avtomehani-ke, ki so padli v boju za svobo-do. V organizaciji ZŠAM Velen-je svoj praznik vsako leto pri-merno proslavijo tudi šoferji in avtomehaniki Šaleške doline. Tudi letos so najprej izvedli povorko najrazličnejših vozil Dobitniki plaket "vzorni od Gorice do restavracije Jeze-ro, kjer so praznovanje sklenili z uradnim delom in s podelitvi-jo plaket "vzorni voznik." Zbranim jc najprej sprego-voril dolgoletni predsednik ZŠAM Velenje Stane Čas. V pozdravnem nagovoru je spre-govoril tudi o težavah, ki jih zaradi novega zakona o var-nosti v cestnem prometu na lastni koži občutijo poklicni vozniki, saj so zakonska določila v veliki meri naperje-na prav proti njim. Gre seveda za dejstvo, da lahko službo poklicnega voznika izgubijo tudi zaradi prekrška v A in B kategoriji. Sicer pa združenje zgledno sodeluje s velenjskim svetom za preventivo in vzgo- voznik" (manjka Marjan Kolar). jo v cestnem prometu z raz-ličnimi akcijami preko vsega leta, je med drugim še pouda-ril Stane Cas. Za tem so vzornim vozni-kom podelili plakete, najvišje priznanje SPV Slovenije. Pre- Parada po mestu jeli so jih Janko Pučnik (Izlet-nik Celje), Janko Škruba (ERA Velenje), Ivan Cokan (PUP Velenje), Boris Radnar (Komunalno podjetje Velen-je), Marjan Kolar starejši (Avto šola Asteria) in Franc Orešnik (upokojeni zasebni voznik). Ob tej priliki so pokale in priznanja prejeli tudi poklicni vozniki iz Šaleške doline za vi-soke uvrstitve na regijskem tekmovanju v spretnostni vožnji, direktor podjetja APS Jakob Holešek pa je ob sta-novskem prazniku tudi letos podelil delavcem tega podjet-ja denarne in praktične nagra-de za 10, 20 in 30 let dela v podjetju, za 20 let so prejeli ročne ure. ■ B. Mugerle Pred 39. flosarskim balom LJUBNO - Na Ljubnem bodo osemdnevne prireditve ob 39. flosarskim balom in 5. praznikom samostojne občine začeli konec tega tedna, višek vsega pa bo prihodnji petek, soboto in nedeljo. Posebej velja poudariti, da bodo po mnogih letih spet oživili narodopisno povorko skozi kraj. To soboto bodo tekmovanja v tenisu in smučarskih skokih na Ljubnem, v Radmirju pa bodo s srečanjem vseh krajanov tudi svečano "krstili" novo javno razsvetljavo skozi kraj. Prve dni prihodnjega tedna bodo na Ljubnem namenu predali tri posodobljene cestne odseke, višek vsega pa bo, kot že rečeno, od petka do nedelje, zadnji dan tudi z mednarodnim pridihom. UJP MURSKA S0B0TA - Zaradi po-gostega dežja so pomurski kmet-je žetev pšenice in rži začeli s skoraj dvotedensko zamudo, za-radi zelo neugodnega vremena pa strokovnjaki napovedujejo naj-slabši pridelek v zadnjih dvajsetih letih; lani so pridelali 20.000 ton pšenice, letos je bo pol manj, svoje k slabi volji kmetov pa pri-speva še država. MARIBOR - Čez slaba dva mese-ca, 19. septembra, bo papež Ja-nez Pavel II. za en dan obiskal Maribor, kamor bo z letalom pri-spel ob 10.00, uro za tem bo na sveta maša na bogoslužnem prostoru ob dvorcu Betnava in že na začetku bo papež škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega, postopek za to pa je trajal 70 let. UUBUANA - V humanitarni ak-ciji Roka pregnancem so do začetka tega tedna zbrali preko 60 milijonov tolarjev in oktobra naj bi nekje nas Kosovu postavili slovensko vas, ki bo v 40 bival-nikih lahko sprejela okrog 450 Iju-di, bivalniki omogočajo večletno bivanje, izdelava enega s stranišči in prhami pa velja do 1,5 milijona tolarjev. SL0VENJ GRADEC - Mercator bo oktobra v Slovenj Gradcu začel gradnjo velikega trgovskega centra s 5.500 kvadratnimi metri, naložba bo vredna milijardo tolar-jev, zaposlili bodo 100 delavcev, hkrati pa namerava Mercator ma-lo manjši trgovski center zgraditi tudi v Dobji vasi pri Ravnah na Koroškem. ŽALEC - V žalskem sadjarstvu Mirrosan so že začeli obirati prva jabolka, pridelek zgodnjih sort ocenjujejo na 120 ton, sicer pa letos načrtujejo 2600 ton pridel-ka, kar je zaradi krčenja nezanimi-vih sort in pospešene obnove sa-dovnjakov nekaj manj kot prejšnja leta. DRAV0GRAD - Namensko hišo, v kateri so skrbeli za starejše in ubožne - ubožno bajto, so imeli v Dravogradu že pred 110 leti, iz-ročilo skrbi za starejše pa nada-Ijujejo z domom za starejše v Črnečah, ki so ga zgradili in odprli pred dvajsetimi leti, razširili leta 1984, vnjem pa je 153 sobz 272 varovanci. Ko je človeku kar toplo pri srcu Saj ne, da bi vzgajali kakšno histerijo, ampak kar lepo je slišati, da neko veliko podjetje tako uspešno posluje. Ne le zjaposlenim, še komu drugemu je verjetno kar toplo pri srcu; morda manj tistim, kipred leti Gorenju niso napovedovali lepe prihodnosti. A podjet-je, ki ima za "domači"trg kar trg tako zaželene zahodne Evrope, vendarle dokazuje, dajena pravipoti. Na taki, kijo potrjujejo tudi zahtevni mednarodni trg. Potrditve Ijudi iz pomembnih držav si ielijo tudi Velenjčani, ki so si še posebno prizadevali, da bi bilo mesto lepo urejeno. Komisija je bila med obiskom zadovoljna, ni pa izrekla nikakršrte ocene. To šele pride. Lepookoljsko naravnani prebivalci upajo, da bo ocena dobra, tisti, kijim je še vedno kaj malo mar za lepoto okolja, in ki so tudi v sedanji akciji videli le nekaj napihnjenega, čakajo, da se center Saleške doline ne bo kaj dobro odrezal. Saj bodo s tem imeli v rokah nov adut za napade. A kakršna koli bo ze ocena, pomembno je, da Velenje kaže lepši obraz. In še pomembneje je, da ga bo zadržalo. Oni zgorajpa se še karznašajo nad nami! Tokrat z "onimi zgo-raj" ne mislimo naših politikov na visokih položajih, ampak na naravo. Mnoge kraje našega širšega območja so znova prizade-jala neurja. Od Trojan do Hrvaške. Najhuje je, da narava naj-manj prizanaša krajem, ki so že tako manj razviti. Kot da niti njej ni do skladnejšega regionalnega razvoja. Kot ne našim poli-tikom, ki o takem zakonu že dolgo premleva, razvoj v naši državi pa še zdaleč ni uravnotežen. Prepad med centrom in periferijo se le še poglablja. In ker tudi regionalizacije še nismo izpeljalipo evropskem modelu, tudi od tam ne dobivamo toliko denarja, kot biga lahko. In če jeza nekatere nov "žarek upanja" vsajparla-mentarna razprava o zakonu o skladnejšem regionalnem razvo-ju Slovenije, je tak žarek upanja zbodel v oči tiste, ki so še vedno prepričani, da se ne lotevamo prav razvoja vsej ene regije. Načrt za obnovo Zasavja so premnogi povsem spolitizirali, naložbe tja pa opredelili kot naložbe za prihodnje volitve. Se ve, komu naj bi bil ta projekt v dobro, saj iz tistega konca izhaja naš premier. A to še ne pomeni, da "ni boga tudi nad njim ", saj tudi temu območju narava v zadnjem času ni prizanesla. Zdajje seveda čas dopustov. In mnogim Slovencem še vedno hrvaškoprimorje "diši"povsem domače. Hn'atipa vsaj v seda-njem času svoje turistične krize na to ne gledajo prehudo resno. Pomembneje je, da pri njih zapravlja čim več Ijudi, pa čeprav Slovencev. In ko mi množično drvimo tja, z njihove strani ni bilo k nam pomembnega "turista ", njihovega premiera. Pa tako so poudarjale obe strani, koliko pomembnih dogovorov bomo pod-pisali. Tudi take, kiposredno zadevajo tudi naše območje. Ko bodo namreč urejeni odnosi o nuklearki Krško, bo na Hrvaško znova potovala električna energija iz te elektrarne, pri nas ne bo več toliko viška elektrike in tudi v Soštanju bodo lahko več dela-li. Več dela pa pomeni več jela, oziroma denarja. U (k) 22. julija 1999 AKTUALNO NilS VAS 3 Druga skupščina delničarjev Gorenja: divident še ne bo NOVO !!! S septembrom Vam nudimo novo storitev: vodenje DEVIZNEGA RAČUNA. Devizni račun v naši banki bo omogočal: - vodenje različnih vrst konvertibilnih valut - nakup, prodajo in konverzijo med valutami - gotovinsko in negotovinsko poslovanje Sredstva na deviznem računu boste lahko porabili za: - plačilni promet s tujino - trgovanje s tujimi vrednostnimi papirji - trgovanje na deviznem trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti - ali jih vezali z različno ročnostjo in v različnih valutah. POSEBNA UGODNOST: do konca letošnjega leta Vam odpremo in vodimo devizni račun brezplačno. © IQ ) bankavelenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Časa za veselje torej, kljub izkazanim dobrim razultatom, ni. Pred delavci Gorenja bo tudi v prihdonje trdo delo." Franjo Bobinac, član uprava za področje ekonomike in financ V prvem polletju prodali za 6 odstotkov več kot lani "Ob zaključku prvega polletja smo kar zadovoljni, še posebej, ker smo prvo polletje preživljali v času, ko je še vedno tekla bal-kanska vojna in zaradi katere smo imeli posredno ali pa nepo-sredno določene težave ria trgih, po drugi strani pa se kriza tranzicijskih težav še vedno nadaljuje. Kljub vsemu smo dosegli natančno toliko kot smo si, v skladu s proizvodno in pro-dajno dinamiko, zastavili z let-nim načrtom. Razveseljiva je seveda tudi primerjava z lan-skim enakim obdobjem. Proda-li smo namreč kar za šest odstotkov več." Silva Globačnik, vodja upravljanja onosov z delničarji Dobiček za nadaljnjo krepitev konkurenčne sposobnosti Skoraj natanko po letu dni (lani so se dobili dan pozne-je), so se zbrali v petek, 16. julija dopoldne, na drugi skupščini delničarji Gorenja in v celoti sprejeli predloge uprave, ki jih je pred tem podprl nadzorni svet in jih predlagal v sprejem skupščini. Osrednji točki dnevnega reda sta bili sprejem letnega poročila za lansko leto in predlog delitve dobička. Letno poročilo je pregledala revizijska hiša KPMG iz Ljublja-ne, ki je potrdila, da so računovodski izkazi izdelani v skladu z računovodskimi standardi, menili pa so tudi, da vsebuje letno poročilo vse pomembnejše informacije in poslovne dogodke ter verodostojno izraža dejanski položaj družbe in poslovanje Gorenja v lanskem letu. Glede na to, da ima uprava Gorenja ambiciozno zastavljene razvojne načrte, zbrane v strateškem načrtu skupine Gorenja do leta 2003, ti pa so povezani z živahno naložbeno dejavnostjo, je ta predlagala nadzornemu svetu, slednji pa skupščini, da tudi letos Gorenje ne bi delilo dobička. Le tako bodo namreč lahko uresničili načrtovano 36 - odstotno povečanje obsega poslova-nja v naslednjih štirih letih, s tem pa tudi nadaljnjo konku-renčno sposobnost Gorenja. Takšno razvojno razmišljanje so delničarji podprli in polovico od 3.723.344.464 tolarjev (to je nerazporejeni dobiček preteklih let s pripadajočo revalorizacijo in čisti dobiček poslovnega leta 1988 v višini 1,8 milijarde tolarjev) namenili v rezerve, preosta-nek pa je nerazporejen in se uporablja za financiranje naložb. Leto 1998 je bilo za Gorenje eno najuspešnejših Izdelali in prodali dva milijona aparatov Preteklo leto za delavce Gorenja ni bilo lahko, saj je bil evropski trg, ki ga imajo že dolgo za svojega matičnega, poin pretresov in dodatnih konkurenčnih preizkušenj, saj se na i\jem vse pogosteje pojavljajo neodvisni proizvajalci bele tehni-ke, ki prihajajo iz vzhodnih držav in juga Evrope, predvsem iz Ihrčije. "Danes ni več vprašanje bolj ali manj kakovosten izde-' lek, temveč znati in moči kakovosten, funkcionalen in za oko prijeten izdelek proizvesti z nizkimi stroški in ob tem upošteva-ti vsa merila energetske varčnosti in ekologije," pravi predsed-nik uprave Gorenja Jože Stanič. Do leta 2003 naj bi Gorenje povečalo proizvodnjo za 36 odstotkov (slika iz proizvodnje) Delavci Gorenja so bili pri tem uspešni, saj so lani prvič v zgo-dovini Gorenja izdelali in prodali, pretežno na zahtevna evrop-ska tržišča več kot dva milijona gospodinjskih apratov. Ustvarili so za 101,8 milijard tolarjev prihodkov, od tega milijardo 800 milijonov tolarjev dobička in to kljub temu, da še vedno ni raz-rešeno vprašanje zaostajanja rasti tujih valut, kar kot pretežno izvozniki močno občutijo, saj domači stroški rastejo precej hitreje kot prihodki od izvoza. Za naložbe so lani namenili štiri milijarde 700 milijonov tolar-jev. Usmerili so jih predvsem v obnovo dotrajanih tehnoloških linij ter v razvoj in posodobitev palete izdelkov, v razvoj infor-macijskih tehnologij za podporo poslovnemu procesu in vlaga-nja v utrditev tržnega položaja. Lani je Gorenje prenovilo hotel Paka in mnogo naredili na področju utrjevanja položaja storitvenih dejavnosti znotraj sku-pine Gorenja, vse pomembnejše pa postajajo tudi vzporedne dejavnosti na področju proizvodnje kuhinjskega pohištva, stro-jegranje in orodjarstva. Gorenje Servis in Emkor sestavna dela Gorenja Delničarji Gorenja so na drugi skupščini sprejeli tudi sklep o pripojitvi Gorenja Servis in družbe Emkor iz Rogatca k delniški družbi Gorenje. Ocenili so, da bodo na ta način poenostavili poslovanje in znižali stroške, še zlasti na račun davčnih obreme-nitev. Obe družbi sta bili že doslej v stoodstotni lasti Gorenja d.d. Namestnik predsednika nadzornega nadzornega sveta Ivan Atelšek Dobrih kadrov ni nikoli preveč "Vse tole je lepo slišati, Gore-nje dobro dela, ustvarja dobre rezultate. Sam pa zelo dobro vem, da ni vse tako lepo kot se sliši. Vodstvo Gorenja vse tole ne doživlja tako enostavno in lepo, ampak se nenehno ubada vedno z novimi problemi, ki jih na zahtevnih trgih ne manjka. Konkurenca je neizprosna in če zamudiš en sam trenutek, že ______ niso več zraven. BWbb» ^HH Vesel sem, da Gorenje B^^H JMGfflB uspešno krmari in upam, da bo HHHj .( JHMljH tako tudi v prihodnje. Upanje HHfil H^H daje trdno zastavljena perspek- HHH ■•"••'•1 flpBH^H tiva, plani, ki obetajo vsakolet- no rast proizodnje. Nadzorni svet dogajanje v Gorenje redno spremlja in moram reči, da smo zadovoljni. Osebno pa sem zadovoljen tudi, da so ambicije Gorenja razumeli tudi lastniki -delničarji, ki niso zahtevali delitve dobička, ampak podprli začrtano razvojno pot. ta pa vsekakor pomeni tudi krepitev del-nice Gorenja in dolgoročno gledano tudi korist delničarjem. To je velika garancija Gorenju, garancija pa so tudi kadri, v tej smeri pa je treba nadaljevati, saj dobrih kadrov ni nikoli pre-več." Marija Miheljak, članica uprave za področje ekonomike in financ Ob polletju izpolnili pričakovanja "Optimistično zastavljeni poslovni načrt za letos smo sprejeli že lani in moram reči, da smo bili prve mesece letošnjega leta precej zaskrblje-ni, saj so trg pretresali mnogi problemi, na slabšo prodajo pa je seveda vplival tudi balkanska kriza. Stanje pa se je iz meseca v mesec izboljševalo in ob pol-letju ugotavljamo, da smo izpol-nili pričakovanja. Finančni pokazatelji dajejo še nekoliko ugodnejšo sliko, zato gledam v drugo polletje z opti- mizmom, saj se razmere na Bal- _ kanu s tem, ko je vojna končana, izboljšujejo, pred nami so še vsi sezonski meseci pro-daje bele tehnike, velja pa tudi davek na dodano vrednost, ki bo glede na to, da smo pretežni izvozniki, prav tako ugodno vplival na naše finančne pokazatelje." JOŽE STANIČ, predsednik uprave Gorenja "Čaka nas trdo delo" "Zadovoljen sem, ker so del-ničaiji na drugi skupščini, v celo-ti potrdili vsa naša prizadevanja in se odrekli delitvi dobička. Še posebej me z zadovoljstvom nav-daja tolikšno soglasje del-ničarjev, vse odločitve so bile namreč potrjene z več kot 98-odstotki glasov. Ob tolikšnem zaupanju pa se seveda zavedam tudi odgovor-nosti, ki so pred upravo Gore-nja, v naslednjem petletnem obdobju morajo nivo Gorenja še dvigniti, načrtujemo kar 36-odstotno rast proizvodnje in nadaljnjo krepitev konku-renčne sposobnosti, kar pomeni tudi velik dvig produktivnosti. Delnica Gorenja je nekoliko podcenjena "Lastninska struktura Gorenja se je od sklenitve lastninskega preoblikovanja do danes precej spremenila, število delničarjev se je, tako kot smo pričakovali, zmanjšalood 26 tisoč na malo več kot 20 tisoč, torej se je zmanjšalo kar za 20 odstotkov. Lastništvo se je preveselo v korist institucionalnih lastnikov, kiimajo v lasti 54 - odstotni delež, od tega največ kapitalski sklad (20 odstotkov) in odškodi-ninski sklad (12 odstotkov). Trenutno je v skladu z zako-nom olastnnskem rpeoblikova-nju na trgu 69odstotkov vseh delnic Gorenja, konec leta pa bodo postale prosto prenosljvie tudi delnice z oznako D. Trenutno se giblje vrednost delnice Gornja okoli 1900 tolaijev, kar je nekoliko pod knjigovodsko vrednostjo, je pa glede na trenutne gospodarske razmere v Slvo-eniji to dokaj zavidljiva višina. Moram pa reči, da je dlenicxa Gorenja po našem mnenju še nekoliko podcenjena, na njeno višino pa bo morda vplivala tudi odločitev dleničrjev na skupščini, da dividend ne bomo delili." ■ Mira Zakošek 4 MK VAS GOSPODARSTVO 22. julija 1999 novice V premogovniku ob pet-kih ne delajo VELENJE - Ker bo zaradi izgradnje čistilnih naprav na bloku 5 omejena prodaja premoga največjemu odjemalcu Termoelcktrarni Šoštanj, bodo letos v Premogovniku Velenje nakopali le 3.800.000 ton premoga. Tcmu pa je po-drejen tudi letošnji delovni koledar, ki šteje 236 dni. Do 20. avgusta bodo zaposleni koristili proste petkc. ■ mkp Kategorizacija nastavitvenih obratov Zgornjesavinjčani so zadovoljni V Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini so vendarle skleni-li postopek kategorizacije nastavitvenih obratov. Pri tem je treba povedati, da morajo nekateri objekti, torej njihovi lastniki, za pridobitev odločbe o številu zvezdic ali jabolk še odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Inšpekcijske službe v tem obdobju nadzorujejo odpravlja-nje teh slabosti in stanje po kategorizaciji na sploh in tudi to naj bi bilo opravljeno še v letošnjem poletju. Dejstvo je, da je kakovost nastavitvenih obratov dobra, celo zelo do-bra. Največ, torej štiri jabolka, so si pridobile štiri turistične kmetije, štiri zvezdice pa hotel Plesnik v Logarski dolini. Večina turističnih kmetij je bila deležna treh jabolk, večina ostalih nastavitvenih objektov treh zvezdic, le manjši del pa je "pristal" na dveh jabolkih ali zvezdicah. UjP Zgornja Savinjska dolina Država pa malo nagaja! Podjetje za trženje, promocijo in razvoj turizma Zgornja Savinjska dolina d.o.o. v ustanavljanju sicer deluje že leto dni, z uradno registracijo pa se vseskozi zapleta. Skupaj s šestimi zgornjesavinjskimi in zadrečkimi občinami je družabnikov 34, prva težava pa je nastala z uvedbo stečaj-nega postopka za RTC' Golte. To podjetje je razumljivo tudi družabnik, ki pa zaradi stečaja ne more plačati usta-novnega deleža. Počakati bo treba novega najemnika, po-godba bi morala biti podpisana do 24. julija, torej do sobo-te. Glede na pogovore z bodočim najemnikom naj ne bi bilo težav, zato pričakujejo, da bodo registracijo vendarle izpeljali. Vendar to ni edini zaplet, za drugega je "poskrbcla" država. Na osnovi lani sprejetega zakona o pospeševanju turizma naj bi se namreč lokalne turistične organizacije ustanavljale v obliki javnih ali navadnih zavodov, saj država ni naklonjena kapitalskim in sorodnim povezavam. Zaradi tega so se z državo nekako le uspeli dogovoriti, da bodo po-godbo med družabniki delno prilagodili zakonskim zahte-vam in tako "zadovoljili" obe strani. Na tcj podlagi pričakujejo, da bo podjetje v najkrajšem možnem času pri-dobilo status lokalnega turističnega podjetja za obe sosed-nji dolini, ki bi s tem dobili tudi status turističnega območja. Mjp Depoziti zvestobe SKB banke SKB banka je obogatila ponudbo depozitnega varčevanja z dcpoziti zvestobe, ki prcdstavljajo večkratno zaporedno dolgoročno vezavo na leto in dan. Prednost depozita zve-stobe je, da se varčevalci zanj odločijo po preteku enega leta, sredstva pa jim banka v drugem letu obrestuje tako kot če bi imeli depozite vezane za obdobje daljše od dveh let. Minimalni znesek depozita zvestobe je 100 tisoč tolar-jev, obrestna mera pa se glede na višino zneska in dobo varčevanja spreminja in lahko znaša T + 5,65 odstotka (ko varčevalec, ki veže vsaj milijon, depozit podaljša petič). ■ mz KREKOVA BANKA d.d. Vsem, ki se boste odločili prispevati svoj delež za humanitarno akcijo Roka pregnancem, lahko s položnico nakažete denar pri nas -brez plačila provizije. Poslovalnica ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribarja 2, Tel.: (063)883-020 www. krekova- banka. si i/o y jb&b'- ćhvzfC.*' Gradnja tovarne hladilno • zamrzovalne tehnike dobro napreduje Večja produktivnost - lažje v Evropo Pred tremi meseci je začelo Gorenje graditi novo tovarno hladilno - zamrzovalne tehni-ke, v kateri bodo do konca leta 2001 v celoti povezali proiz-vodnjo hladilnikov in zamrzo-valnikov na enem mestu. Pro-izvodnjo bodo najsodobneje tehnološko opremili, kar jim bo omogočilo povečanje pro-duktivnosti od sedanjih dva in pol aparata na delavca na dan, na štiri aparate. Tovarno gradi gradbeno in-dustrijsko podjetje Vegrad Velenje in četudi se pri tem srečujejo z veliko težavami (gradbišče je neposredno ob obstoječih proizvodnih ha-lah), potekajo dela po zastaV-ljenem planu, zato računajo, da jih bodo sklenili, tako kot je bilo dogovorjeno, do konca meseca avgusta. Vodja programa Hladilno -zamrzovalni aparati Zdenko Hriberšek je povedal, da v tem času finalizirajo vetrolove - namestili bodo dvojna vrata in tako preprečili prepih in iz-gubo toplotne enegije. Pose-bej skrbno polagajo tlake, ki jih bodo zaradi tehnoloških potreb dvakrat armirali. No-tranjost proizvodne hale bo bela, zunanjost pa bolj pestra, tako da se bo dobro ujemala z okoljem. V času kolektivnih dopustov bo potekala izgradnja še z večjim tempom, opravili pa bodo tudi že prve selitve pro-izvodnje. Tako bodo iz seda-njega obrata zamrzovalnih omar preselili linijo vrat v ne-kdanjo televizijsko halo, mon- tirati pa bodo začeli že viseči transport. Pripravljajo setudi za namestitev nove lakirnice (selitev jc predviddena za zim-ski čas). ■ M.Zakošek Vegrad je začel novo tovarno graditi pred tremi meseci, v ceioti pa bo dograjena do konca prihodnjega meseca Župani Savinjsko - šaleškega ob-močja v Robanovem kotu Nastaja Savinjsko - šaleški podjetniški center Na povabilo solčavskega župana Vojka Slemenška so se pred dnevi zbrali v Robanovem kotu župani zgornjesavinjskih in šaleških občin. Osrednjo pozornost so namenili vključevanju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v Zgornjesavinjski podjetniški center, ki bo tako dobil osnove za preobrazbo v regi-onalni podjetniški center. Ta ccnter je bil ustanovljen na pobudo Območne obrtne zborni-ce Mozirje kot družba z omejeno odgovornostjo leta 1997 in je bil med prvimi uvrščen v mrežo podjetniških centrov. Mcd tem je nastal tudi Šaleški - razvojno podjetniški center, ki pa se pravno formalno ni osamosvojil (dela pod okriljem mestne občine Vele-nje). Vključitev tega centra v Zgornjesavinjski podjetniški center je racionalno in v interesu usmeritev Evropske unije, je pa to tudi ena od nadaljnjih aktivnosti na poti k oblikovanju Savinjsko -šaleške regije. Župani so se na sestanku v Robanovem kotu dogo-vorili, da pripravijo v sodelovanju s podjetniškim centrom občin-ske razvojne programe, ki bodo osnova za pripravo regionalnega razvojnega programa. Zgornjesavinjski podjetniški center se bo po formalni potrditvi vključitve šaleških občin na občinskih svetih preoblikoval v Savinjsko - šaleški podjetniški center. Takšne usmeritve podpirajo tudi na pospeševalnem centru za malo go-spodarstvo v Ljubljani. ■ mz Gorenje Med kolektivnim dopustom obnove in posodobitve Po dolgoletnih izkušnjah bo večina zaposlenih v Gorenju, del-niški družbi v Velenju, na kolektivnem dopustu od 30. julija do 14. avgusta - tako kot je bilo predvideno z delovnim koledarjem. V programu Kuhalni in Hladilno - zamrzovalni aparati bodo v tem času opravili redna preventivna vzdrževalna dela. Poleg te-ga bodo vzdrževalci posodobili prvi montažni trak za proizvod-njo nove generacije štedilnikov z namestitvijo taktno skloplje-nih transporterjev, hkrati pa bodo sodelovali pri gradnji nove tovarne hladilno-zamrzovalnih aparatov, predvsem pri presta-vitvah instalacij in drugih naprav. V programu Pralno - pomivalni aparati naj bi zaradi postavit-ve nove prašne lakirnice kolektivni dopust podaljšali in sicer se bo ta začel 24. julija, trajal pa do 23. avg;usta. V skupnih strokov-nih službah bodo zaposleni delali po terminskcm koledarju, veda bodo izjeme, ki se bodo prilagajale proizvodnji, še zlasti področja logistike, trženja, financ in servisa, kjer se bodo zapo-sleni prilagodili potrebam ostalih služb. V nekaterih odvisnih družbah Gorenja pa nimajo kolektivne-ga dopusta. Tako je v Gorenju Orodjarna in v Gorenju Indop, kjer celoten proizvodni proces prilagajajo potrebam naročni-kov. V Gorenju IPC pa bodo kolektivni dopust prilagodili po-trebam Gorenja GA. Uhj V Premogovniku bodo obvladovanje vplivov na okolje potrdili s certifikatom Pri kakovosti, okolju in varnosti ne more biti naključij V Premogovniku Velenje so odločeni, da bodo skrb za var-stvo okolja in to, kako obvla-dujejo svoje vplive na okolje, potrdili s pridobitvijo okolje varstvenega certifikata po standardih ISO 14.001. Že la-ni so pridobili certifikat kako-vosti ISO 9001, s katerim podjetje zagotavlja, da je nji-hov proizvod kakovosten, z okolje varstvenim certifika-tom in certifikatom za var-nost pri delu, pa bodo vse skupaj zaokrožili. Projektno skupino, ki pri-pravlja vsc potrcbno za prido-bitcv okoljc varstvencga certi-fikata, vodi Franci Lcnart. 9 Certifikat naj bi pridobili pri-hodnje leto, ob rudarskem prazniku. Do takrat pa vas čaka veliko dela. FRANCI LENART: "Potreb ne so obsežne priprave že za-to, da stvari projektno obdela-mo, da zajamemo vse tisto, s čimer podjctjc vpliva na oko- Franci Lenart pravi, da bodo v premogovniku s pridobitvi-jo certifikata ISO 14.001 potrdili, da v podjetju obvladujejo tudi vpliv na okolje. lje, da to ovrednotimo in izde-lamo plan aktivnosti, kako tc vplive čim bolj zmanjšati." % Kje ste ta hip? FRANCI LENART: "Precej dela je že opravljenega. V sklopu projektne šole smo osnove izdelali že lani, imeno-vali smo projektno skupino in izdelali presek stanja naših vplivov na okolje. Zdaj pote-kajo dela pri načrtovanju si-stema. Računamo, da bomo s tem zaključili septembra in potem prešli na izvedbo, proti koncu leta že na notranjo pre-sojo in prihodnjc leto na zuna-njo presojo. Tako da bi, kot že rečeno, do 3. julija leta 2000, do rudarskega praznika, v Prcmogovniku Velenje prido-bili tudi certifikat po standar-du 14.001." % Kaj ta certifikat za tako pod-jetje kot je premogovnik po-meni? Ali drugače: kaj prido-bi, čega ima? FRANCI LENART: "Če bi primcrjal certifikat 9.000 in 14.000, bi rekel, da s tem, ko s certifikatom ISO 9.001potrju-jcmo, da obvladujemo proiz-vodnjo. zagotavljamo, da jc naš proizvod - premog - kako-vostno pridobljen. Standard 14.000 pa zagotavlja, da obvla-dujemo tudi vplive na okolje in s tem zagotavljamo lokalni in širši javnosti, da jih želimo znižati na minimalno mero." % Vzporedno z aktivnostmi za pridobitev okolje varstvenega certifikata poteka tudi aktiv-nost za pridobitev certifikata varstva pri delu. FRANCI LENART: "Ta je eden od segmentov celovitega obladovanja kakovosti. Pod-jctja namrcč ne težijo več k te-mu, da bi pokrivala zgolj posa-mezne segmentc kakovosti iz-delka, obvladovanja okolja, zdravja pri dclu, laboratorijev .... ampak so v svetu trendi ce-lovitega obvladovanja kakovo-sti. K temu je tudi usmerjena pozornost našega podjetja v prihodnjih letih. Vseeno pa želimo pred tem potrditi svojo usposobljenost tudi na po-dročju obvladovanja zdravja zaposlenih in varstva pri delu." ■ Milena Krstič - Planinc 22, julija 1999 GOSPODARSTVO KAS ČAS 5 Šaleška dolina Število uspešnih podjetij narašča Po podatkih Agencije za plačilni promet, je reg-istriranih na Savinjsko-šaleškem območju 823 gospo-darskih družb, med njimi je le dvajset velikih, ki pa zaposlujejo dobre tričetrtine vseh zaposlenih in ust-varijo 77,8 odstotka vseh prihodkov. Lani je pozitivno poslovalo 413 gospodarskih družb, ki so ustvarile za 4,3 milijarde tolarjev dobička. Eden največjih problemov gospodarskih družb v preteklem letu je bila likvidnost. Povprečno mesečno so bili blokirani žiro računi 178 gospodarskih družb (več kot pet delovnih dni zapored v enem mesecu), v katerih je zaposlenih 1286 delavcev. Povprečni mesečni znesek zapadlih neporavnanih obveznosti je znašal 2,2 milijardi tolarjev. Zelo razveseljiv je podatek, da je znova zaživela naložbena dejavnost. V tc namene so podjetja pora-bila kar 50 odstotkov več sredstev kot lcto poprej in sicer 6 milijard 598 milijonov tolarjev. In ob tem še en razveseljiv podatek - 80 odstotkov naložbenega denarja zagotavljajo podjetja sama, le 20 odstotkov pa predstavljajo krediti bank. Tokrat objavljamo tabelo petdesetih največjih podjetij v Saleški dolini - po ustvarjenem celotnem prihodku. Jože Angeli, direktor invalidskega podjetja Blues Instinkt mu pravi, da se nekaj pripravlja PETOESET NAJVECJIH PO VISINISKIIPNEGA PRIHODKA (v tisoč SIT) Skupaj za občine: Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje (za leto 1998) Družba Blues iz Velenja, inva-lidsko podjetje, ki je začelo z ne-kaj zaposlenimi in proizvodnjo osovin za invalidske vozičke ter montažo, ima danes, po dobrih štirih letih, že 110 zaposlenih, od tega 48 invalidov, ki delajo v petih programih. Proizvajajo in prodajajo pečniške tečaje, per-lane grelce, magnetna tesnila, orodja (na lokaciji v Velenju), čase malo zamegljuje bojazen, da država nekaj pripravlja. Pa pri tem sploh ne misli na DDV, ki bo, po njegovem, do konca leta pokopal blizu 40 odstot-kov od 150 danes obstoječih invalidskih podjetij v Sloveniji. Boji se, da tej državi ne pa-de na pamet kaj takega, kar Angeli sluti, da bi se lahko zgo-dilo. Instinkt, pravi, je imel pa gradim podjetje, podre. To bi bila za nas prava katastrofa. Kaj pa potem? Naj "dam" in-valide nazaj na zavod in name-sto njih zaposlim zdrave ljudi, ki bodo naredili toliko, da lah-ko podjetje ohranim? Tega, da komu pade v glavo kaj takega, me je resnično strah," pravi. ■ Milena Krstič - Planinc G0SP0DARSKA DRUŽBA KRAJ SKUPNIPRIH0DK! 1 G0RENJE, G0SP0DINJSKIAPARATI, DELNISKA DRUZBA, VELENJE VELENJE 67,855,190 2 TERMOELEKTRARNA S0STANJ. D.0.0. S0STANJ 33,345,633 3 PREM0G0VNIK VELENJE JAVN0 P0DJETJE ZA PRIDOBIVANJE LIGNITA, D.D. VELENJE 24,097,332 4 ERA TRG0VINA Z ZIVILSKIMIIN NEZIVILSKIMIIZDELKI, D.D..VELENJE VELENJE 11,147,489 5 VEGRAD D.D. GRADBEN0INDUSTRIJSK0 P0DJETJE VELENJE 10,494,699 6 ELEKTRONIKA VELENJE D.D. VELENJE 8,845,352 7 G0RENJE N0TRANJA 0PREMA D.D. VELENJE 6,133,688 8 G0RENJE SERVIS, D.0.0. VELENJE 4,503,589 9 G0RENJE TRG0VINA, D.0.0. VELENJE 4,008,494 10 ERA VIN0.TRG0VINA Z ALK0H0LNIMIIN BREZALK0H0LNIMIPIJAČAMI, D.0. SMARTN0 0B PAKI 2,942,682 11 K0MUNALN0 P0DJETJE VELENJEIZVAJANJE K0MUNALNIH DEJAVNOSTI, D.0.0 VELENJE 2,915,933 12 G0RENJE I.PC.INVALIDSKO PODJETNISKI CENTER, D.0.0., VELENJE, PA VELENJE 1,812,960 13 ES0 TECH DRUZBA ZA PR0IZV0DNJ0.M0NTAZ0 ININZENIRING, D.D. VELENJE 1,781,476 14 EK0 ELEKTR0K0VINARSKA0PREMAD.D. VELENJE 1,377,082 15 QUELLE TRG0VINAIN ST0RITVE, D.0.0. VELENJE 1,334,229 16 AVT0PREV0ZNISTV0IN SERVISI, D.D. VELENJE 1,313,626 17 G0RENJE G0STINSTV0 D.0.0.,VELENJE,PARTIZANSKA 12 VELENJE 1,244,469 18 ERA KOPLASJNZENIRINGIN TEHN0L0SKE ST0RITVE, D.0.0..VELENJE VELENJE 1,211,195 19 A FINING.STORITVE IN TRG0VINA, D.0.0..VELENJE VELENJE 1,201,061 20 G0ST.P0DJETJE ZA GOSTINSKE STORITVEIN ZA POCITNISKO TURISTICNO VELENJE 1,155,344 21 D0LINA TRG0VINA, D.D. VELENJE 1,146,271 22 CIGRAD.GRADBENO P0DJETJE, D.0.0. S0STANJ 1,099,192 23 G0RENJE 0R0DJARNA, D.0.0. VELENJE 1,008,498 24 PUP P0DJETJE ZA UREJANJE PR0ST0RA, D.D. VELENJE 921,056 25 G0RENJEINDUSTRIJSKA 0PREMA, D.0.0. VELENJE 910,267 26 TRG0VSK0 P0DJETJE NAMA VELEBLAGOVNICA VELENJE, D.0.0. VELENJE 900,588 27 F0RI, FLEKSIBILN0 ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ, D.0.0. VELENJE 873,288 28 VEPLAS VELENJSKA PLASTIKA, D.D. VELENJE 856,816 29 AVTOCENTER MEH D.0.0. SERVISIN PRODAJA VELENJE 832,862 30 VEGRAD-INVALIDSKA DEJAVNOST DRUZBENISTANDARD, D.0.0. VELENJE 744,626 31 G0RENJE P0INT P0DJETJE ZAINF0RMACIJSK0 TEHN0L0GIJ0, D.0.0. VELENJE 715,255 32 VINST0R TRG0VINA D.0.0. VELENJE 676,033 33 0SMICA PR0IZV0DNJAIN TRG0VINA, D.0.0. S0STANJ 610,689 34 PLP-PODJETJE ZA PR0IZV0DNJ0 LESNIH P0LPR0IZV0D0V D.0.0..VELENJE VELENJE 604,033 35 NARAVN0 ZDRAVILISCE T0P0LSICA D.D. T0P0LŠICA 562,929 36 AVTO DOM IN.TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0. VELENJE 558,992 37 MLADINSKISERVIS VELENJE, D.0.0. VELENJE 498,653 38 MT CENTER TRG0VSK0IN ST0RITVEN0 P0DJETJE, D.0.0. VELENJE 476,128 39 MINS N 1 P0DJETJE ZA TRG0VIN0IN ST0RITVE, D.0.0. VELENJE 464,157 40 BLUES.PODJETJE ZA USPOSABUANJEIN ZAP0SL0VANJEINVAUD0V, D.0.0. VELENJE 460,051 41 GEC0MMERCE.TRG0VSK0 IN PR0IZV0DN0 PODJETJE.ŠMARTNO 0B PAKI, D.0.0 ŠMARTN0 0B PAKI 438,883 42 M CLUB T0VARNA K0NFEKCIJE D.D. VELENJE 438,771 43 HERNAUS PR0FESI0NALN0 ČIŠČENJE.VELENJE, D.0.0. VELENJE 420,172 44 MARTIN P0DJETJE ZA INZENIRING.ZASTOPANJE IN PR0IZV0DNJ0, D.0.0. VELENJE 388,397 45 "GAMA",TRANSP0RTN0 ST0RITVEN0 P0DJETJE VELENJE D.0.0. VELENJE 378,185 46 TRENDNET D.0.0. RAČUNALNIŠKIINŽENIRING VELENJE 376,526 47 PLAN.TRGOVINA IN SVET0VANJE, D.0.0. VELENJE 331,530 48 KAPLJICA "L",TRG0VINA IN STORITVE, D.0.0. VELENJE 299,495 49 FIT.PODJETJE ZA FINANČNI INŽENIRING.TRŽENJE IN SVET0VANJE, D.0.0. VELENJE 286,992 50 LESARSTVO D.0.0.,VELENJE VELENJE 281,556 na ponudba Zreškega Pohorja Hotel Dobrava 2000 Vodstvo Bluesa. Na sredini direktor in lastnik podjetja Jože Angeli. lesne polizdelke in izdelke (v obratu v Mežici). V štirih letih so narediti izjemen skok, še vedno pa se niso ustavili, am-pak snujejo nove zamisli in no-ve programe, v katerih se bodo lahko zaposlovali invalidi. "To razumemo kot naše osnovno poslanstvo," je jasen Jože Angeli, direktor in lastnik podjetja, ki je to, da misli res-no, potrdil tudi s tem, da je za pridobitev svežega kapitala, ki je šiijenje in ustvarjanje novih delovnih mest ter programov omogočilo, zastavil vse svoje premoženje. Ne skriva, da gre za ogromno številko, ob kateri pa ima izdelano jasno strategi-jo, kako jo do leta 2008 "pokri-ti". Ob pogojih, ki vladajo da-nes, in ki so bili osnova za nje-gove kalkulacije. Te zadnje zmeraj dober. Zato zadnje čase ne spi dobro. "Kar 98 odstotkov zaposle-nih je prišlo k nam iz zavoda za zaposlovanje, invalidov in zdravih delavcev. Ker ima pod-jetje status invalidskega pod-jetja, smo upravičeni do ugod-nosti v prispevni stopnji. Inva-lidi ne morejo opraviti toliko dela kot ga lahko opravijo zdravi ljudje. Zato pri nas zdravi delajo za 40 odstotkov več kot delajo drugje. In to iz solidarnosti, ker morajo poma-gati invalidom. Zdaj pa naj si v tej državi kdo izmisli, da od ju-tri naprej invalidska podjetja ne bodo več oproščena pri-spevkov za vse zaposlene, am-pak samo za invalide! Tisti tre-nutek, ko do tega pride, se fi-nančna konstrukcija, na kateri Zreško Pohoije s termami v Zrečah in turistično rekreativ-nim centrom na Rogli, je po-znano doma in na tujem. Z ne-nehnimi vlaganji, posodablja-njem in dvigovanjem kvalitete pa se še bolj uveljavljajo. Začetki razvoja turizma na tem področju segajo dobri dve desetletji nazaj, ko se je Unior Zreče (letos praznujejo 80 let-nico delovanja), odločil, da bo poleg kovinsko predelovalne industrije razvijal tudi turi-zem. Leta 1978 so odprli hotel Dobrava v Zrečah in zastavili smelejši razvoj rekreacijskega centra Rogla. Dve leti kasneje so dogradili zdravstveni in ba-zenski del z akratotermalno vodo, leta 1994 pa pridobili 160 novih lešič z izgradnjo vil Terme. S prenovo hotelskih sob leta 1995 so pričeli s po-stopnim investiranjem pred-vsem v večjo kvaliteto turi-stične ponudbe, spoznali pa so da bo potrebno za večjo izko-riščenost zdravstvenih stori-tev, povečati nočitvene zmog-ljivosti višjega cenovnega raz-reda. Lani so začeli graditi hotel Dobrava 2000 in ga sredi pre- teklega tedna že tudi predali namenu. Hotel ima štiri zvez-dice, vse sobe so klimatizira- ne, imajo kopalnice s tušem ali kadjo ter ločenim stra-niščem, balkon, mini bar in sa- teltsko televizijo. Posebnost hotela so družinske sobe (med seboj povezane sobe) in sobe s finskimi savnami za zahtev-nejše goste. Popolnoma so ob-novili tudi kuhinjo in restavra-cijo, uredili novo a la cart re-stavracijo za poslovne goste ter kavarno z 80. sedeži. Pri-dobili so tudi tri seminarske prostore in sodobno recepci-jo. V kletnih prostorih imajo 30 garažnih mest. Popestrili so še gostinsko ponudbo v kopališkem delu, vsi objekti pa so med sabo poveza-ni. Naložba jih je veljala mili-jardo 250 milijonov tolaijev. 6 NAS VAS 22. julija 1999 Zakaj RC Trebeliško propada? Denacionalizacija "reže" kruh AMD Šaleška dolina Nekoč, še v stari Jugoslaviji, je bii Rekreacijski center TVebeliško v ponos mestu Veienje in lastniku, Avto moto društvu Saleška dolina. Danes izgieda borno. Lesene hiške, ki so nudiie prostor za pikinike, propadajo, dom AMD je lep le še od daleč, proga za moto cross, ki je bila zagotovo naj-lepša in najboljša v naši bivši domovini, sameva. In zakaj vse to že nekaj let propada? Odgovor se skriva v eni sami besedi. Denacionalizacija. Aleksander Čanč, ki je pred-sednik AMD Šaleška dolina, pred leti najmočnejšega društva v Dolini, pravi, da so imeli takoj po tem, ko je stopil v veljavo zakon o denacionali-ziciji, zvezane roke. "Kolikor vemo, je zahtevek za vrnitev posesti v naravi vložilo 7 pr-votnih lastnikov. Mi smo TVebeliško dobili od občine po tem, ko je Avto Dom odkupil naše bivše prostore. Na IVebeliškem smo uredili sodo- Aleksander Čanč, predsed-nik AMD Šaleška dolina: "Želim si, da bi Trebeliško spet zaživelo". ben rekreacijski center, ki je privabljal številne Ijubitelje avto moto športa, uredili smo cesto, vodo in še marsikaj. Z rastjo vikendov je naša dejav-nost sicer postajala malce moteča, a bi lahko še vedno dobro živela. Zadnjo tekmo smo pripravili tik pred veljav-nostjo zakona o denacionaliza- ciji. Po tem pa bi morali preu-rediti progo in jo del speljati po drugi trasi. Posegi v naravo pa nam niso bili več dovoljeni. Zato sedaj že nekaj let čakamo, kaj bo in kako se bo razrešila denacionalizacijska vloga. Vlagati v Trebeliško ne moremo, saj smo lahko že jutri brez vsega. Zato smo čisto za-mrli. Če bi bil RC ponovno naš, bi zagotovo kmalu spet oživel," je prepričan. Vseeno so poskušali Dom AMD na Trebeliškem obdržati. Tam živi gospodar, ki skrbi za najnujneša vzdrževalna dela. "Vmes smo dom dali tudi v najem, a z najemnikom nismo imeli sreče. Se vedno nam je dolžan okoli 3 milijone SIT, saj smo tožbo dobili. Potem je imel dom v najemu Avto moto tu-ring klub, ki je pred časom dobil boljše prostore. Želim si, da bi ga več uporabljali vsaj domačini. Uredili smo keg-Ijišče, tam je še vedno otroško igrišče, v domu vadi pevski zbor. Žal pa kot predsednik društva vem zelo malo, kaj se na Trebeliškem dogaja. Krajani pridejo do mene le, če kaj potrebujejo. Skoda," je še dodal Čanč. Predsednik društva je od leta 1994, ko je to že padlo v krizo. Trebeliško jim je nekaj let rezalo debele kose kruha, imeli so močno avto šolo s kar 12 avtomobiii, močno članstvo... Danes je slika čisto drugačna. Avto šola je šla na svoje, v najem ji je društvo dalo prostore za pisarno in učilnico. A so že nekaj časa slabi plačniki, dolgovi pa rastejo, saj mora društvo stroške kriti tudi za njih. V najem so dali tudi bife, z najemnikom pa so zado-voljni. Glavni vir dohodkov jim tako ostaja članarina. "Zato si močno želimo, da bi Trebeliško spet zaživelo. Tamkajšnji dom smo priprav-ljeni odstopiti komu, ki bi poskušal v njem oživiti ponud-bo in življenje. Sedaj ga brez-plačno odstopamo vrtcem in Objekti na Trebeliškem izgledajo lepo le še od daleč. Od blizu kažejo zapuščeno in vedno slabšo podobo, prav tako moto cross proga pod njimi, nekoč ponos društva in Velenja. šolam za piknike in izlete, tudi naši člani včasih v njem prire-dijo kakšno zasebno zabavo. Moram povedati, da sem vedno, ko pomislim na Trebeliško, žalosten. Je del Velenja, žal pa vse prepogosto pozabljamo na ta neokrnjen konec občine." Z denacionalizacijo naj bi v Sloveniji popravili krivice iz preteklosti. Tudi Trebeliško pa je, kot kaže, primer, da vsako tako "popravljanje" rojeva nove krivice. In povzroča novo škodo. Tudi zaradi počasnih državnih postopkov. ■ Bojana Špegel Pogovor z županom občine Polzela Ljubom Znidarjem "Zaznati je novo življenje, nov polet!" Od delitve bivše občine Žalec na šest občin v Spodnji Savinjski dolini je minilo več kot šest mesecev. V novo nasta-li občini Polzela menijo, da na osnovi dosedanjega dela lahko z gotovostjo trdijo, da je bila odločitev umna. Kot pravi tam-kajšnji župan Ljubo Žnidar je kljub kratkemu obdobju že za-znati novo življenje, nov polet, društva so bolj aktivna, oživela so okolja, ki prej niso imeli pravega stika z matično občino. O dosedanjem delu, spremembah in nadaljnjih predvidevanjih je takole odgo-voril na naša vprašanja: # Zadovoljstvo Ijudi je osnova za vašo trditev? Ljubo Žnidar: "Mislim, da so krajani zadovoljni, čeprav vemo, da se čez noč stvari ne da narediti. Morda so bila po-nekod njihova pričakovanja nestvarna. Vsaka stvar zahteva svoj čas. Po Zakonu o novi lo-kalni samoupravi smo ukinili KS, saj so jim bile odvzete pri-stojnosti, namesto njih smo ustanovili krajevne odbore. Povezava z občani je, menim, Zupan občine Polzela Ljubo Žnidar: "346 milijonov tolar-jev je težak letošnji občinski proračun. Ker je gibljivega dela, s katerim lahko razpo-lagamo, zelo malo, se za pridobitev dodatnega denar-ja za uresničitev največjih potreb prijavljamo na javne razpise in iščemo druge vire prihodkov." na takšen način lahko hitrejša in še bolj učinkovita." # Kako ste uredili zadeve glede KS Andraž. Vemo, da so tukajšnji krajani za ures-ničitev zahtevnih projektov, kot sta izgradnja vodovoda, nova šola, izglasovali samo-prispevek? Ljubo Žnidar: "Andraž je res specifični krajevni odbor. Moram pohvaliti občane, ker so zelo delavni, zato jim radi pomagamo. Izgradnja vodovo-da, ki traja že kar nekaj let, pri-haja v zaključno fazo. Pričaku-jemo, da bo prihodnje leto vsaka hiša priključena na javni vodovod. Samoprispevek, od katerega 30 odstotkov zbrane-ga denarja namenjajo izgradnji vodovoda, ostalih 70 pa za iz-gradnjo osnovne šole, ostaja. Glede osnovne šole se v tem trenutku še pogajamo za zem-ljišča. Predinvesticijsko študijo že imamo in ko bomo ugotovi-li, katera od treh izdelanih možnosti bo najugodnejša ter najlažje izvedljiva, se bomo o tej zadevi tudi odločili. Objavljen je že bil republiški razpis za izgradnjo šolskih ob-jektov za naslednja 4 leta in mi se na izpolnitev razpisnih po-gojev vestno pripravljamo." # Zadeve torej tečejo, kot so tekle prej, če ne še z večjo vnemo? Ljubo Žnidar: "Na samem začetku smo krepko zavihali rokave in med drugim ugotovi-li, da nam marsikje manjka projektna dokumentacija. Brez te se ne moremo prijaviti na razpise republiških ministrstev. Tako bomo letos kar precej de-narja in naporov namenili za izdelavo projektov, da bomo prihodnje leto res pripravljeni in da prizadevanja za pridobi-tev kakšnih dodatnih sredstev ne bodo zaman." # Kaj vam je poleg tega omem-be vrednega še uspelo ures-ničiti ? Ljubo Žnidar: "Poleg že ome-njenega vodovoda v Andražu, kjer bomo letos zgradili dva zbiralnika in primarno poveza-vo, je druga večja stvar uredi- tev kanalizacije v Ločici. S SCT-jem kot glavnim izvajal-cem del smo se dogovorili, da bi ta mesec nadaljevali oziro-ma dokončali izgradnjo osnov-nega kolektoija, da lahko nanj navežemo še sekundarno ka-nalizacijo. Ob teh dveh projek-tih je še nekaj manjših. Tako smo že posodobili nekaj cest v Andražu, Založah, v Ločici in kot sem omenil, pripravljamo za štiri naložbe projektno do-kumentacijo, in sicer za vodo-vod v samem središču Polzele, za njegovo povezavo z zbiralni-kom, za ureditev kanalizacije prav tako v središču Polzele in navezavo na kolektor, ki vodi do čistilne naprave v Kasaze." # Bodo to osrednje naloge v drugi polovici leta ? Ljubo Žnidar: "Pred nami je še en razpis za izgradnjo ko-lektorja, za kar imamo name-njenih 30 milijonov SIT. Po predvidevanjih bi se Iahko tako približali kolektorju Tovarne nogavic. Ostane nam še odsek do samega centra Polzele. Začeli smo tudi obno-vo obstoječe občinske stavbe. Predvidena dela naj bi končali do 15. septembra." # Za konec pa morda še, kakšno je sodelovanje z novi-mi občinami in nekoč matično občino Zalec? Ljubo Žnidar: "Aktivnosti glede delitvene bilance, v pri-merjavi z ostalimi občinami, uspešno potekajo. Tudi sicer so odnosi z novo nastalimi občinami zelo dobri. Potrebujemo pomoč drug drugega, srečujemo se pri ne-katerih skupnih projektih. Problem ureditve reke Savinje, na primer, rešujemo skupaj. Najbrž bomo, vsaj za zdaj tako kaže, ostali skupaj pri oblikovanju nekaterih skupnih javnih zavodov." ■ tp avto celje center d.o.o. Pooblaščeni trgovec programa Ford za Celjsko regijo .. ; ; S i i Vi i ; l i -i Ai 1 i t f f i ovinOtehna 22. julija 1999 REPORTAŽA_MS HAS 7 Zavodenjski trojčki - Laura, Sara in Žan Siherle so pravi korenjaki Herman Alojz in Olga Siherle sta dolga ieta sanjala samo o enem - o otroku, ki bi kronal njuno ljubezen in v staro domačijo visoko nad Zavodnjami prinesei razposa-jen otroški smeh. Z njim bi bilo lažje prenašati vse druge tegobe, ki spremljajo trdo živ-Ijenje visoko nad dolino. Njega so spremljale na majhni hri-bovski kmetiji, šle so z njim, ko je s hitel s priložnostnimi deli pomagati zdaj temu, zdaj onemu. Z njo so se prebujale vsako jutro in šle neštetokrat z njo, ko je pešačila do avtobusa, ki jo je potem peljal na pot do zaslužka v Gorenjevo Notranjo opremo v Soštanju. Le eno sta si želela, imeti otroka. Na to, da bi lahko imela tri... Na to nista pomislila niti enkrat. Dolgo ju je sreča iskala, in ko ju je enkrat našla, je imela slabo vest. Prišla je februarja, koje streha nad skromno hiško v Zavodnjah 62 ječala od teže snega, Olga pa v ljubljanski po-rodnišnici v pričakovanju ne enega ampak kar treh Siherlov - Laure, Sare in Žana. Vsi trije so bili ob rojstvu enako veliki, Dvakrat da, kdor hitro da! Številka hranilne knjige Hermana Alojza in Olge Siherle iz Zavodenj 62, 3.325 Šoštanj, odprte pri Hranilno kreditni službi Šoštanj je 52800-625-21280-071-3-2458-28. Kava bar Gostišča pri Vidi v Šoštanju ročencev in drugih slavljencev, si je za proslavitev svojega ju-bileja izbralo prav to gostilno. Ime o dobri gostilni se je tako širilo po vsej Sloveniji, pa tudi čez mejo. Mama Vida si je se-veda zelo želela, da bi sin Milan nadaljeval njeno tradici-jo. Dobro upeljane gostilne pač ne gre opustiti. Milan se je sicer vpisal na gostinsko šolo, a iz Portoroža, kjer je po njej pristal, ga je bilo težko zvabiti. Mama Vida pa je bila pri tem, na srečo, dovolj spretna. Mllan je prišel domov in kaj hitro vzel vajeti v svoje roke. Poročil se je in pripeljal k hiši nove pridne roke. Gostišče so še povečali, ga še posodobi-li, uredili tudi nekaj sob, v je-dilnicah sprejmejo kar 140 go-stov, za dobro jedačo in prijen-to počutje gostov pa skrbi 6 za-poslenih, zadnje čase tudi Milanova sinova. Obiskovalcev je vedno veliko, še zlasti pa ob Gostišče pri Vidi iz Zavodenj vabi v soboto, 24. julija ob 18-ih na veliko praznovanje 30-letnice gostišča. Za zabavo bo skrbel klub frajtonarjev Goličnik in Štajerskih 7. Za dobro pijačo in jedačo pa seveda pri-znano gostišče pri Vidi iz Zavodenj. Vedno ste jih radi obis-kovali, bodite z gostiščem pri Vidi iz Zavodenj tudi ob njihovi 30 - letnici. Torej v so-boto, 24. julija od 18-ih dalje. EK0L0SKI 0T0KI Reševanje problematike gospodarjenja z odpadki v Sloveniji poteka po posameznih regijah zelo različno. Sama strategija gospodarjenja z odpadki v Sloveniji je lahko osnovno vodilo za ravnanje, ki pa je v praksi zelo raznoliko.Problematika gospodarjenja z odpadki se v zadnjih letih zaostruje v večini občin Slovenije. Ne zgolj zaradi dejstva, da se obstoječe deponije polnijo, temveč tudi zaradi odpora lokalnega prebivalstva do lokacij gospodarjenja z odpadki.Zavedajoč se tega problema na širšem regionalnem področju, upoštevajoč dejstva, da je sodobno gospodarjenje z odpadki tudi zahteven finančni zalogaj, smo se, ne glede na to, že leta 1992 odločili za pilot projekt BI0PAS (biološki odpadek, papir, steklo). Vta namen smo postavili ekološke otoke za sekundarne surovine (steklo in papir) za več gospodinjstev skupaj. Vendar smo ugotovili, da Ijudje ne upoštevajo navodil ločenega zbiranja odpadkov in smo v posodah za papir in steklo našli ostanke odpadkov, ki tja ne sodijo. Zaradi tega smo pristopili k projektu predelave pokrovov s ključavnicami z odprtinami za steklo in papir. V tedniku Naščas 1.7.99 smo podali natančna navodila kaj sodi v zelene posode, ki so na ekoloških otokih. Projekt, ki še poteka, zajema naslednje občine: Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Nazarje, Gornji grad, Ljubno, Luče in Solčavo. Zamenjali smo 1250 pokrovov. Z željo, da vsi skupaj uresničimo projekt »Ločeno zbiranje odpadkov«, vas prosimo, da upoštevate navodila, ker bomo le tako sekundarno surovino zbrali v obliki, ki je primerna za nadaljnjo predelavo. ZANIMIV0ST1.: v Sloveniji porabi posamezna oseba povprečno 80kg papirja letno.Trgovci razvrščajo odpadni papir po kakovosti. Visoko kakovosten odpadni papir ima daljša vlakna z majhno količino mineralnih polnil in črnila (bel.kopirni in računalniški papir). Manj kakovosten odpadni papir uporabljajo za časopise, žepne knjige in ovojni papir. ZANIMIV0ST 2.: Steklo razdelimo na embalažho (belo,rjavo,zeleno), ravno.steklena vlakna, gostinsko in specialno. Steklo se tali v steklarskih pečeh, kjer zaradi tega prihaja do prihranka osnovnih surovin za steklo, zmanjšanje trdnih odpadkov na deponijah ter prihranka energije pri taljenju. P0MEMBN0!!! Zavedati se je potrebno, da iz strategije ravnanja z odpadki ne more biti izključen nihče, kajti vsakdo na svoj način ustvarja odpadke. Gostišče pri Vidi iz Zavodenj Telefon 063 891 195 Odprto vsak dan razen ponedeljkov in torkov od 10. do 23. ure Dobro gostilno si zapolni-mo po dobri hrani in pijači, predvsem pa po prijaznih lju-deh. Vse to pa so kvalitete gostišča pri Vidi iz Zavodenj. Tradicijo dobrega imena mu je pred desetimi leti začela utirati mama Vida Goršek sku-paj z možem. Ni ji bilo lahko. Zavodenje so od središč kar precej oddaljene, do tja vodi, serpetinasta cesta, ki je še po-sebej nevarna, če človek malo bolj pogleda v kozarec, takrat-pa je bila še veliko slabša kot danes. Pa vendar to pa ni moti-lo vse številnejših obiskoval-cev. Tudi vse več mladopo- Milan Goršek v svojem lokalu. nedeljah, saj mnogi prisegajo na njihova nedeljska kosila. Odlično pripravijo tudi ve-lika slavja, še posebej radi pri njih proslavljajo mladopo-ročenci. In kaj je odlika gostišča pri Vidi iz Zavodenj. Predvsem domača hrana, pripravljena po starih slovenskih receptih. Radi vam ponudijo jedi iz gob, še po-sebej izvrstno gobovo juho. V tehle poletnih dneh pa se nikar ne odrecite svežim borovnicam, ki vam bodo še posebej teknile v palačinkah - njihova velika hišna specialiteta. Od lanskega leta ima Gostišče pri Vidi še Kava bar v Šoštanju na Glavnem trgu. Odprt je vsak dan med 7. in 23. uro. Tudi tam vas bodo lepo sprejeli, še posebej prijetno vam bo v poletnih dneh, ko vas postrežejo tudi na lepo ureje-nem vrtu. koli. Potrebovali bi tudi kakšen tolar. Brez skrbi, znali bi ga obrniti tako, da bi bilo prav. Namesto njih vas prosimo za pomoč. Pomagajmo jim. Še jih bomo obis-kali in še bomo pi-sali o njih. ■ Milena Krstič - Planinc Zdravi, zvedavi, živahni... Trije Siherlovi. 44 centimetrov, ne pa tudi enako težki. Žan je tehtal 1760 gramov, Sara 1640, Laura pa 1600 gramov. Vse je bilo v redu. Neizmernemu veselju ni bilo ne konca ne kraja. Ampak, kako bosta oče in mama zmogla breme vseh stroškov, ki so ob takih dogod-kih in takih družinah neizogib-ni? Vse je krat tri! Tri pare čev-ljev, tri kape, tri bunde, trije... Vse naenkrat. Nič eden za dru-gim. Z Olginimi dobrimi 60 tisočaki in z Hermanovim priložnostnim zaslužkom, ki enkrat je, drugič ga ni in še pod enim bremenom, da v hiški, v kateri živijo zdaj, ne bodo mogli živeti več dolgo. Nekaj bo treba narediti. Pod nujno. Čeprav se že na prvi pogled vidi, da je Olga skrbna mama in skrbna gospodinja, da je tudi Herman dober človek... A, samo od ljubezni, čeprav je gre v njuno borno hiško v Zavodnjah neveijetno veliko -a gre vanjo na žalost vanjo tudi neverjetno veliko stisk - ne bo šlo. Zdaj še rinejo. A kako dolgo bodo zmogli sami? Nič se ne pritožujejo nad tem, koliko dela je s tremi korenjaki in koliko neprečutih noči je že za njimi. Olga pove, da ji je v veliko pomoč njena mama, ba-bica Vida, da bi sama vse delo, ki jo čaka težko zmogla. Hvala bogu, so vsaj zdravi! Iz srca bi vam bili hvaležni, če bi jim pomagali. Potrebovali bi marsikaj. Potrebovali bi kar- Trije korenjaki v dveh naročjih pred skromno hiško: Žan, Sara in Laura v varnih rokah mamice Olge in babice Vide. 8 KAS VAS REPORTAŽA 22. julija 1999 Misija slovenske vojske v Albaniji Konvoj se v Šaleku ni ustavil slučajno spolzka. Cene kart se mi zdijo spre-jemljive. Lepo bi bilo, če bi odprli pri Beli dvorani še en bazen, saj bi bila s tem gneča manjša." JOLANDA ŠMIGOVC, Mozirje: "Tukaj sem zaradi otrok, ki si jih ne upam puščati samih, saj je na šoštan-jskem bazenu izredno veliko kopalcev. Zato bi bilo dobro, da bi v bližini zgradili še en bazen, saj bi se s tem povečala tudi varnost otrok. Kljub temu, da so tukaj reševalci, jim ne zaupam, za svoje otroke najraje Problem kopanja v Velenju Leta 1970 je bil zgrajen velenjski letni bazen. Gradnja je bila izredno hitra, bazen pa primeren za čas v katerem je nastal. Zaradi nevzdrževanja in stalnega menjavanja lastnikov, ki niso skrbeli za modernizacijo, je počasi propadal. Tako je bilo obisko-valcev vedno manj, poleg tega pa so kopalci raje odšli na velenj-sko jezero, kjer ni bilo treba plačati vstopnine. Zato so se skrbni-ki odločili, da bodo letni bazen zaprli, čeprav se ne strinjajo z dejstvom, da Velenje nima nobenega letnega bazena. Vendar to ne pomeni, da v Velenju nimamo bazena. Oskrbniki so poskrbeli, da se lahko tudi v letnem času obiskovalci kopajo in sončijo, saj so v pokritem bazenu dvignili stekleno steno. Ta torej omogoča dostop kopalcem do sončnih žarkov in lepo urejene zelenice. Direktor Rdeče dvorane meni, da Velenje nima plavalne kulture, saj se v bazenih veliko ljudi le namaka, ne pa tudi plava. Zaradi tega se dogovarajo za nov letni zabaviščni park, ki ga tako veliko mesto kot je Velenje tudi potrebuje. V času od treh do petih let bodo poskusili zgraditi novo kopališče z vodnimi tobogani v bližini Bele dvorane. Vendar je za tak projekt potrebno veliko denarja, ki ga v Velenju nimamo dovolj. Prostor, kjer je bil letni bazen je letošnje poletje namenjen skej-terjem. Ti namreč niso imeli na razpolago primernega prostora in so zato skejtali kar po mesnih ulicah. V avgustu bo javna raz-stava makete. Takrat bodo predstavili načrt o preureditvi zaprte-ga letnega bazena, ki pa bo še vedno namenjen športu in rekrea-ciji. ■ A. Martinšek in Zmaj V četrtek dopoidne smo v našem uredništvu prejeli sporočilo za javnost, ki nam ga je po faxu poslalo Ministrstvo za obrambo. V njem so nam sporočali, da se je tistega jutra v domovino iz Albanije vrnila sanitetna enota Slovenske vojske, ki se je v času kosovske krize odzvala mednarodnemu pozivu in v sestavo enot zveze NATA za delo na humani-tarnem področju poslala naše fante. Sporočilo smo pripeli med vesti, ki jih prebiramo na radiu Velenje, malo za tem pa so nas poklicali iz Šaleka. V pizzeriji Velun se je na poti proti Dravogradu, kjer so predali celotno opremo, ustavila celotna sanitetna enota. Fantje so si zaželeli dobre hrane, v Šaleku pa se niso ustavili slučajno. Misijo je namreč vodil Šalečan Jože Prislan, ki je fante varno vodil v nevarni Albaniji. Na pot je misija krenila konec maja, v tako posebnih razmerah pa so seveda postali ne le sodelavci, ampak tudi pri-jatelji. Zivljenje v kamnolomu majhne albanske vasice, kjer jih je ves čas peklo sonce, ki je zrak segrevalo preko 40 stopinj Celzija, je iz njih naredilo kolektiv. Zmotila sem jih pri jedi, nasmejane, zagoreie in zadovoljne. Jože Prislan jih je pravzaprav pripeljal domov, saj je Velun v njegovi rojstni hiši. Ceprav smo se opravičili, ker smo jih zmotili pri jedi, se nam je hitro pridružil. "Zelodec se mi je skrčil, ne morem več toliko pojesti," mi je povedal, ko sem ga hitela prepričevati, da naj se kar v miru naje. In pričel je razlagati: "Ta sanitetni vod je bil sestavl-jen prav za to misijo. V njem je 26 pripadnikov slovenske vojske, profesionalnih vojakov torej, v sestavu pa sta bila prvič tudi civilista, zdravnik in medicinski tehnik. Sestavljeni smo tako, da smo bili samoza-dostni kot enota, da smo torej lahko samostojno delovali. zato smo imeli tudi kuharja, mehanika... Naš osnovni Kje se kopati? namen je bil zdravstvena oskr-ba beguncev, ki so pribežali iz Kosova v Albanijo. Delo je potekalo dokaj samostojno, povezani pa smo bili z Belgijci, Latvijci, Nemci in Nizozemci. Z Belgijci in Latvijci smo orga-nizirali tudi meš^ne skupine, tako da smo se strokovno pomešali in na terenu enakovredno delovali." Jože Prislan: "Pred dvema letoma sem pripravljal že prvo misijo za Albanijo, ko je tam divjala državljanska vojna, zato sem razmere vsaj malo poznal. Za fante iz enote je bilo veliko težje." Ko je misija odhajala v Albanijo, je bilo to področje še zelo nevarno, saj so na pot kre-nili 28. maja. "Potovali smo po morju, kar je bilo noro doživet-je, vendar pot v neznano. Biti oborožen, v uniformi, na poti v tujo državo, o kateri slišiš le vse najslabše, ni lahko. Tudi ponoči so nam sledile vojaške ladje, pa nismo točno vedeli, čigave so. To je bilo res poto-vanje, pomešano s čudnimi občutki. Ko pa smo prišli na cilj, na srečo ni bilo veliko časa za opazovanje, ker smo takoj dobili naloge; eni smo odšli na razgovore, drugi so postavljali tabor. Potem smo si skoraj sami iskali delo, usmerjale so nas le mednarodne nevladne mirovne organizacije, ki so nas informirale, kateri begunski centri so še neoskrbljeni. Pričeli smo delo v majhni albanski vasici, v opuščenem hlevu, kjer so bili nameščeni begunci. Do našega prihoda niso imeli zdravstvene oskrbe, zato so nas bili izredno veseli. Bili so prestrašeni, pa tudi nam je bilo vse čudno zaradi drugačnih pogojev dela. Kar nekajkrat se je zgodilo, da so mislili, da smo Srbi, ker smo govorili srbohrvaško in smo potem morali reševati situaci-jo. Težko je opisati naše izkušnje in doživljanje, saj gre predčasno vrnili.". In kaj fante čaka sedaj? "Lahko se nam zgodi, da bomo odšli na Kosovo, če bo tako sklenila vlada, saj je enota formirana. Osebno bom sedaj še malo v službi V Ljubljani, če bo mogoče, pa bom avgusta odšel na dopust z družino." Izvedela sem še, da je Jože Prilsan v Albaniji najbolj pogrešal urejenost, ki smo je vajeni v Sloveniji. "Ko smo danes prišli domov, me je pre-tirana urejenost že skoraj Konvoj Slovenske vojske je bil opremljen z napisi AFOR, saj so se priključili mednarodnim humanitarnim organizacijam, ki so v Albaniji pomagale Kosovskim beguncem. Tik pred nadaljevanjem njihove potije Šalek izgledal takole. za povsem drug svet. Že sam podatek, da so begunci takoj, ko je bilo mogoče, sami odšli nazaj na Kosovo, govori o razmerah v Albaniji. Ob koncu misije smo pomagali le tistim, ki se brez prevoza niso mogli vrniti, ostali so odšli sami." Ob odhodu voda v Albanijo je bilo načrtovano, da tam ostanejo tri mesece. Vrnili so se že po mesecu in pol. "Naša naloga je opravljena, saj smo bili poslani v mirovno misijo AFOR (Albanian forces). Ko so begunci pričeli odhajati, za nas ni bilo več dela. AFOR bo ostal v Albaniji še do novem-bra, a njihova vloga je sedaj podpora Albanski vladi in je bolj političnega značaja. To pa ni bila naša naloga, zato smo se motila. "Dol" imaš vedno kaj opazovati, vedno se kaj dogaja. Cisto drugi občutki. Moram pa poudariti, da je Albanija boga-ta z rudninami, nafto, plinom, ima izredno lepo obalo in ogromno možnosti za razvoj, žal pa država ne funkcionira," je še dodal. Med najinim pogovorom so se pošteno najedli tudi drugi člani misije, zato sem bila še naprej radovedna. Robert Čanadi, postaven profesion-alen vojak iz Ljubljane, že peto leto zaposlen v Slovenski vojs-ki, mi je o svojem doživljanju misije povedal: "Lahko rečem, da smo bili pred odhodom vsi nestrpni, kljub vsemu pa malce previdni. Šele, ko smo prispeli v Albanijo, smo videli, kam pri- hajamo. Albanija je res zelo uboga, revna, razmetana, umazana, Ijudje pa bi te mimo-grede obrnili okoli, če bi te le lahko. Begunci so nas zelo lepo sprejeli, vzeli so nas za svoje. Mislim, da smo veliko naredili, saj smo delali vse; v ambulanti, preventivi, skrbeli smo za higieno, razkuževali WC-je... Občutek zadovoljstva, ko veš, da si nekaj naredil, je velik." Robert mi je povcdal, da sicer nikoli ni bil v resni nevarnosti, vendar: "Če moraš imeti ves čas pripravljeno in napolnjeno orožje, nositi čelado in nepre-bojni jopič, se zavedaš, da nevarnost obstaja. Sploh, ker jc bila to moja prva tovrstna misija. Ni bila težka, bila pa je zahtevna." Povedal nam je še, da zanj odhod na Kosovo, če bi vlada tako odločila, ne bi bil težak, saj ima svoje delo rad. Zanj bi bil to celo adrenalin. Robi Kristjan Marovt je doma v Laškem, v misiji pa je bil poveljnik enote. Tudi zanj je bila to prva tovrstna izkušnja izven meja naše države. V Slovenski vojski je prav tako zaposlen peto leto, je višji vod-nik v celjski vojašnici in je zadolžen za sanitetno oskrbo te vojašnice. Po poklicu je medicinski tehnik, zelo aktiven na področju sanitete v naši vojski in zato so ga izbrali za vodjo enote. "Zame to ni bila prehuda preizkušnja, ker sem takih naporov navajen iz naših usposabljanj in dela z vojaki. Edino, kar je bilo težko, je bilo prilagajanje razmeram v Albaniji. Najhujša je bila Kristjan vročina, ceste so katastrofalne, njihova kultura je slaba, tu pa je bila še stalna napetost in občutek, da si ogrožen. To je bilo naporno. Sicer pa smo se z Belgijci, s katerimi smo največ sodelovali, odlično razmeli, skladno smo delali. Tudi ocene njihovih enot so bile zelo pozi-tivne za nas." Tudi Kristijan nam je povedal, da je bil najhujši problem beguncev higiena in pomanjkljiva zdravniška oskrba, potrebovali so tudi psihično podporo. In tudi njemu ne bi bilo težko, če bi se sedaj moral odpraviti še na Kosovo. "Veliko doživetje je že, ko vidiš ljudi, ki so potrebni pomoči, kako hvaležno te spre-jmejo. Lahko rečem, da so nas imeli prav radi. Veliko pa so vredne tudi izkušnje, ki jih dobiš na taki misiji," je prepričan. Fantje so si čim prej želeli domov, k družinam, zato jih nisem več zadrževala. Bila sem celo malo presenečena, da so bili tako odprti in komunika-tivni. Zato verjamem, da so svojo nalogo odlično odpravili. In da jo bodo ponovili, kadark-oli bo to potrebno. Žal se naš planet še vedno vrti tudi okoli kriz, vojn in gorja. ■ Bojana Špegel foto: bš V vročih poletnih mesecih se, tisti, ki ne odidejo na morje, radi osvežijo v bljižnih kopališčih. Obiščejo lahko velenjski in šoštan-jski bazen, ter velenjsko jezero. Tako sva tudi medve odšii na te tri lokacije in ugotovili, da je najbolje obiskan šoštanjski bazen, velenjs-ki pa ima ie malo obiskovalcev, saj je letni bazen zaprt. Pa poglejmo, kaj pravijo naključno izbrani ankentiranci. BOŠTJAN V0D0NČNIK, Velenje: "V ^ q ^ . ^ dopoldan, ker takrat ni prevelike gneče. Po mojem mnenju je poskr-bljeno tudi za varnost, okolica pa je lepo urejena. Velenjski bazen pa mi ni všeč, saj tam ni nobene prave družbe." CVETKA SPITAL, Topolšica: "Na šoštanjski bazen pri-dem samo dvakrat na leto, zaradi o t r o k . Največkrat g r e m o takrat, ko so na počitnicah tudi moji nečaki. Ker imamo doma kmetijo, si počitnic na morju ne moremo privoščiti, saj je za to premalo časa. Včasih pa odidemo z družino tudi na kratek izlet v toplice." ALJAŠ VRABIČ, Pesje: "Na šoštan-jski bazen prihajam največkrat s kolesom. Tukaj mi je sicer zelo všeč, motijo pa me neresni reševalci, ki samo poseda-jo. Za varnost ni najbolje poskrbljeno, saj so tla p o n e k o d poskrbim sama. Cene kart pa se mi v primerjavi z drugimi stroški zdijo sprejemljive." MATEJ LISJAK, Koper: "Sem pri-dem vsako leto, saj tukaj poteka tek-movanje z jadernicami. Urejenost o k o I i c e Velenjskega jezera me je zelo pre-senetila. S prijatelji se bomo popoldan tudi kopali, po, upam, uspešno končanemu tekmovanju. Voda je topla, zdi pa se mi tudi čista, saj je v njej polno rib in žabjih paglavcev." 22. julSja 1999 NASI KRAJI IN UUDJE MS VAS 9 Izvedeli bomo 10. septembra Komisija Entente Florale zavezana k molčečnosti 13. julij, dan, ko je mesto Velenje ocenjevala evropska komisija Entente Florale, je že preteklost. Velenje pa prav zaradi tega dne še vedno izgle-da lepo, čisto in prijetno. Oddahnili so si tudi občinski možje in vsi, ki so obisk komi-sije pripravljali. Zal težko rečemo, kako bo v tekmovanju za najlepše urejeno Evropsko mesto uvrščeno Velenje, saj je komisija izredno profesional-na in zavezana k molčečnosti, vseeno pa vemo, da se jim je mit o tem, da mora rudarsko mesto izgledati "rjavo" porušil. Priznali so, da so prijetno pre-senečeni. To pa je že veliko. Kaj vse si je komisija ta dan ogledala, smo že poročali. Še nekaj podrobnosti pa smo izve-deli dan po obisku od koordi-natorja aktivnosti tekmovanja v MO Velenje Slavku Hudarinu. Bil je zadovoljen. "Zagotovo je občutek prijeten, kljub temu, da je bil včerajšnji dan izjemno naporen, ne le za člane komisije, ampak tudi za vse, ki smo v tem projektu več mesecev naporno delali. Včeraj smo bili na izpitu. Napor so čutili tudi člani komi-sije, saj smo se na pol poti, na področju RC Jezero, soočili z problemom vzdržljivosti posa-meznih članov. To so starejši ljudjc, po leg tega pa je bil tempo izredno močan, zato smo ga morali sredi ogledov malce upočasniti, da smo jih spravili nazaj v kondicijd. Na koncu se nam je zgodilo, da smo prešli planirani ča$. Tu smo dobili diskretno opozori-lo, a mislim , da to ne more bistveno vplivati na rezultate ocen urejenosti mesta;" je povedal uvodoma. Zanimalo nas je, kakšne občutke imajo o Anton Šlaus je v komisiji Enetente Florale predstavnik Slovenije mnenju komisije organizatorji po celem dnevu in dolgem večeru, ko so člani komisije uživali v koncertu skupine Šukar in se na velenjskem gradu zadržali do zgodnjih jutranjih ur. "Vsak predstavnik komisije je resnično specialist za svoje področje, Predstavnik Madžarske, ki je zadolžen za ocenjevanje hortikulture, je dobesedno od blizu in z oti-pom kontroliral okrasno grmičevje in gredice. Francoski član komisije, svetovno znan dendrolog, se ni mogel načuditi barvitosti balkonov v mestu. Tudi drugi so resno in profesionalno opravljali svoje delo. Ves čas so spraševali, si zapisovali... Skupnega razgo-vora zaradi prekoračitve časa za oglede žal nismo imeli. Tudi na skupni večerji so bili izred-no zaprti gledc mnenj in odgo-vorov." To pravzaprav pomeni, da bomo natančno vedeli, kje smo, ko bodo razglasili rezulta-te. Slavko Hudarin pa je na podlagi posameznih razgovo- rov s člani komisije zadovoljen. "Zagotovo je bil za njih pravi šok, ko so prihajali v Velenjes predinformacijo, da prihajajo v rudarsko mesto. To, da je nekje v Evropi Rudarsko mesto, ki nima podobe klasičnih rudar-skih mest, da smo potem na vsaki lokaciji opažali njihovo presenečenje, je dober znak. Presenečeni so bili nad razvo-jem mesta in znanjem naših strokovnjakov, ki so uspeli nad rudarskimi rovi ustvariti prijet-no okolje za bivanje. Postajamo tudi zanimivo turi-stično mesto. Tega ob začetku ogledov niso mogli verjeti, ob koncu pa zagotovo so. Za Velenje prej večina članov komisije še ni slišala, tudi pred- ponosen na Velenjčane, ki so pomagali k lepemu izgledu mesta. In da je prepričan, da bo mesto tako tudi ostalo, saj bodo naredili vse, da to tekmo-vanje presaste v gibanje, v katerem bomo za lepše okolje skrbeli vsi meščani. Izvedeli bomo v Augsburgu Mednarodna komisija Entente Florale ima tudi slovenskega predstavnika. To je Anton Slaus iz Slovenskih Konjic, po poklicu arhitekt. Zal nam po pravilih tekmovanja ne bo mogel dati točk, saj za svojo državo ne sme glasovati. Ker pa dobro pozna vse člane komisije in potek glasovanja, _____ gjjfjk 1 ^^M^Tj II UJfc' fcjtt- vggjfll ■ ' L v / 3 ^ješ JHr 1 Na postankih so imeli člani komisije čas za vprašanja in beleženje videnega, seveda pa so bili potrebni tudi okrepčila. Prav na vseh točkah so bili deležni velike gosto- Ijubnostl. sednik žirije se na začetku ni mogel spomniti imena našega mesta. Prepričan sem, da si ga bodo sedaj zapomnili za večno." Takšnega mnenja je tudi župan Srečko Meh, ki nam jc vcčkrat omenil, da je smo ga prosili za oceno velenj-skega obiska. "Bil je lep dan, videli smo zelo veliko, žal so ogledi trajali nekoliko predol-go. No, tudi komisiji je razu-mljivo, da je Velenje želelo pokazati čim več svojih lepot. ki jih resnični ima, a pravila pravijo, da lahko ogled vasi traja pol dneva, mesta pa en dan, največ 10 ur. Sam Velenje dobro poznam in moram reči, da je mesto iz dneva v dan lepše, vidne so bistvene spre-membe, načrti so pozitivni..." Potem nam je predstavil še delo komisije v vsakoletnem tekmovanju, ki mu v tujini pri-pisujejo velik pomen. "Letošnji ogledi mest in vasi sodelujočih držav so razdeljeni na 4 ture. Vsaka traja 10 do 12 dni, kar je naporno, saj je delo koncertri-rano. Sem najmlajši predstav-nik v komisiji in tudi zame je to napor, kaj šele za moje kolege. Doslej smo si že ogledali Portugalsko, Madžarsko ter Avstrijo, turo smo kočali z ogledom Kranjske Gore in Velenja. Sedaj imamo 8 dni odmora, potem pa se dobimo v Londonu, saj si bomo pogleda-li Veliko Britanijo, Irsko in Francijo, na koncu pa še Belgijo, Nizozemsko in Nemčijo. Ko končamo z ogle-di, imamo 24 ur časa za pre-mislek, potem je zaprta seja in na njej javno glasovanje, kjer vsak član komisije poda točke glede na svoje zabeležke. Ko te seštejemo, to bo sredi avgusta, so rezultati jasni, vendar nas do javne razglasitve na zaključni slovesnosti zavezuje molčečnost." Torej nam ne preostane druge-ga, kot da držimo pesti in se "tolažimo" z mislijo, da je pri tekmovanju najlepše to, da sedaj res živimo v lepo ureje-nem mestu. Ce nam bo to pri-znala tudi Evropa, še toliko lepše. ■ Bojana Špegel Praznik žetve in kruha v Gaberkah Že tradicionalno pripravlja prostovoljno gasilsko društvo iz Gaberk v času žetve narodo-pisno prireditev, na kateri prikažejo stare kmečke običaje povezane z žetvijo in sploh vse stare postopke "od žita do kruha." Zadnja nedelja je bila res pravšnja za žetev. Sonce je pri-pekalo, žanjice iz krajevnih skupnosti Škale, Cirkovce, Zavodnje, Razbor, Plešivec, Zibka in Gaberkc pa so zavih-tele srpe in tako otvorile prire-ditev, ki je znova privabila številne obiskovalce od blizu in od daleč. Zito so potem povezali v snope, nekaj so jih vrli kmečki fantje zložili v kozolec, da se posuši, prikazali so mlačvo, pa žito tudi zmleli, zameseli testo... dobrote, ki jih je mogoče narediti iz moke, pa so spretne domačinke spekle že prej, jih razstavile in seveda tudi prodale. Ker je bilo vse skupaj zastavljeno tekmoval-no, je bilo vmes še veliko bodrenja ekip, pa še več smeha. Bila je to še ena lepa narodopisna prireditev, polna zdravega humorja in zabave. Predstavili so se tudi gasilci, ki so na prizorišču izvedli mokro vajo. ■ foto:SZ mala ANKETA Je Velenje lepo in urejeno? Velenje se je v zadnjih tednih zelo spremenilo. V podhodu so nade-budni slikarji okrasili popisane stene, vrtnarji so poskrbeli za cvetlične grede, pleskarji pa so prebarvali ulične svetilke in ogra-je. Ali je bila s to podobo zado-voljna komisija, ki je pred kratkim ocenjevala naše mesto, bomo izvedeli septembra. Kaj pa meni-jo o tem Velenjčani? VIKTORIJA JAKOPEC, Velenje: "V zadnjih dneh sem o p a z i I a veliko spre-memb in zdi se mi, da je Velenje sedaj bolj urejeno. Vprašanje pa je, kako dolgo bo takšno ostalo, saj mlad-ina naredi veliko škode. Na tek-movanju za najlepše urejeno mesto, po mojem mnenju, Velenje ne more doseči najboljše uvrstitve. Zadovoljni bi morali biti že s tretjim mestom." ADRIJANA KNEŽEVIČ, Velenje: "Velenje se mi zdi lepo u r e j e n o mesto, saj ima veliko zelenic, zan-imiv pa je tudi center. V zadnjih petih letih so bile narejenespremembe, ki so mesto še polepšale. Spremenil se je tudi Titov trg, ki je zame najlepši del centra. Veliko prostega časa pa preživim ob velenjskem jezeru, kjer se lahko sprostim." ŠTEFAN LESKOVA, Velenje: " Velenje je bilo zelo lepo mesto, ven-dar je zaradi nevzdrževan-ja počasi propadalo. Številna dela, ki so bila _ opravljena v zadnjem času, so mesto ponovno polepšala. Urediti bi bilo potrebno še Sončni park, v katerem ni več nobene klopi, in ceste, ki so slabo prevozne." LJUBICA ŠUMIGA, Velenje: mesto je čudovito, lahko bi celo rekla, da sem vanj zaljubljena. Nad njim n i m a m n o b e n i h pripomb in sem prepričana, da bo na tek-movanju za najlepše urejeno mesto tudi zmagalo. Zmago lahko preprečijo le prepolna parkirišča in slabo urejene ceste." BORUT ARLIČ, Škale: "V Velenju nisem opazil veliko spre-memb, saj me kar nekaj časa ni bilo d o m a . V e n d a r m o r a m omeniti, da sem bil bolj zadovoljen s prejšno podobo mesta, ko je bilo v centru več zelenja in dreves. Posebnost v Velenju zame predstavljata velen-jski grad in jezero." ■ A.M., M.Z. To 10 KAŠ ĆAS 107,8 Mhz 22- julija 1999 KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO... LESTVICA DOMACE GLASBE (št.325) Takole ste glasovali v nedeljo, 18. julija: 1. MLADE FRAJLE: Vandrovke 15 glasov 2. EKART: Naša Minka 7 glasov 3. ATELŠEK: Zdravlca 5 glasov 4. PTUJSKIH 5: Jožetova "jodfpolka 2 glasova 5. FAIS: Veselo na delo 1 glas Predlogl za nedeljo, 25. julija: 1. BOBRI: Martin 2. FINK: Franc poslanc 3. IGORIN ZLATIZVOKI: Ženki mijo lep pozdrav 4. PRIMORSKI: Šinjorina balerina 5. VERDERBER: Gremo na vino Vili Grabner GERI HALLIWELL ELTON JOHN Sloviti britanski pop zvezdnik Elton John je bil pred slabima dvema tednoma operiran na srcu, britanski zdravniki pa so mu morali vstaviti srčni spod-bujevalnik. Prve težave je sloviti pevec občutil na poroki članice skupine Spice Girls Victorije Adams z nogometašem Davidom Beckhamom v Dublinu in čeprav so sprva nekateri časopisi poročali, da gre le za nedolžne težave z vnetjem srednjega ušesa, je vse skupaj nekoliko bolj resno. Zaradi slabega zdravstvenega stanja so vsi načrtovani nastopi Eltona Johna pod velikim vprašajem. Zvezdnik namreč ne želi stopiti pred občinstvo, če ne bo stoodstotno pripravl-jen. MICK JAGGER Kot kaže bo zakonska saga znanega rockerskega zvedni- ka Micka Jaggerja in manekenkc Jerryl Hall potem, ko je kar nekaj časa dobro polnila stolpce rumenega tiska, doživela epi-log. Oba zakonca sta po trdit-vah odvetnikov končno prista-la na ločitev, potem ko naj bi se dogovorila o vsebini ločitvene pogodbe na lon-donskem sodišču. Podrobnosti iz vsebine te pogodbe niso znane, nekateri mediji pa poročajo, da Hallova od Micka zahteva 50 milijonov dolarjev njegovega, na 240 milijonov dolarjev ocenjenega premoženja. Mick Jagger in Jerry Hall sta bila skupaj kar 21 let, poročila pa sta se leta 1990. MAD0NNA Le kdo bi si mislil, da tudi tako slovito pevko kot je Madonna karkoli povezuje z dogajanjem na Balkanu. A kot je poročal dnevnik New York Daily News, namerava zvezdnica vložiti tožbo proti sinu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Marku Miloševiću, ker je po njej poimenoval svojo diskoteko v Požarevcu, sicer največji tovrstni objekt na Balkanu. A verjetno se Marku Miloševiću kaj hujšega ne bo zgodilo. Pravna država v ZRJ namreč deluje precej drugače kot na zahodu, poleg tega pa se požarevska diskoteka imenuje Madona in ne Madonna, kot slovita pevka, pa tudi sicer je to ime, ki je precej razšiijeno. 30. 0BLETNICA W00DST0CKA 15. avgusta bo minilo 30 let od slovitega tridnevnega rock festivala Woodstock, ki je s svojim poslanstvom močno vplival na razvoj pop kulture zgodnjih sedemde-setih. Obletnico bo na svoj način obeležila tudi ameriška pošta, ki je ob tej priložnosti izdala spomin- GERI HALLIVVELL zasebnemu življenju. Obstajale so le še kot članice najuspešnejše dekliške pop skupine devetdesetih, brez svoje-ga lastnega jaza. Za Geri je bil to znak za odhod. Hotela je ugotoviti kdo je v resnici, kadar ni v vlogi Ginger Spice. Njen odhod je precej razburkal svetovno pop javnost, saj tega ni nihče pričakoval. A po začetnem šoku je Geri takoj začela dobivati ponudbe za vloge v filmih, reklamnih spotih, intervjuje itd. Prevzel jo je občutek sočutja do trpečih in precej svojega časa, pa tudi denarja, je namenila raznim dobrodelnim ustanovam in humanitarnim prireditvam. Hkrati je posnela tudi prvi album. Pravzaprav precej dobro ploščo z naslovom »Schizophonic«, na kateri je moč zaznati vse njene notranje razdvojenosti. Vanjo je vložila velik del sebe. Za vsako skladbo je porabila mhogo energije, kajti polovičarstva si ni smela privoščiti. Želela je, da bi bil album resničen odraz njene osebnosti, zanjo pa je njegovo nastajan-je pomenilo neke vrste terapijo. Vse kar je storila, je naredila z veliko strasti, z dušo in srcem. V glasbi je čutiti najrazličnejše vplive. Od izvajalcev, ki jih je Geri poslušala, ko je bila še najstnica (Madonna, Michael Jackson, Abba), do osebnosti, katerih vpliv je v njeno življenje pripeljal njen oče: Marilyn Monroe, Shirley Bassey, Judy Garland. Geri se je namreč rodila, ko jih je imel njen oče že petdeset. Vsi ti na videz nezdružljivi vplivi so oblikovali njen prvi samostojni album. Ta, resnici na ljubo, v prodajnem smislu ni tako uspešen, kot so mu prerokovali. Trenutno je v Veliki Britaniji na četrtem mestu najbolje prodajanih albumov, kar pravza-prav ni slabo. A glede na to, da so ga pred izidom smatrali kot enega glavnih favoritov v borbi z najnovejšim izdelkom skupine Boyzone za prvo mesto britanskc lestvice, pomeni njegova trenutna uvrstitev le polovičen uspeh. Ko je Geri zapuščala »spajsice«, je svojim oboževalcem oblju-bila, da se bo vrnila v velikem slogu. Danes, po letu dni, je jasno, da je obljubo držala. Še več, o njej in njeni glasbi je pravzaprav slišati več kot o Spice Girls, ki jih trenutno v središču medijske pozornosti držijo le še podrobnosti iz nji-hovega zasebnega živeljenja. Tabor Pike Nogavičke V Strunjanu je bil 4. mednarodni Unicefov tabor. Na teh taborih poudaijajo otrokove pravice, da razmišljajo s svojo glavo, so svo-bodni, ljubljeni, spoštovani in ustvaijalni. Letos so pripravili tudi delavnico Pike Nogavičke, ki jo je vodil Velenjčan Marjan Marinšek. Pripravili so razstavo na temo "Pika med otroki vsega sveta." Ugotovili so, da je Pika prevedena v 51 jezikov, da je v Sloveniji prvič izšla leta 1958 in da je največkrat ponatisnjen slovenski prevod. Pripravili so tudi zabavni program in se tudi sami na veliko zabavali, seveda vse v stilu Pile Nogavičke. ■ Ko je pred dobrim letom Geri Halliwell zapustila skupino Spice Girls v trenutku, ko je bila ta na vrhuncu slave, je bil marsikdo mnenja, da je storila napako. Konja, ki zmaguje, pač ne menjaš. Toda Geri je tvegala in zajahala mladega in divjega konja, za katerega nikoli ne veš, ali bo kdaj tudi dober dirkač. Geri je »spajsice« zapustila, ker je menila, da je z njimi dosegla vse, kar se doseči da. Bile so fenomen devetdesetih. Pojavile so se »od nikoder« in se kot meteor vzpele na sam vrh pop scene devetdesetih. Prodale so milijone plošč, njihovi koncerti so bili vnaprej razprodani, posnele so (sicer ne preveč uspešen) film, srečale so se s Princem Charlesom, Nelsonom Mandelo... Cena za tak uspeh je bila odpoved sko znamko. Na njej je upodobljen ročaj kitare, na katerem počiva golobica, sim-bol miru. Mir i ljubezen pa je bilo tudi osnovno sporočilo festivala, ki je pred tremi desetljetji na farmo v bližini Woodstocka pritegnilo skoraj pol milijona mladih. MI2 Člani skupine Mi2 so v začetku julija v prijetnem okolju našega primorja pos-neli video material za videospot skladbe z naslovom »Warum ist die banane krumm?«. Snemanje, na katerem je poleg članov benda sodelovalo še pet ple-salk in trije asistenti, je potekalo pod budnim očesom režiserja Aleša Šege. Rezultati njihovega truda bodo vidni v naslednjih dneh, ko bodo posnetke z razgrete portoroške plaže ustrezno zmontirali. Sicer pa je po mnenju mnogih skladba »Warum ist die banane krumm?« potencialna uspešnica letošnjega poletja. ■ MiČ * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN CASOPISNI MOZAIK * Naredila! tako, da čas, ki mu rečemo obdobje kislih kumaric, še kar dobro "prenašamo". Prejšnji teden se nam je pridružila Maja Zakošek, ki v teh dneh, tako kot številni drugi, nestrpno čaka na rezultate mature, prihodnji teden No, kaj bomo pa naslednji teden delali? Redakcijski sestanek. Bojana, Tatjana in Milena pa pre-cej zamišljene. (foto:M.Z.) pa bo z nami Živa Vrbič. Naš kolega, ki "pokriva" Zgornjo Savinjsko dolino, Janez Plesnik, v teh dneh spremlja gibanje medveda, ki dela škodo nad Lučami in seje strah med tamkajšnjimi prebivalci. Ta je precej krvo-ločen, pa še eno posebnost ima - nikoli se ne vrne na kraj zločina in spretno se izogiba ljudem. Na svoje oči ga doslej še nihče ni videl, le sledi pusti pov-sod, kjer se pojavi. Še eden, manjši in precej predrzen, saj prihaja nad koruzo kar v krmišče, pa lomasti po Čreti. Ta je pravi šaljivec. Zadnjič se je sprehajal okoli terenskega vozila v katerem so sedeli štirje lovci. Kdo je bil bolj osupel nad tem, kar je videl, lovci ali medved, lahko samo ugibamo. ■ mkp Prav zanalašč nismo prejšnji četrtek hoteli zapisati, ob kateri uri ima Bojana Špegel rok za vozniški izpit. Pri svo-jem delu si je najbrž nakopala tudi kakšnega "sovražnika" in kaj, če bi jo pričakal v zasedi in stopil na prehod za pešce, ko bi bilo to najmanj treba? Da ji malo ponagaja. Tako pa je šlo gladko in Bojana že ima pri sebi doku-ment, ki to dokazuje. Opremljena s sedmimi kazen-skimi točkami se zaenkrat še ne vključuje v promet. Ta hip se zanima samo za ribe, ki plavajo v Jadranu. Ko pa se vrne, bodo velenjski taksisti (posebej eden) ob stranko. A tako je pač to. Da je v redakciji tak čas najbolj prazno, kaže število kav, ki jih popijemo zjutraj. Če jih ob normalnih dnevih, ko so vsi prisotni po šest, sedem ali osem, gredo zdaj v promet le dve ali tri. Dopustniško vrzel zapolnju-jejo praktikanti. K sreči pre-morejo veliko zanimivih idej, 22. julija 1999 ZA RAZVEDRILO MS VAS 11 OVEN OD 21.3. DO 21.4. Novoiti bo zo spremembo v voiem življenju veliko, vi po bosle ie vedno hrepeneče obujali spomine na dobre slare čase. Dobro pre-mislile, ali si jih res tako silno želite nazaj? Ce ne, pozabile na preteklost in se končno zazrite v prihodnost. Tudi fako, da boste sprejeli povabilo, ki vas mika. Družba bo namreč odlična priložnost, ki ste jo že dolgo čakali, pa tudi. Pri tem pazite, da ne boste preveč obljubljali, sploh, ker boste v nenehni tekmi s časom. BIKOD22.4. D0 20.5. Sprašujete se, oli ste se zmotili, ko ste kovali nočrte za prihod-nost, ali pa ste dosegli točno tisto, kar ste si na tihem želeli. Vsekakor boste še noprej zadovoljni z vsem, kar imate, sploh, ko boste ugotovili, kaj bi se vam lahko zgodilo, če bi ubogali nasvef »dobrega« prijatelja. Ob koncu tedna vam bo partner pripravil krepko in veselo presenečenje. Ne pozabife mu pokozati, kako všeč vam bo, saj bo to dobra naložba za prihodnost. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Cisto malo sreče bo dovolj, da se vam bo posrečilo prehiteti tek-meca, ki vam gre že nekaj časa krepko na živce. Potem pa pazite, da se ne boste preveč hvalili s svojimi dosežki, saj se vom kaj lahko zgodi, da si boste s tem sami vrgli nekaj vročih polen pod noge. Saj vesfe, da je zavist še tako dobrih prijateljev prav never-jetna, zato kakšno reč raje zadržite zase. Vzemite si čas in končno izpolnite obljubljeno. RAK OD 22.6. DO 22.7. Spet se bo izkazalo, da tisti, ki veliko dela, dela tudi napake. A vaše tokrat ne bodo poslovne, temveč zasebne. Partner vas bo močno potreboval, a vam bo hkroti močno stregel in poskušal ugoditi vsem vašim mukam. Vi pa se boste obnašali, kot da je vse, kar vam bo prinesel skoraj na rokah, dim. Nikar. Sicer si bosfe eno najlepših obdobij v letošnjem letu zapomnili po zelo grenkem dogodku. LEV OD 23.7. DO 23.8 Zgodilo se vam bo, kar se vam že dolgo ni. Zaradi zosanjanih pogledov nekoga, ki vom je pred kratkim posfal všeč, se boste spraševali, ali sfe zaljubljeni. In odgovor bo, če si bosfe le prizna-i, pozitiven. Potem se boste znašli na razpotju dveh pofi; ena bo nejasna, a vam bo obljubljala Ijubezen, druga vas bo peljata naprej po sedanji ustaljeni pofi življenja, ki vas velikokrat dolgočasi in utruja. Odločifev bo vsekakor vaša, saj ne bo lahko, posledice pa bi bile lahko tudi hude. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Spet boste ugotavljali, da čas ni vaš zaveznik. Dan bo prekratek, do bi postorili vse, kar si boste zadali. Sploh si ne boste več znali vzeti časa zase in za svoje dobro počutje. Ko boste slučajno prosti, se boste Kitro ptičeli d.olgoćasiti. Vprašati se boste morali, kaj vas žene v prekomerno delo, saj je to lahko tudi ena od vrst zasvoje-nosti. Ceje fo pomanjkanje Ijubezni, se potrudite, da boste spef začutili njeno moč. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Ce bosfe takoj poprijeli za delo, ki seje nagrmadilo, bo vsekakor hitreje končano. Veliko vprašanje pa je, ali vam bo prineslo fudi fako veliko zadovoljstvo, kot bo trud, ki ga boste vložili za dose-go cilja. Ce se boste tudi tokraf znali sprijazniti z malim, bo to kar dovolj. Ce ne, boste še nekaj dni togotni in precej nemogoči za okolico. Jo, kar bosfe zganjali, se bo namreč imenovalo fečnoba. SKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Ponudba bo sijajna, veljala pa bo le krafek čas, zato jo čim prej izkoristite. Se tako dober nasvet vam tokrat ne bo kaj veliko pomagal, če boste slepo verjeli v nekoga, ki ni niti malce zanes-Ijiv. Ceprav boste poskušali pri zelo kočljivi zadevi ostati v oza-dju, vam ne bo najbolje uspevalo. Ko boste spoznali še to, da od vsega skupoj ne boste imeli pretirane koristi, se boste premislili in stvari zastavili popolnoma drugače. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Neverjetna harmonija bo zavladala v vašem domu. Vse skupaj bo seveda posledica res vesele novice, ki vam bo močno spremenila življenje. Sledila bo še ena novica. le ne boste veseli, čos po bo pokazal, kako ste se motili. Vsekokor boste imeli polne roke dela, veliko boste tekali nookoli in še več zapravljali. lokrat pametno in z razlogom. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Casa je dovolj, velikokrat celo preveč, vi po ga ne znate pravilno izkoristiti. Zato boste zagotovo veseli, ko se vam bodo ponudili v pomoč, saj boste začutili trdna tla pod nogami. Od tu naprej bo šlo vse lepo in prav, zgodilo pa se bo že ob koncu tedna. Tokrat boste res spoznali, kako dobro je poslušati dobre nasvete. lega ponavadi ne počnete, saj pravite, da ne marate pridiganja. Ljubezensko življenje bo malce hladno. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Začetek bo morda res malce fežaven, potem pa bo vse steklo kot namazano. Celo presenečeni boste nad tokom dogodkov, saj bodo več kot prijetni in ugodni zo vas. Poleg tega bosfe ponovno lahko preizkušali moč svoje privlačnosti, ki je že nekaj časa ponovno zelo močna. V ponedeljek vam bo neka odločitev prinesla vse tisto, kar ste si že dolgo želeli. Zato se veselite življenja, tudi, ko boste kakšen dan brez razloga potrti in brezvoljni. RIBI OD 20. 2. D0 20.3. Popolnomo nesebično boste predlagali nekaj zelo pametnega, nale-feli pa boste na krepak odpor. Kot da vam hoče nekdo dati občutek, kako pomemben je v vašem življenju in kako hvaležni mu morote biti zato. Prenesite hladno, po boste želi le uspeh in zadovoljstvo. Dobra novica je že prišla do vas, uresničevati pa se bo pričela v pri-hodnjih dneh. Nikar ne zamudite vsega tistega, kar ste si že od nekdaj želeli. _ SREBRNA MAVRICA V vokalnem kvartetu MAVRI-CA prizadevno in uspešno prepe-vajo Samo, Domen, Simon in Marko že dobrih sedem let. Prav zato ni naklučje, da so se po uspe-hih, ki jih vsako leto žanjejo na republiških revijah v Smartnem pri Litiji preizkusili tudi v med-narodni konkurenci. V januarju so se prijavili na festival v Rimu. Poslali so posnetke pesmi, notne zapise in uredili ostale formalnos-ti. Po potrditvi, da so uvrščeni med udeležence festivala so navdušeno vadili. Veselja pa je bilo konec, ko je organizator sporočil naknadno odločitev, da nastopov ne bodo ocenjevali. Kvartet Mavrica je umaknil prija-vo in poiskal novo priložnost. To je bil mednarodni pevski festival Bohuslava Martinu v Hadec Kralove na Češkem od 1. do 4. julija. S tega festivala so se vrnili s srebrnim priznanjem. Zadovoljni so, a z malo sreče bi prinesli zlato, saj jim je manjkalo le 0,7 točke. Na potovanje so se jim pridružili prijatelji APZ Vinko Vodopivec iz Ljubljane, ki so si po osvojenem priznanju na Nizozemskem in zlatem na prired-itvi Naša pesem v Mariboru privoščili obisk festivala in veliko zabave. Kvartet Mavrica in APZ Vinko Vodopivec namreč vodi prof. Katja Kovač. Za Mavrico je bila udeležba nekoliko bolj resna in naporna. Več kot devet ur dolga vožnja z osebnim avtomobilom do kraja bivanja, oddaljenost od festi-valskega prizorišča, nič ponočevanja in še vmesne vaje - je njihov kratek opis bivanja na Češkem. Na tem mednarodnem festivalu je sodelovalo 50 pevskih zborov, zazvrščenih v skupine od A do G. Kvartet Mavrica je tek-. moval v skupini D, to so bile male vokalne skupine do 16 pevcev. Imeli so težko nalogo, saj so bili v tej kategoriji edini kvartet, prva najmanjša konkurenčna skupina je štela že devet pevcev. Zapeli so šest zahtevnih pesmi, brez odmorov, brez vmesnih aplavzov; taka so bila pravila tekmovanja. Z doseženim srebrnim priznanjem in odmevnim aplavzom poslušalcev je bil njihov trud poplačan. Obiskali so še Prago, kjer so s pet-jem na Karlovem mostu, v kate-drali in trgu pred njo pritegnili veliko turistov in domačinov, na trgu več kot tristo. In še majhna prigoda: med prepevanjem se jim je približal mladi Čeh s prošnjo, da zapojejo zaročenki za rojstni dan. Naša narodna pesem "Kaj bi te vpražal, dekle ti" je slavljenko vidno raznežila, fantje pa so bili veseli čeških kron hvaležnega zaročenca. Kvartet Mavrica ima vsako leto veliko nastopov. Pred dvema letoma so izdali kaseto z narodnimi in črnskimi duhovnimi pesmimi. Spomladi letos so pričeli snemati zgoščenko , nadaljevali pa bodo po krajšem počitniškem odd-ihu. Svoj obširen program pesmi bodo še dopolnili, pripravili načrt nastopov za leto 2000, saj jim idej, volje in želja ne manjka. Srečno Mavrica in čestitke za dosežene uspehe! ■ I.M. NAGRAONA KRIZANKA GOSTIŠČA GREBENŠEK, BELE VOOE 2, ŠOŠTANJ, TEL.: 063/893-373 Velika izbira domačih jedi, postrvi, jedi iz divjačine... Rezervacije zaželjene! Rešitev križanke, opreml-jene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Foitova 10, s pripisom GOSTIŠČE GREBENŠEK najkasneje do ponedeljka 2. avgusta Izžrebali bomo tri nagrade: 1. NAGRADA: Plošča Grebenšek za 2 osebi 2. NAGRADA: Nedeljsko kosilo za 2 osebi 3. NAGRADA; krnečki narezek NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE KODAK EXPRESS, objavljene v tedniku Naš čas 8. junija. 1. nagrado: Fotoaparat Kodak KB 10 prejme Džordževič Jožica, Cesta talcev 18, 3320 Velenje 2. nagrado: Torbo Kodak prejme Uroš Medved, Splitska 3, 3320 Velenje 3. nagrado: žepni računal-nik prejme Andreja Koren, Bevče 7 b, 3320 Velenje Nagrade prejmete osebno v prostorih Kodak express-a na Kidričevi 2 b, (Nakupni center Velenje) S predložitvijo osebne izkaznice. Tel.: 063 / 861 - 388 Čestitamo! Capri Imenujejo jih ribiške, še boij popularno capri hlače. Segajo malo pod kolena, nikakor do gležnjev. Modni svet so prevzele lansko poletje, pri nas se, kot ponavadi, »prijemljejo« z enoletno zamudo. Poleti so capri hlače praktične in udobne. Sploh, če so iz materialov, ki vsebujejo elastin ali podobne nove raztegljive tkanine. Prilegajo se telesu, poudarjajo nje-gove linije in hkrati niso vroče. Če so takšne, bodite kritični - lepo pristojajo le zelo postavnim. Lahko so tudi iz jeansa ali barvnega platna in nog ne oprimejo popolnoma, torej bolj udobnega kroja. Takšne so pri-merne predvsem za tiste, ki nimajo brezhibne postave. Capri hlače so res mladostne, še bolj, če jih boste znale kombinirati s pravo majčko, topom, udobno srajčko. Vsekakor največji hit tega poletja, ki ga še ne bo kmalu konec. Zato imate še vedno čas, da se za capri odločite tudi vi. Zagotovo vam bo všeč. NAGRADNA KRIZANKA GOSTISCA GREBENSEK grofua inmesto vulstru yODNA ziv/i.s klescami aoamova druzica vraju staro-rimski pozdrav wor krizanke r.noc Meraza cistost zlata vedao italijan. jezpin nadalje-vanje gesla grska boginja nesrece sp.travai listeupo-rabljajo zapletivo kamboski general "PEŠNiCA" seidel zeleznis-kaproga koreog-rafotrin alida valli makedonskifoto-grafinfilmski snemalecimilton] ljube-zenske poezije otokna vhoduv perzij- sod.slov. pesnik (janez). inastron. GLMfSTO GRCIJE radk)-aktivni izotop radona MUSLIMAN- skiknez VINDIJI 12 kVAS VAS VRTIUAK 22. julija 1999 Nesreča nikoli ne počiva, a tole je bolj posledica objestnosti. Neznani motorist se je širokoustil s svojim novim motoijem pred poslovnim cen-trom na Starem trgu. Zaletel se je v vhodna vrata in pred odhodom poli-cistov zbežal, za sabo pa pustil takšen nered. FRKANJE Kot maturanti Velenjski borci za lepo okolje so te dni kot maturanti. Nestrpno čakajo rezultate ocenjevanja. Luknje Golf postaja pri nas vse bolj pri-ljubljena igra.Bojda tudi zato, ker nam je zelo blizu. Saj smo tako na-vajeni na različne luknje. Da in ne Če je celo prvi mož Gorenja Jože Stanič zadovoljen s poslovanjem svojega giganta, potem bo že res, da mu gre dobro. Zadovoljstvo bo popolno, ko bodo zadovoljni tudi delničaiji. Z dividendami. Vgrlo Ne le zaradi visokih voda, zaradi česa drugega nam še huje teče vo-da v grlo. Novi dom Velenjska Era se ne bo selila, pa si vseeno išče novi dom. Dravinj-ski doma v Slovenskih Konjicah. Nad medveda Zgornjo Savinjsko dolino je n (znova) prizadejal neviden sov-ražnik. Medved. Pravijo, da ga še noben lovec še ni videl, mnogo živine pa ga je že čutilo. Žetev Ko bi le lahko tudi v našem par-lamentu pripravili kakšen praznik žetve in kruha. Tako pa imajo vse prepogosto le sejanje brez žetve. Mladi Mnogi odrasli Velenjčani še ved-no radi rečejo, da je Velenje mesto mladih. Čeprav je mladih vse manj. Zaradi odraslih. Okrepitev Namiznoteniški klub Era se je okrepil z Zagrebčanom Atoko-vićem. Območna gospodarska zbornica pa z "Zagrebčanom" Igoijem Mehom. Napeto V Slovenije je električne energi-je preveč. Zato pa se lahko v Tešu pojavi (denarni) manjko. So res rože krive, če so nekateri slabe odvečno energijo "nekdo" porabil za kaj bolj ustvarjalnega? Zdaj seveda upamo, da se bo vendarle našel kdo, ki bo zaboj s še živimi rožami postavil nazaj. _ ■ • "Ta dva sta pa dobra. Začeti bi že morali, njiju pa od nikoder. Kam sta le šla?" » > Ko so lansko leto odpirali preure-jen in temeljito obnovljen - tudi vsebinsko - velenjski hotel Paka, je bilo nešteto priložnosti za obu-janje spominov o tem, kako je bi-lo v tem hotelu sredi šestdesetih let, ko je cvetel, in ko so vanj pri-hajali gostje od vsepovsod. Milan Šterban, dr. Franc Zedin in Ivan Atelšek so se spraševali, ali je kaj takega sploh mogoče ponoviti. na zname- niti maraton odpravlja že devetič, je razumljivo samo po se-bi. Na enem od tekov, bilo je v Pragi, pa se je srečal s "češko lokomotivo", nekdanjim večkratnim svetovnim in olimpijskim prva-kom, pa svetovnim rekorderjem in "znamenitostjo" Češke Emi-lom-Zatopekom in ga pova-bil, da kdaj ob priložnosti obišče Slovenijo. "To je tam, kjer je Gorenje," je poudaril in vse je bilo jasno. Jerčič, "naš novinar" mu pravijo zaposleni v Gorenju, je zagrizen tekač. Tek je njegovo življenje. Zaradi nje-ga je spo-znal veliko zanimivih ljudi in mest, ki jih sicer ne bi. To, da se letos v New York REZANJE SOSTANJA Čeprav živlmo v državi, kjer je delovno mesto nad-vse cenjena dobrina, zato ker ga lahko kaj hltro Izgu-bite, obstaja delo, ki ga enostavno ni mogoče izgubiti! To je delo na zavodu za zaposlovanje. Ker je pri nas veliko nezaposlenih, imajo delavci na tem zavodu čez glavo dela z iskanjem dela zanje. Če bi se pa po bogve kakšnem čudežu zgodilo, da bi vsi nezaposleni kar naenkrat dobili delo, bi postali nezaposleni tisti delavei, ki so zdaj zaposleni na zavodu za zaposlovan-je. In ker teh ni tako malo, bi bilo nujno ustanoviti nov zavod za zaposlovanje. Tam bi lahko zaposlili nezaposlene iz zavoda za zaposlovanje. Tako vidite, bi nezaposlene iz zavoda za zaposlovanje, zaposlih na zavodu za zaposlovanje, in ti bi za lepo državno plačo iskaJi deio sami sebi. Povem vam, da ga ne bi našli. Le zakaj bi ga; saj bi vendar imeh plačo že za iskanje dela samim sebi! Šoštanju je letos zanesljivo največji udarec povzročilo zaprtje TUŠa, saj je to dejanje za sabo potegnilo kopico nezaposlenih. Zato bi se brez ciniz-ma lahko zelo razveselili aktiviranja novih delovnih mest in to takšnih, ki jim pravimo intelektuaina, pa se tega dejanja ne moremo vesehti. Gre namreč za nova delovna mesta zaposlenih na zavodu za zaposlo-vanje oziroma t.i. skiada dela, ki se je iz, v začetku zahtevane ene učilnice, razbohotil vsaj v štirl pros-tore, od katerih je eden, kakopak, pisarna. Bilo bi nam vehko ljubše, če bi država pravočasno poskrbela za menjavo neambicioznega vodstva »fabrike«, ki je to tradieionalno šoštanjsko tovarno pripeljalo na beraški boben. Tega niso storih. Po dolgem in mučnem propadan-ju je »fabrika« nazadnje obstala in krokarji se že zbi-rajo nad pokojnikom, da bodo razgrabiii TTJŠ-ev kom-pleks v čim manjših kosih. Pa bo tudi ta priložnost mestu in občini spolzeia skozi prste, tako kot je tista z graščino. Ideja, da bi občina pridobila TUŠ-ev kom-pleks v celoti, ga v urbanistično preuredila in omogočila razvoj alternativnih dejavnosti, ki bi dejansko zaposlih nezaposlene »fabrieane«, je vsaj sodeč po zadnjih objavah t.i. lastnika, tudi splavaia po vodi. Tisti, ki bodo imeh denar, bodo pokupili vitalne in uporabne objekte, v glavnem pa se bodo v »fabriki« še naprej podile podgane. Cinično je, da morajo Ijudje, ki so ob delo in zaslužek, zdaj poslušati nekakšna predavanja o tem, kako si bodo po vseh stiskah ki jih preživljajo, z »avto-genim treningom« povrnili samozavest in potem kot prerojeni, kljub kritičnim letom, uspešno reševah svoje eksistenčne težave, tako da bodo za nova delov-na mesta tekmovah z množieo mladih, zdravih in znanjem nabitih Ijudi, ki s spričevali in diplomami v roki prebirajo oglase za prosta delovna mesta! Njim, ki so ostali brez dela nikakor ne moremo naprtiti krivice, da so pristah na ramenih državne podpore. Krivi so samo tohko, ker niso bih zaposleni v tovarni, ki je samo lučaj stran od propadle »fab-rike« in kjer je vodstvo znalo poiskati delo za svoje delavce. Njim v korist in sebi v dobiček. Tako kot pač povsod v kapitahzmu, ki se mu pri nas zdaj reće tržna ekonomija. V »fabriki« pa je bilo tako, da so bih v zadnjih letih vodstvu prav delavci moteč element, kajti vodstvo »fabrike« se ravno zaradi njih ni moglo povsem posvetiti vsem drugim aktivnostim, ki so jih gojih v prostem času na svojem delovnem mestu, pa je tako zdaj po propadu »fabrike«, tik pred potopitvijo še Nogometni klub Usnjar. A to je že druga zgodba ... Država, ki ni sposobna narediti reda in ki ob več kot sto tisočih nezaposlenih podaljšuje delovno dobo zaposlenim, nima pravice kot obvezo nalagati neke aktivnosti nezaposlenim samo zato, ker se sredstva za reševanje stisk nezaposlenih v glavnem porabijo v zavodih za nezaposlene. V prvi vrste za plače delavcev zavoda za nezaposlene! Bi bilo bolje, da jim dajo tisto podporo, ki jim jo pač dajo, potem pa naj jih pustijo, da se izkopijejo iz težav brez pomoči tis-tih, ki nikoh niso in ne bodo v resniei čutih stiske nezaposlenih, saj se njim v nobenem primeru ne more zgoditi, da bi ostali brez dela Kdor ni imel bližnjih srečanj z uradniki na zavodu za delo, ta bo bolj slabo razumel zapisano. Pa naj vseeno za zaključek rečem, da se mi zdi milo rečeno neokusno, da je zaradi potreb zavoda za delo v Šoštanju, ostalo skoraj brez prostorov resno podjetje, ki ne išče delo nezaposlenim, ampak zaposluje zaposlene z delom. | ■ Perorez 22. julija 1999 Mi ASI UUDJE V DRUGIH M Če ste lehnični zanesenjak ali računalniški strokovnjak, je pravi čas, da se nam pridružite. Smo eno vodilnih računalniških podjetij v Sloveniji. JZelimo razširiti našo tehnično službo s sposobnimi in perspektivnimi kadri, ki ne hodijo samo po vodi... tte ftmMm z tfimn mmrf m IdbSmf ptfjžse m m&m; Cfc f| gjjAJ f- / TremD/eid.o.o„ Šlandrova 6a, ]]20 Velenje do jJ.7-1999 .! ' " 7.TT. X^T. . Tajnice in teiefonisti v teh dneh odgovarjajo: "Ga pa ni, je na dopustu"... Komisija nazaj v Evropo, župan pa na Lastovo Pust Mozirski Nova predstavitev na tujem Pretekli konec tedna so člani društva Pust Mozirski izpelja-ii novo odmevno akcijo. Na po-vabiio "Mesopustnega društva" Novi Vinodolski so se namreč udeležili največjega poletnega karnevala v Evropi. Dobrodošlega povabila so bili deležni tudi kot člani Evrop-skega združenja karnevalskih mest FECC, v Novem Vinodol-skem pa so se družili z 2400 maskami iz vse Evrope. Zelo pomembno je poudari-ti, da so jim organizatorji za-gotovili možnost promocijske-ga dne v okviru spremljajočih prireditev tega velikega kar-nevala. Gradivo za predstavi-tev so prispevala vsa turistična društva Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, sponzor mo-zirskih pustnakov je bila firma Cen Adria iz Matuljev, sicer hrvaški distributer Laškega piva, na njeni stojnici pa so se kot pokrovitelji izkazali še Kmetijski kombinat Krško s cvičkom, ERA - Vino Šmart-no ob Paki, Atelškova do-mačija domače obrti z Brezij nad Mozirjem, z domačo me-dico pa še znani čebelar Šte-fan Kokalj iz Moziija. Dogaja-nje ob stojnici je popestril mo-zirski ansambel Gaj in dobršen del dvajsettisočglave množice se je zavrtel ob zvo-kih polke in valčka. Pust Mozirski je požel veliko odobravanje množice, ki je po-sebno pozornost namenila pustnemu orkestru Boj se ga, posebnega priznanja za svoj nastop pa so bili pustnaki de- ležni s strani organizatoijev in vidnih hrvaških turističnih de-lavcev. Zal se te odmevne pri-reditve in predstavitve ni "uspel" udeležiti nobeden od zgornjesavinjskih političnih predstavnikov. Ob tem je se-veda povsem jasno, da je društvo Pust Mozirski akcijo zagotovilo z lastnimi in več kot skromnimi sredstvi, ki jih sicer za njihovo osnovno dejavnost zagotavlja proračun. mjp Poletna sezona je na vrhun-cu, kar se na zunaj pozna tako, da je mesto iz dneva v dan bolj prazno, na znotraj pa tako, da tajnice in telefonisti vse pogosteje pri svojem delu uporabljajo en sam stavek: "Ga ni (je ni), je na dopu-stu...". Tu in tam pa telefon brenči v prazno. Razen, če ni mobilni. Potem se lahko zgodi, da koga v tem času prikličeš na plažo v Palma de Mallorci (ta mi je prišla na misel, ko sem zadnjič gledala, kako pol-ne so in pomislila, da se tam vmes gotovo gnete tudi kakšen Salečan), ti pa misliš, da sedi v avtomobilu in se iz Soštanja pelje proti Velenju ali obratno. In kje vse so vsi ti ljudje? Tale zapis je nastal na osnovi enega samega dneva, ko sem zaradi novinarskih obveznosti potrebovala nekaj informacij od nekaterih čisto konkretnih ljudi. Če sem jih dobila, sem jih vprašala tudi kako kaj kaže z dopustom, če ne, sem se po-zanimala kje so. In ker je bil v petek na rudniku "fraj" dan, se tam ni dalo priklicati niko-gar. Za enega, Marjana Lam-preta pa vseeno vem, kako je ta "fraj" dan koristil - priprav-\jal se je na letalski miting v Lajšah. Zupan Mestne občine Velenje Srečko Meh že vrsto let letuje na otoku Lastovu in tudi letos se mu ni izneveril. Takoj, ko je evropski komisiji razkazal kako lepo je Velenje, je proti morju odpotoval z ženo Viko in vnukinjo Elo. Domačini, ki so sicer menda bolj zaprte narave, so ga vzeli za "svojega", on pa njih. Sicer pa je Srečku Mehu, ki se je včasih pritoževal nad tem, kako Velenja ni v slovenskih medijih in kako zaide tja samo, če se tukaj zgodi kaj sla-bega, uspel veliki met. O tem kakšen župan je, smo lahko prebirali na celi strani v Slovenskih novicah, zadnjič pa ga vidim kako prešerno se smeji tudi iz Jane... Slavko Hudarin, ki je bil kar nekaj časa na trnih, kako bo TlC-a, pa bo na teh poteh raz-mišljal, kako morje čim bolj približati Velenju. Da bi turisti enkrat tudi do nas tako "drli" kot čez poletje proti morju... Pred Bojanom Kontičem po-slancem v državnem zboru so tudi še počitnice. Slovenski parlament koristi kolektivni dopust avgusta. Velenjski po-slanec in podžupan bo z ženo in sinom Mitjem štirinajst dni užival na Pagu. Dopusta, pra-vi, je pod nujno potreben. Skoraj na recept bi ga že mo- Doktorica Cvetka Lasnik -Ribarič je že na Cresu. Kje je minister za znanost in tehnologijo dr. Marinček pa nismo uspeii zvedeti. evropska komisija videla Velenje, pa kakšnega večjega dopusta še na načrtuje. Sklad-no s tistim sloganom, ki je ho-tel (ali pa še hoče) na vsak način zadržati Slovence na svoji zemlji - kako že gre -dolg vikend, kratke počitnice - bo z ženo Nado Zavolovšek - Hudarin občudoval lepote Bojan Kontič (v sredini) je kot podžupan v Mestni občini Velenje pomagal otvarjatl cesto v Prelski. Zdaj bo preverjal kakšne so te na Pagu. lahko dodal še pest žita. Pomočnica direktorja Inšti-tuta za ekološke raziskave, ERICa dr. Cvetka Lasnik -Ribarič je v teh dneh z družino na otoku Cresu. Tam bodo taborili in jadrali in se zabavali, od zaliva do zaliva, od otoka do otoka. Raziskave je pustila doma, sodelavcem pa naročila, naj pazijo, da v okolju v njeni odsotnosti ne bo prišlo do kakšnih večjih in opaznih sprememb. ■ Milena Krstič - Planinc Lastovice so v Evropi že na dopustu. Domov, v južne kraje, pa jo bodo mahnite jeseni, ko se bomo mi vračali iz Evrope, ker menda še tam le nismo! (foto: vos) Bo Petra Radojo Poreč nav-dušil tako, da se mu bo utr-nila nova pesem? Slovenije. Malo do slovenske obale, malo do slovenskih hri-bov, malo slovenske hrane, pa bo. Vsaj ta trenutek načrtuje tako, lahko pa, da si bo še pre-mislil. Glede na to, da je vodja ral dobiti. Zadnji parlamen-tarni dnevi so ga precej izčrpali. Zdaj, ko se ne bo imel zaradi česa jeziti in se mu ne bo treba obremenjevati z nešteto zakoni in pod zakoni v vseh možnih branjih, bo, tako vsaj upa, svoj pritisk spet spra-vil v normalne meje. Peter Radoja, načelnik civil-ne zaščite v občini Šoštanj in predsednik turistično olepševalnega društva Šoštanj, bo po Poreču prever-jal, kako se gredo tam prire-ditve. Ob sončnih zahodih na plaži pa se mu bo najbrž utrni-la še kakšna pesem, saj je Peter po duši in prepričanju pesnik. Prgišču klasja bo tako . mala ANKETA Kam na MILENKO JOKIC. Velenje: "Tako kot lani bom tudi letos odšel na morje v Črno Goro, kjer so res lepa dekleta. Upam samo, da nam bo vreme letos bolj naklonjeno, saj smo lani imeli pravcato deževno dobo. Tja potujemo zato, ker ima sestrična hotel. Vožnja je sicer zelo naporna, saj se vozimo kar 11 ur. Tam bomo ostali dva tedna." ANTON VIDMAR, Velenje: "Zaradi zdravstvenih težav bom odšel v Rogaško Slatino, medtem ko bo moja družina uživala na morju v Izoli. Tja bom odšel za en teden. Ker sem invalidsko upokojen, si počitnic zaradi prevelikih stroškov ne morem podaljšati. Od socialne-ga varstva pa tudi ne dobim po-trebne pomoči. Kadar sem doma, preživim prosti čas na vrtu." ROBI SOVINEK, Velenje: "Najprej grem s starši za sedem dni v Umag. Med letom sem namreč v Ljubljani in s starši ne preživim ve-liko časa. Nato pa bom odšel s pri-jatelji v Pulo, kjer.veliko časa preživimo na rolerjih in si iščemo dobro družbo. Treniram odbojko in letos bomo odšli na priprave na Roglo. Prosti čas pa drugače preživim ob Savinji, kjer se z gumo spuščamo po reki. dopust? Poletje je čas dopustov in šolskih počitnic. Veliko Ijudi se odpravi na morje, toplice, hribe, vikende, da si odahnejo od napornega leta. Načrtovanje počitnic pa ni vedno prijetno, saj je zato potreben denar, ki ga mnogi nimajo dovolj. Pa poglejmo, kam bodo odšli naključno izbrani ankentiranci. HELENA RIBIČ, Velenje: "Letos bom odšla z družino v Koper, kjer imamo vikend. Tam smo bili že lani in bilo je res nepozabno. Zanimivo je predvsem za otroke, saj je pred hišo bazen v katerem se čez dan igrajo, jaz pa si lahko brez skrbi odpočijem. Zato tja odpotujemo večkrat na leto, vedno, kadar imamo čas." LOJZKA ŠIPEK, Velenje: "Letošnje počitnice bom preživela kar doma, saj se moram učiti. Narediti moram še nekaj izpi-tov. Tako bodo letošnje počitnice delovne, kljub temu pa se bom večkrat odšla kopat na Velenjsko jezero s prijateljico. Lanski dopust pa sem preživela na Korčuli. Tudi letos bi odšla tja, vendar zaradi po-mankanja časa žal, to ni mogoče." 14 KAS ČAS TV SPORED 22. julija 1999 CETRTEK, 22. julija SLOVENIJA 1 09.00 SREBRNOGRIVI KONJig 09.25 RISANKA 09.30 V TELOVADNICI 10.25 RISANKA 10.35 ZG0DBEIZ ŠK0LJKE 11.05 B0J ZA 0BSTANEK 12.25 P0 SLEDEH RITMA - BUDIMPEŠTA, 3/6 13.00 POROČILA, VREME, ŠPORT 14.25 GRAFIKA 1999 14.55 OČETJE IN SINOVI 15.45 DELO NA ČRNO Z GOSPO DESO 16.40 NENADOMA SUSAN 17.00 TEDI, ODDAJA ZA MULARIJO 17.25 MOJ PRIJATELJ PIKIJAKOB 17.40 ODDAJA ZA OTROKE 18.00 OBZORNIK, VREME, ŠPORT 18.10 SPOZNAVAJMO..., 4/8 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 TEDNIK 21.00 LETEČI CIRKUS MONTVJA PVTHONA, 10/45 21.30 HOMO TURISTICUS 22.00 ODMEVI 22.30 KULTURA 22.35 VREME 22.40 ŠPORT 22.50 PODOBA PODOBE: SLOV. LIKOVNA AVANTGARDA 23.20 BRANE RONČELIZZA ODRA 00.35 SPOZNAVAJMO ..., 4/8 SLOVENIJA 2 10.05 VIDEORING S TINO 10.30 VVILDBACH, 8/13 11.20 MMS NOVA SCENA 12.20 MOLL FLANOERS, 1/4 13.10 SVET POROČA 13.40 DOBRODOŠLIV SLOVENIJI 14.35 EURONEVVS 15.05 TV PRODAJA 15.35 TABALUGA, RISANA NAN. 16.00 HIŠNI SVETNIKI, AM. FILM 18.05 DR. OUINNOVA, 1/27 19.00 KOLO SREČE, TVIGRICA 19.30 VIDEORING S TANJO 20.00 EKSTREMNE AVANTURE: OSVAJALEC LEDENIH SLAPOV 20.25 FILM. TRIKI: ZGODBE 0 DUHOVIH 21.00 STOLETJE ŠANSONA, 2/4 22.00 POSEBEN POGLED: SVET V KOŠČKIH, AM. FILM 23.30 SOVRAŽNIKOV SOVRAŽNIK 06.25 06.30 lliligi, : TV 06.30 SUPER POP, ponovitev 08.30 08.30 IMAMO JIH RADI, pon. .08.55 09.00 TOP SHOP, TV prodaja 09.00 09.30 LJUBEZENSKE VEZI, nad. 09,30 10.20 PRECIOSA, nad. 10.20 11.15 MOČ LJUBEZNI, nad. 11.15 12.15 PRVA IZDAJA, nan. 12.15 13.05 VIMENU PRAVICE, nan. 13.05 14.00 TOP SHOP, TV prodaja 14.00 14.30 HULKOVE AVANTURE, nan. 14.30 15.30 STEFANIE: ANGEL V BELEM 15.30 16.30 LJUBEZENSKE VEZI, nad. 16.30 17.20 PRECIOSA, nad. 17.20 18.15 MOČ LJUBEZNI, nad. 18.15 19.15 24 UR 19.15 19.55 1,2, 3-KDO DOBI? 19.55 20.00 ČETRTKOVI SPEKTAKLI: 20.00 SMRTNA NAPETOST 21.40 23.00 VIMENU PRAVICE, nan. 22.40 0.00 M.A.S.H, nan. 23.40 0.30 GLAVNI NA VASI, ris. serija 01.00 1.00 24 UR, ponovitev 01.15 kanali 27 46 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.00 09.05 NAJ SPOT, pon. gl. oddaje 10.00 09.50 OBISKALI SMO. IZOLO, 10.40 TVIZLOŽBA 10.45 VIDEOSTRANI 11.00 18.55 NAJ SPOT DNEVA 11.05 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: 2. 11.35 del risanega filma 12.00 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 12.10 19.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.15 20.00 MOJA AFRIKA - POTOVANJE V 18.55 KENIJOIN TANZANIJO pogovor 19.00 s Francijem Hrovatom 19.05 21.00 KAKO BITIZDRAV IN ZMAGOVATI S.E.M. 21.30 REGIONALNE NOVICE 19.55 21.35 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA 20.00 22.00 15. EVROPSKO PRVENST- VO V KOŠARKI ZA KADETE 21.30 22.10 NAJ SPOT DNEVA 21.35 22.15 TVIZLOŽBA 22.20 22.20 VIDEOSTRANI 22.25 PETEK, 23. julija SLOVENIJA 1 09.00 SREBRNOGRIVI KONJIČ 09.25 RISANKA 09.30 MOJ PRIJATEU PIKIJAKOB 09.45 VTELOVADNICI, 15.DEL 10.15 RISANKA 10.20 TEDENSKIIZBOR 10.20 NA SONČNI VROČINI.3/3 12.05 SPOZNAVAJMO .... 4/8 13.00 POROČILA, VREME, ŠPORT 13.15 VREMENSKA PANORAMA 14.05 TEDI, ODDAJA ZA MULARIJO 14.40 PODOBA PODOBE: 15.10 PODOMAČE 16.00 TIBETANSKI UMETNIKI 16.30 MOSTOVI 17.00 LAHKIH NOG NAOKROG 17.40 ODDAJA ZA OTROKE 18.00 OBZORNIK, VREME, ŠPORT 18.10 NATIONAL GEOGRAPHIC - RAZISKOVALEC, 6/13 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ZRCALO TEDNA 20.15 PETKA 21.30 CAROLINE V VELEMESTU, 22.00 ODMEVI, KULtURA, VREME, ŠPORT 22.50 POLNOČNI KLUB 00.00 TRIO LUVVIGANA: ZEMLINSKY, BEETHOVEN SLOVENIJA 2 10.05 VIDEORING S TANJO 10.30 DR. OUINNOVA, 1/27 11.20 EURONEVVS 13.20 VURBERK 99 14.15 TV PRODAJA 14.45 TEDENSKIIZBOR 14.45 STOLETJE ŠANSONA, 2/4 15.35 V NEW ORLEANSU, AM. FILM 17.10 AFRIKA - VISOKAIN DIVJA 18.05 POPOLNA TUJCA, 4/24 18.30 SIMPSONOVI, 21/50 19.00 KOLO SREČE, TVIGRICA 19.30 VIDEORING 20.00 DANES IN NIKOLIVEČ?, ORJAŠKI PANDA, 12/20 20.05 PUSTOLOV. OKAVANGO 21.00 FILM TEDNA: MOJIH 17 LET, FRANC. FILM 22.20 RED IN ZAKONITOST, 7/22 23.10 KODA 10-07, 6/8 IZLET TEDNA SUPER POP, ponovitev KUHAJMO SKUPAJ, pon. IZLET TEDNA TOP SHOP, TV prodaja LJUBEZENSKE VEZI, nad. PRECIOSA, nad. PREVARE, nad. PRVAIZDAJA, nan. VIMENU PRAVICE, nan. TOP SHOP, TV prodaja BREZ ZAPOR Z JONASOM STEFANIE: ANGELVBELEM LJUBEZENSKE VEZI, nad. PRECIOSA, nad. PREVARE, nad. 24 UR 1,2,3-KDO DOBI? POLICIJSKA AKADEMIJA 4, DOSJEJIX, nan. TIK PRED ZLOČINOM, nan. TO JE SPOLNOST!, 1. del 24 UR, ponovitev VIDEOSTRANI anall 27 46 52 DOBROJUTRO MOJA AFRIKA - POTOVANJE V KENIJOIN TANZANIJO pogovor s Francijem Hrovatom VABIMO K OGLEDU KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI; S.E.M. ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA 15. EVROPSKO PRVENST-VO V KOŠARKI ZA KADETE TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE POLETNIMIŠ MAŠ, otroška oddaja - POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE EPP / VABIMO K OGLEDU POLETNI FILMI NA VTV: DIM (Smoke), ameriški film REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI SOBOTA, 24. julija SLOVENIJA 1 08.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 08.30 COFKO COF, 4/13 08.55 POD KLOBUKOM 09.45 VOLKOVI, ČAROVNICE, VELIKANI, 4/13 09.55 DENVER - POSLEDNJI DINOZAVER, 3/27 10.20 KINO KEKEC: BABAR: KRALJ SLONOV, KANAD-SKO-FRANCOSKI FILM 11.35 CAROLINE V VELEMESTU 12.00 TEDNIK 13.00 POROČILA, VREME, ŠPORT 13.25 HOMO TURISTICUS 13.45 MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 14.15 PETKA 15.30 POTOVANJE V VVEIMAR, nemški f. 17.00 POMP 18.00 OBZORNIK, VREME, ŠPORT 18.10 NA VRTU, TV MARIBOR 18.35 OZARE 18.40 SVETČUDES, 13/13 19.05 RISANKA 19,30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.15 IGRE BREZ MEJA (KRANJ) 22.05 OBISKALI SMO .... 1/12 22.45 POROčlLA, VREME, ŠPORT 23.15 ŽIVLJENJE Z ROGERJEM 23.40 NEDOLŽNOST, 2/4 00.25 SMRTONOSNAIVY, am. f. SLOVENIJA 2 08.45 VIDEORING 09.10 ČRNIIN BELI, 4/6 09.40 UČITELJ, 4/18 10.30 IGRE BREZ MEJA (BOHINJ) 11.45 DAVOV SVET, 19. DEL 12.10 PEARL, 19. DEL 12.35 TV PRODAJA 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, PRENOS 17.25 TENIŠKI MAGAZIN 17,55 ŠPORT 19.30 VIDEORING Z NATALIJO 20.00 NORO ZALJUBLJENA 20.25 MARIE FRANSSON, tran. f. 22.00 TREND 22.30 CURE, JAZZ HEROES DIZZY GILLASPY, KONCERT 00.35 SLA, 1/22 07.00 JETSONOVI, ris. serija 07.30 REBOOT, ris. seriia 08.00 KREMENČKOVI, ris. serija 08.30 VRNITEV V PRIHODNOST 09.00 MALIBOGATAŠ, risanka 09.30 BATMAN, 58. del ris. ser. 10.00 MUPPETS TV, 2. del am. n. 10.30 SKRIVNOSTNISVET ALEX MACK 11.00 MORSKA DEKLICA, 21. del 11.30 PARKER LEVVIS, 17. del 12.00 KRIŽARJENJE, 4. del 12.30 TARZAN, 3. del 13.00 FORMULA 1, trening 14.00 KNJIGA 0 DŽUNGLI, 1. del 14.30 POP'N'ROLL, pon. sezone 15.30 SABRINA: MLADA ČAROVNICA 16.00 ROJEN V SVOBODI, nan. 16.50 ŠINBADOVE PUSTOLOV. 17.45 CLEAN & CLEAR, gl. oddaja 18.15 HERKUL, 5. del 19.15 24 UR 20.00 NA OGNJENIČRTI, am. film 22.20 POPOLNI SVET, am. film 00.45 BRONCO BILLY, am. film 02.50 ZAIGRAJ Ml ZASTRTO, am. f. kanall 27 46 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 POLETNI MIŠ MAŠ, ponovitev - POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE, ris. f. 09.55 VABIMO K OGLEDU 10.00 POLETNI FILMI NA VTV: DIM (Smoke), ameriški film 11.30 TVIZLOŽBA, VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI GLASBENI SPOTI 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.35 EPP / VABIMO K OGLEDU 20.00 811. VTV MAGAZIN 20.15 DOBRODELNI KONCERT "NOVO UPANJE", posnetek 22.15 811. VTV MAGAZIN, pon. 22.30 15. EVROPSKO PRVENST-VO V KOŠARKIZA KADETE, repotraža 22.40 NAJ SPOT DNEVA 22.45 TVIZLOŽBA 22.50 VIDEOSTRANI NEDEUA, 25. julija SLOVENIJA 1 08.00 ŽIVŽAV 08.00 ŽIVAHNI SVET 08.25 ŽELODKO SUPERCA 08.35 ZMEŠNJAVCA 08.55 BABAR, 8/65 09,20 TELERIME 09.25 PIKA NOGAVIČKA, 20/21 09.55 OZARE 10.00 ZB0R0VSK0 PETJE 10.25 IZ POLETNEGA FESTIVALA 11.00 PODVODNI RAZISKOVALEC 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA, VREME, ŠPORT 13.35 POMAGAJMOSI 14.05 IGRE BREZ MEJA (KRANJ) 15.30 LETEČICIRKUS MONT. PYTH0NA 16.00 GLASBENI UTRINKI: ETNO 16.30 PARADA PLESA 17.00 PODOMAČE 18.00 OBZORNIK, VREME, ŠPORT 18.10 SLOVENSKI MAGAZIN 18.40 PO SLEDEH RITMA - BEJRUT 19.10 RISANKA 19.20 ŽREBANJE LOTA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 DELONAČRNO 21.00 NENADOMA SUSAN, 4. DEL 21.25 VEČERNIGOST: J. REPOVŠ 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT 22.40 EVROVIZIJSKO TEKMOV. MLADIH BALETNIH PLESALCEV ZA GRAND PRIX 99 00.15 PO SLEDEH RITMA - BEJRUT 00.45 GLASBENI UTRINKI: ETNO 01.15 PARADA PLESA, PON. SLOVENIJA 2 09.00 VIDEORING Z NATALIJO, PON. 09.30 EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE 10.20 DAVOV SVET.5. DEL 10.45 MURPHY BROVVN, 21/26 11.10 BRIGITTE BARDOT 11.40 TREND 12.10 POLICIJA NA NAŠI STRANI 12.40 KONCERT BIG BAND RTVS 13.50 MALIVELIKITRENER, am. f. 16.10 ŽIVI OTOKI - RIBE 16.35 LENl 99, FOLKART, 1. DEL 17.35 SVETOVNO PRVENSTVO V ŠPORTNIH PLESIH, posn. 18.30 EVROLIGA 1998/99 19.30 VIDEORING S SERGEJO 20.00 MOLL FLANDERS, 2/4 20.50 NACISTI - SVARILO ZGODOVINE 21.40 ŠPORT V NEDELJO 22.10 MESO IN HUDIČ, am. n. I. 07.00 JETSONOVI, ris. serija 07.30 REBOOT, 13. del 08.00 KREMENČKOVI, 117. del 08.30 VRNITEV V PRIHODNOST 09.00 MALI BOGATAŠ, 5. del 09.30 BATMAN, 59. del 10.00 MUPPETS TV, 3. del 10.30 SKRIVNOSTN! SVET ALEX MACK 11.00 ROJEN V SVOBODI, 2. de 12.00 AMBASADORKA, 4/6 13.00 SKORAJ POPOLNI PAR 13.30 PRED DIRKO FORMULE 1 14.00 FORMULA1: Zeltvveg, pren. 16.00 VELIKI KUHARSKI MOJSTRI 16.30 VSE NA KOCKI, am.film 18,15 OBALE MALIBUJA, 5. del 19.15 24 UR 20.00 NEOPROŠČENO, am. film 22.20 TEKSAŠKI MOŽ POSTAVE, 23,20 S.O.S. TITANIK, am. film 01.10 24 UR, ponovitev 02.00 VIDEOSTRANI kanali 27 46 52 09.00 POLETNI MIŠ MAŠ, pon. - 10.20 POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE, ris. f. 10.00 IZ PONEDELJKOVE 12.20 ODDAJE DOBROJUTRO 12.25 10.45 810. VTV MAGAZIN 18.55 11.00 ŠPORTNITOREK 19.00 11.15 IZ SREDINE ODDAJE - IZ 19.05 PODATKOVNEGA NA CESTNO OMREŽJE 19.25 12.00 EPP/VABIMO KOGLEDU 19.30 12.05 811. VTV MAGAZIN 19.55 12.20 IZ PETKOVE ODDAJE 20.00 DOBRO JUTRO 13.05 VIDEOSTRANI 18.00 POLETNI FILMI NA VTV, 21.00 DIM, (Smoke) ameriški film 21.05 19.30 NAJ SPOT , gl. oddaja 21.50 20.15 KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI S.E.M. 22.30 20.45 VIDEOSTRANI 22.35 PONEDEUEK, 26. julija SLOVENIJA 1 09.00 SREBRNOGRIVI KONJIČ 09.25 V TELOVADNICI 10.15 RISANKA 10.20 RAZISKOVALEC, 6/13 11.10 NAVRTU 11.35 SVETČUDES, 13/13 12.00 SLOVENSKI MAGAZIN 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.00 POROČILA, VREME, ŠPORT 13.15 BABAR: KRALJ SLONOV. KANADSKO-FRANC. FILM 14.50 POMAGAJMOSI 15.20 POLNOČNI KLUB 16.30 DOBER DAN. KOROŠKA 17.00 RADOVEDNITAČEK VERIGA 17.15 PIKA NOGAVIČKA, 20/21 18.00 OBZORNIK, VREME, ŠPORT 18.10 ČLOVEŠKO TELO, 3/8 19.00 RISANKA 19.10 3X3 PLUS 6 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, 8/26 21.00 GORE IN LJUDJE 22.00 ODMEV, KULTURA, VREME 22.35 ŠPORT 22.45 IZVIRNI GREH, ANG. FILM 00.25 ČLOVEŠKO TELO, 3/8 SLOVENIJA 2 10.00 12.05 12.55 13.00 13.50 15.45 17.30 18.05 19.00 20.00 21.00 22.30 22.55 00.20 SOBOTNA NOC: CURE, KONCERT, JAZZ HEROES DIZZY GILLASPY, KONCERT POPOLNA TUJCA, 4/24 DANES IN NIKOLI VEČ? PUSTOLOVŠČINA OKAVANGO, 2/8 NACISTI - SVARILO ZGODOVINE, 6/6 ISTANBUL: EP V PLAVAN-JU, PRENOS POLICIJA NA NAŠI STRANI SNEŽNA REKA, 3/26 UUBIMKANJAIN NOGOMET GOSPODARSKA PANORAMA: EKONOMSKA RAZPOTJA STUDIO CITY NOČ Z DICKOM. 4. DEL BRANE RONČEL IZZA ODRA ŠPANSKIVRTNAR. ang. f 06.30 08.30 09.00 09.30 10.20 11.15 12.15 13.05 14.00 14.30 15.30 16.30 17.20 18.15 19.15 19.55 20.00 21.30 22.30 23.15 00.00 00.30 01.00 SUPER POP, ponovitev KUHAJMO SKUPAJ, pon. TOP SHOP, TV prodaja LJUBEZENSKE VEZI, 80. del PRECIOSA, 57. del PREVARE, 100. del PRVA IZDAJA, 8. del BREZ ZAPOR Z JONASOM, ponovitev sezone TOP SHOP, TV prodaja OBALE MALIBUJA, 5. del STEFANIE: ANGEL V BELEM LJUBEZENSKE VEZI.81.del PRECIOSA, 58. del PREVARE, 101. del 24 UR 1,2,3-KDO DOBI? COLUMBO: PTIČ V ROKI, am. f. POPOLNA VARNOST, 5. del NARAVNOST FANTASTIČNO VIMENU PRAVICE, 14.del M.A.S.H, 19. del GLAVNI NA VASI, 19. del 24 UR, ponovitev kanali 27 09.00 10.00 10.15 w DOBRO JUTRO, informa-tivno - razvedrilna oddaja 811. VTVMAGAZIN, pon. VABIMO K OGLEDU DOBRODELNI KONCERT "NOVO UPANJE", posnetek prireditve v Kranju TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI, 1. del risanega filma TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP / VABIMO K OGLEDU DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; dr. FRANCE BERNIK, predsednik SAZU REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO HERMES - 3. ODDAJA 0 MEJNIH VEDAH TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI TOREK, 27. julija SLOVENIJA 1 09.00 SREBRNOGRIVI KONJIČ 09.20 RISANKA 09.35 RADOVEDNITAČEK: VERIGA 09.50 WAYNOVE DOGODIVŠČINE 10.20 ČLOVEŠKO TELO, 3/8 11.10 GLASBENI UTRINKI: ETNO 11.40 PARADA PLESA 12.10 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU 13.00 POROČILA, VREME, ŠPORT 14.00 GORE IN LJUDJE 14.50 IZVIRNI GREH, ANGL. FILM 16.30 PRISLUHNIMO TIŠINI 17.00 V ZNAMENJU DVOJČKOV 17.25 AZIL, NORV. NAD.4/14 18.00 OBZORNIK, VREME, ŠPORT 18.10 FROSTOVO STOLETJE, 6/13 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ŽUPNIK ZA DESET TEDNOV 21.00 MEDNARODNA OBZORJA 22.00 ODMEVI 22.30 KULTURA, VREME, ŠPORT 22.50 DRUGA ROKA, DRAMA 23.25 GOREČIARMADILO, DRAMA 00.35 PALETE: GEORGES OE LA TOUR 01.00 FROSTOVO STOLETJE SLOVENIJA 2 10.05 VIDEORING S SERGEJO 10.30 SNEŽNA REKA, 3/26 11.20 GOSPODARSKA PANORAMA: EKONOMSKA RAZPOTJA 12.15 STUDIO CITY 13.45 UUBIMKANJAIN NOGOMET 15.45 ISTANBUL: EP V PLAVAN- JU, PRENOS 17.15 KO ZL'ATE CITRE ZAPOJO 18.05 SAINTTROPEZ, 17/26 19.00 LINGO, TVIGRICA 19.30 VIDEORING - OLDIES 20.00 TURISTIČNE AKCIJE 20.25 LJUDJE POLEG NAS 21.00 PROBLEM STOLETJA, 21.40 ITAL. DOLOMITI: PO POTEH ALBRECHTA DURERJA 22.00 TRIJE MOŠKI, HRV. FILM 23.15 SVET POROČA 23.45 MURPHY BROWN, 21/26 06.30 SUPER POP, ponovitev 08 30 KUHAJMO SKUPAJ, pon 0630 09.00 TOP SHOP, TV prodaja 08.30 09.30 LJUBEZENSKE VEZI, 82. del 09.00 10.20 PRECIOSA, 59. del 09.30 11.15 PREVARE, zadnji del 10.20 12.15 PRVAIZDAJA, 10. del 11.15 13.05 VIMENU PRAVICE, 15. del 12.15 14.00 TOP SHOP, TV prodaja 13.05 14.30 BOLNIŠNICA UPANJA 14.00 15.30 STEFANIE: ANGEL V BELEM 14.30 16.30 LJUBEZENSKE VEZI, 83. del 15.30 17.20 PRECIOSA, 60. del 16.30 18.15 MOč LJUBEZNI, 1. del 17.20 19.15 24 UR 18.15 19.55 1,2,3-KDO DOBI? 19.15 20.00 NEVARNA RADOVEDNOST. am.f. 19.55 21.40 HULKOVEAVANTURE 20.00 22.30 NARAVNOST FANTASTIČNO 23.15 VIMENU PRAVICE, 16. del 21.40 00.00 M.A.S.H, 21. del 22.30 00.30 GLAVNINA VASI, 21. del 23.15 01.00 24 UR, ponovitev 00.00 "tfiSii ■PS^kanall 00.30 i £3) 46 nmar 52 01.00 09.00 NAJ SPOT DNEVA < 09.05 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; dr. FRANCE 09.00 BERNIK, predsednik SAZU 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 HERMES - 3. ODDAJA 0 MEJNIH VEDAH 10.00 10.50 TVIZLOŽBA 10.15 10.55 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 10.30 19.00 OTROŠKI PROGRAM: 10.35 ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI 12.05 19.30 TVIZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 12.15 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 18.55 20.00 812. VTV MAGAZIN 19.00 20.15 ŠPORTNITOREK 19.05 20.30 POLETNI FILMI NA VTV ANTONIAIN JANE, am. f. 19.25 22.05 IZ PRODUKCIJE 19.30 ZDRUŽENJA LTV SLOVENI- 19.55 JE, TV NOVO MESTO 20.00 22.35 ZA ZDRAVJE SRCAIN OŽILJA, 20.45 PSIHOLOŠKIDEJAVNIKI 20.50 22.45 812. VTVMAGAZIN, pon. IN ŠPORTNITOREK 23.15 NAJ SPOT DNEVA 21.10 23.20 TVIZLOŽBA 22.05 23.25 VIDEOSTRANI 22.10 SREDA, 28. julija SLOVENIJA 1 09.00 SREBRNOGRIVI KONJIČ 09.20 RISANKA 09.30 TEDENSKIIZBOR 09.30 V ZNAMENJU DVOJČKOV 10.20 FROSTOVO STOLETJE, 6/13 11.10 MEDNARODNA OBZORJA 12.05 ŽUPNIK ZA DESET TEDNOV 13.0 POROČILA, VREME, ŠPORT 14.15 LJUDJE IN ZEMLJA 15.05 PALETE: GEORGES DE LA TOUR 15.35 POMP 16.30 OBZORJA DUHA 17.00 POD KLOBUKOM 18.00 OBZORNIK, VREME, ŠPORT 18.10 BOJ ZA OBSTANEK, 11/12 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 SEDMI PEČAT: VIKEND PRI BERNIJU, AM. FILM 22.00 ODMEVI 22.30 KULTURA, VREME, ŠPORT 22.55 OSMIDAN 23.45 SKLEPNIKONCERT SLOVEN- SKIH GLASB. DNEVOV 00.20 BOJ ZA OBSTANEK, 11/12 SLOVENIJA 2 10.05 VIDEORING - OLDIES 10.30 SAINTTROPEZ, 17/26 11.20 PROBLEM STOLETJA, DOKUM. ODDAJA 11.55 ITAL. DOLOMITI: PO POTEH ALBRECHTA DURERJA 12.15 TURISTIČNE AKCIJE 13.30 TV PRODAJA 14.00 PUNKOVSKI ODVETNIK, NIZOZEMSKI FILM 15.45 ISTANBUL: EP V PLAVAN- JU, PRENOS 17.15 KO ZLATE CITRE ZAPOJO, PONOVITEV 2. DELA 18.05 WILDBACH, 9/13 19.00 KOLO SREČE, TVIGRICA 19.30 VIDEORING S TINO 20.00 MARIBOR: 2. PREDKROG LIGE PRVAKOV V NO-GOMETU MARIBOR TEATANIC - GENK, PRENOS 22.0 DVA FILMA ZA GROŠ, ang. f. SIJPER POP pormvitev IMAMO JIH RADI, pon. TOP SHOP, TV prodaja LJUBEZENSKE VEZI, 81. del PRECIOSA, 58. del PREVARE, 101. del PRVAIZDAJA, 9. del VIMENU PRAVICE, 14. del TOP SHOP, TV prodaja POPOLNA VARNOST, 5. de STEFANIE: ANGEL V BELEM UUBEZENSKE VEZI, 82. del PRECIOSA, 59. del PREVARE, zadnji del 24 UR 1,2, 3-KDO DOBI? RESNIČNE ZGODBE: OČETOVAIZDAJA, am. film BOLNIŠNICA UPANJA NARAVNOST FANTASTIČNO VIMENU PRAVICE, 15. del M.A.S.H, 20. del GLAVNI NA VASI, 20. del 24 UR, ponovitev kanali 27 46 52 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja -EUROFIGHTER, dokumen-tarni film o lovskem letalu 812. VTV MAGAZIN, pon. ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja VABIMO K OGLEDU ANTONIAIN JANE, am. f. ZA ZDRAVJE SRCAIN OŽILJA, PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI TVIZLOŽBA, VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: ISKRIVRANEC, 1. del r. f. TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU VIDEOTOP, gl.oddaja REGIONALNE NOVICE VEČERNI KLEPET. Gost: IZIDOR PEČOVNIK - DORI, župnik iz Berlina, dok. zapis IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI 4 Cosh&Corry Podjetniki Gostinci Trgovci ^sik Blagovnica Gorica Velenje Cnsh&Corry Veleprodajne cene - široka ponudba Cosh&Corry vsak dan 8-20, ob sobotah 8-15 Gospodinje Obrtniki Društva U/đL Cash&Carry 22. julija 1999 MODRO mm KRONIKA KAS VAS 15 Nesreča v križišču V petek, 16. julija, ob 20.35, je 82-letni Herbert K. iz Žalca vozil osebni avtomobil iz smeri Soštanja proti Velenju. V križišču s prednostno cesto je zavijal levo v času, ko je iz smeri Velenja z osebnim avtomobilom pripeljal 44-letni Edi M. iz Topolšice. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem je voznik Herbert K. utrpel hude telesne poškodbe, voznik Edi M. in njegova sopot-nica 9-letna Maja pa lahke. Gmotno škodo, ki je nastala na vozilih, so ocenili na okoli 2.000.000 tolarjev. Ukradel 29 GSM-ov! V sredo, 14. julija, nekaj minut pred 5. uro zjutraj, je nez-nanec vlomil v prostore trgovine Telekoma na Kidričevi cesti v Velenju. Odnesel je 29 GSM aparatov različnih znamk in dva prenosna telefona. Podjetje Telekom Slovenije je oškodoval za več kot 2.000.000 tolarjev. Storilca so pri dejanju "zabeležile" kamere in policisti zdaj vneto poizvedujejo za njim. Brez mobi čuka V ponedeljek, 19. julija, okoli 13. ure, je neznanec v Šaleku izko-ristil odsotnost Dejana M. in mu iz odklcnjenega osebnega av-tomobila ukradel mobi čuka, vrednega okoli 15.000 tolarjev. Budni Šmarčani V noči iz sobote na nedeljo, med 17. in 18. julijem, okoli pol-noči so iz Šmartnega ob Paki poklicali policiste in jih obvestili, da poskušajo neznanci vlomiti v Vino Šmartno. Ker so bili pri tem opaženi, so se podali v beg, ki pa se ni v celoti "izšel". Občani sami so na železniški progi med Šmartnim in Paško vasjo prijeli enega od osumljencev, 19-letnega P.V. iz Velenja, ki mu ni uspelo ničesar odnesti. V zvezi s poskusom vloma pa poizvedujejo tudi za mladoletnim Velenjčanom M.L. Požar na silosu V sredo, 14. julija, okoli 22.30, je izbruhnil požar na silosu v Plešivcu, last Slavka G. V njem je zgorela silaža in večja količina lanske otave, ki je bila shranjena v nadstrešku. Požar so skupaj z domačini lokalizirali gasilci. Gmotna škoda znaša okoli 1.000.000 tolarjev. Kaj je povzročilo požar, policisti še ugotavl-jajo, eden od vzrokov pa bi lahko bila tudi električna svetilka, ki je bilavsilosu. Pazite na kolesa! Kolesa postajajo pomembno prevozno sredstvo tudi med tatovi. Julija je nekdo iz zaklenjenih prostorov stanovanjskega bloka na Stantetovi ulici v Velenju ukradel rdeče gorsko kolo znamke Rog, last Igorja K. V noči na soboto, 17. julija, pa je neznanec vlomil v klet v stanovanjskem bloku na Kersnikovi v Velenju. Iz nje je odpel-jal moško gorsko kolo znamke Author na 21 prestav, srebrne barve in nožno avtomobilsko zračno tlačilko. Lastnici Miieni V. je povzročil za 60.000 tolarjev škode. V Mozirju pa je neznanec izpred stanovanjskega bloka ukradel zaklenjeno kolo Rog Mountain, svetlo zelene barve s temnejšim ogrodjem, last Špeie M. Vlom v golf in jugo V noči na nedeljo, 18. julija, je bilo v Velenju vlomljeno v dva osebna avtomobila. Pred stanovanjskim blokom na Kersnikovi je iz golfa neznanec odnesel avtoradio in dva zvočnika. Lastnik Camii S. je oškodovan za okoli 25.000 tolaijev. Iz avtomobila jugo, parkiranega na Jurčičevi, pa je nekdo ukradel rjavo torbo z orodjem, dve vetrovki in sončna očala. Zoran G. je oškodovan za okoli 25.000 tolarjev. stavkom za kuhanje v črni kuhinji in orodje za vrezovanje navo-jev na les. POLICIJSKA POSTAJA Z avtom v drevo V nedeljo, 18. julija, ob 4.40 je 21-letni Tomaž G. iz Lepe Njive vozil osebni avto iz smeri Mozirja proti Lepi Njivi. V levem nepreglednem ovinku je zapeljal desno, izven vozišča in trčil v drevo. V nesreči se je voznik hudo poškodoval. Celo mize kradejo! V noči na četrtek, 15. julija, je neznanec z vrta stanovanjske hiše Ivanke G. v Melišah pri Ljubnem ukradel leseno vrtno mizo in dve klopi, vse skupaj vredno okoli 40.000 tolarjev. Med 5. in 15. julijem pa je neznanec vlomil v sobo stanovan-jske hiše Na trgu v Mozirju, ki jo oškodovanec Milenko S. uporablja za shrambo. Odnesel je več rabljenih oblačil in čevl-jev številka 44, v vrednosti okoli 50.000 tolarjev. Odnesel poročna prstana V začetku preteklega tedna je neznanec v Ljubiji vlomil v staro nenaseljeno stanovanjsko hišo, last Franca K. Prostore je temeljito preiskal, odnesel pa staro žensko torbico, dva poročna prstna iz rumene kovine, stara okoli 100 let, staro posodo s pod- Illi - Mli 111 nifl -II101 Pfil 1 POil BGfl ■ Piše: Matej Kotnik Medtem ko smo čakali na lad-jo, ki nas bi popeljala naprej, smo si imeli ogledati mesto Tanga. Zopet nekaj novega. To je bilo na našem potovanju prvo srečanje z izrazito musliman-skim mestom. Mesto samo je s sto tisoč prebivalci srednje veli-ko. Ponuja pa stvar, ki je sicer v Tanzaniji redkost. Jame Amboni caves, ki so dolge sko-raj 300 km in bi se naj razteza-le vse do Mombase v Keniji. Krasi jih čudovit vhod, ki je v mojih očeh prekosil same jame. Naredila jih je voda, ki jih tudi redno vsakih nekaj let napolni. Ob našem obisku je bila sicer suha, a lepo je bila vidna črta, do kamjevodasegala. Jame pa so znane tudi po tem, da so se od leta 1950 do 1959 tu skrivali tanzanijski uporniki te-danjega režima. 9 let so v teh jamah preživeli od dobrote lju-di iz bližnje vasi in seveda od ti-stega, kar so si nalovili sami. Predvsem pa v velikem strahu pred oblastjo. Tedanji režim je bil do svojih nasprotnikov neiz-prosen. Vsako nasprotovanje je pomenilo smrt. Takšen režim pa smo jim prinesli mi, Evropejci. Prvi kolonialisti so bili Nemci in nato še Angleži. In oboji so uve-ljavljali z izvajanjem režima železne roke. OTOČJE ZANZIBAR V bistvu je to otočje svoja dižava s svojim predsednikom in (3.) svojo vlado. Tudi ko prispeš tja, dobiš nov znak v potni list. Ker pa država nima svoje vojskc, tudinima interesaza odcepitev. Od ostale Tanzanije se ločijo predvsem po veri. V veliki meri so tu muslimani. To jim je osta-lo še iz časov, ko so Arabci sem hodili po sužnje. Legenda pravi, da naj bi nekoč Arabci pristali na tem otočju, ugrabili Zanzibarskega pogla-varja in ga zasužnjili. Po več le-tihjepoglavarzbežal, sevrnil na svoje rodno otočje, s seboj pa prinesel muslimansko vero. po pretiranem priseljevanju rev-nih ljudi iz celine in s tem izgu-be turizma. Tja prispemo s tovorno ladjo. Indijski ocean je bogat in tune ter seveda delfini so naši stalni spremljevalci. Če pa si že en-krat tu ne smeš zamuditi možnosti potapljanja. Neokrnjenih koralnih grebenov je tukaj na pretek. Na severnem delu otočja leži drugi največji otok v otočju Zanzibar, Pemba. Za turiste je skoraj nezanimiv, ker ne ponuja veliko hotelov, restavracij, agencij ipd. Tako naj bi se pričelo tukaj mus-limansko obdobje. Zanimivo je, da celinski Tanzanijec (seveda če ni bogat) težko pride sem, skoraj nemo-goče pa je, da bi tu ostal. Razlog je verjetno v strahu domačinov Pravzaprav imajo v mestu Mkoani, kjer smo preživeli ne-kaj dni samo dva hotela in eno restavracijo, ki pa obratuje samo v večernih urah. Nikjer v mestu pa nimajo tekoče vode. Kljub tej ponudbi pa smo tukaj Kovček šel v neznano Vsredo, 14. julija, med 10 in 10.15 je Denis L. na Prešernovi ces-ti v Žalcu v osebni avto nalagal različne predmete, pri tem pa poz-abil na poslovni kovček, v katerem je imel denar, poslovne listine, dokumente in polnilec za GSM telefon. Ko se je po nekaj min-utah vrnil, je lahko ugotovil le, da je nekdo kovček že odnesel v neznano. Denis L. je oškodovan za okoli 180.000 tolarjev. V šolo po telefon Iz pisarne osnovne šole Žalec je neznanec odnesel ISDN tele-fon znamke Alpha euro 30, sive barve, vreden okoli 35.000 to-larjev. Objekt šole v teh dneh obnavljajo, zato so vhodna vrata preko dneva odklenjena, tat pa je očitno izkoristil odsotnost zaposlenih. Traktorska prikolica dobila noge V dneh med 15. in 16. julijem je neznanec v Podvrhu pri Braslovčah iz prostorov Hmezada odpeljal dvoosno traktorsko prikolico znamke Tehnostroj, vredno okoli 150.000 tolarjev. Za toliko je oškodoval Hmezad Kmetijstvo, Latkova vas v stečaju. Žaga mu je poškodovala prste V soboto, 17. julija, se je pri žaganju drv s cirkularno žago hudo poškodoval 73-letni Martin N. iz Polzele. Med žaganjem je z desno roko segel v delovno območje krožne žage, ki mu je hudo poškodovala prste. Igral bo tenis V noči na nedeljo, 18. julija, je neznanec iz barake tenis kluba v Ločici ob Savinji odtujil rabljen lopar znamke Princ, devet te-nis žogic, manjšo količino lučk in kornetov ter kratke hlače Dunlop. Vlada Ž. je oškodovat za okoli 30.000 tolarjev. preživeli najlepše dni. Mogoče zaradi občutka pristnega prebi-valstva, ki se ga dolga roka turiz-ma še ni kritično dotaknila. Glavna turistična atrakcija tega otočja je otok Zanzibar s svojim glavnim mestom Stone Town. Turistov iz Evrope, Amerike, Avstralije je tukaj to-liko, da sem prvič po enem me-secu izgubil občutek, da sem sploh v Afriki. Na voljo imaš vse in po otoku Pembi je bila to za nas res velika sprememba. Ker je bil otok Zanzibar naša zadnja točka potovanja, smo si tu res lahko privoščili. Jastogi, hobot-nice, ribe so bili naši redni obro-ki. Le kdo ne bi jedel jastoga s prilogo za 3,5 ameriških dolar-jev ali 600 SIT. Z nekaj potopi in ogledi otoka pa se nam je potovanje tudi iz-tekalo. Za nami smo puščali vse tiste ponudnike, posrednike, prevoznike in pa tudi nekaj pri-jateljstev. Predvsem pa smo za nami pustili Afriko in veliko živ-ljenjsko izkušnjo. Tanzanijci so mi ostali v spomi-nu kot odprti ljudje, seveda, ćče ni govor stekel o veri ali vojski. V tem primeru si moral biti pre-viden. Pa saj je pravzaprav tako skoraj povsod. In na koncu spo-znaš, da le niso tako drugačni od nas, kot bi to radi prikazali nekateri ljudje. Morda so v ne-katerih pogledih celo boljši od nas. To pa je spet zgodba zase. kone c Smarčana prebudilo kričanje -nista oklevala, šla sta na pomoč Preprečila posilstvo Sreča je bila v tem, da sta občana iz Šmartnega ob Paki, ki sta okoli 2. ure zjutraj v ponedeljek, 19. julija, slišala obupano žensko kričanje, ki je prihajalo z bližnjega travnika, ne da bi kaj dosti razmišljala, takoj odhitela na pomoč nemočni žen-ski, ki bi kmalu postala žrtev posilstva. Tako pa je ostalo le pri poskusu, ki mu bo sledila kazens-ka ovadba zoper osumljenca, 41-letnega moškega, ki se je na travniku spravil nad nemočno žrtev. Ironija - bil je prav tisti, ki se je ponudil, da jo pospremi domov, ker jo je bilo samo, tako pozno, strah iti. Spoznala naj bi se na veselici, ko se je pridružil družbi, v ka-teri je bila tudi ona, potem pa, ko se je družba razgubila, odšla skupaj. Nista prišla daleč, kajti "spremljevalec" je kar hitro pokazal svoje namene. Ona je kričala in se branila, on je grozil in se je lotil s silo. Moška, ki sta ji pritekla na pornoč, sta os-umljenca obvladala, krike je slišala tudi domačinka in takoj poklicala policijo. In v tem je bila sreča. Kajti, če bi bili ijud-je, ki so obupne prošnje na pomoč slišali, ostali do njih brezbrižni, bi se lahko končalo veliko stabše kot se je. Bolezni na dopustu Poletje je čas dopustov in veliko ljudi se odloči za potovanje v tuje kraje. Medtem ko pri nas letos ni bilo posebno nevarnih bolezni, pa se te rade pojavljajo drugod po svetu. Lahko se zgodi, da iž potovanja prinesemo poleg lepih spominov tudi številne bolezni. Zato pot-nikom svetujemo, da se pred potovanji posvetujejo z zdravnikom in se po potrebi proti določenim boleznim tudi cepijo. Na Zavodu za zdravstvo tako priporočajo tistim, ki se odpravlja-jo v tropske kraje, zaščito pred malarijo. Potnikom, ki potujejo v manj razvite kraje pa ceplenje proti zlatenici A. V republikah nekdanje Sovjetske zveze se nemalokrat pojavi davica, bolezen, ki največkrat ni opazna. Rumena mrzlica je pogosta bolezen v južni Ameriki in sub-saharski Afriki. Predvsem v južnih in manj razvitih deželah na popotnike prežijo mnogi virusi in bakterije. Zaradi nepravilno pripravljene hrane, slabe higiene in pitja okužene vode se najprej pojavi driska, nato pa se lahko razvijejo tudi drugi bolezenski znaki, ki so posledica za-jedalcev. Z okuženo vodo se prenaša tudi kolera. Nevarne bolezni pogosto prenašajo tudi nekatere živali. Najpogostejša bolezen je steklina. Zato zdravniki priporočajo, da naj se popotniki, če jih ugrizne žival kjerkoli po svetu takoj obrnejo na lokalne zdravstvene službe, ko pridejo domov pa naj se oglasijo na Zavodu za zdravstvene zadeve. ■ Zmaj 18 NAS ČAS OBVESCEVALEC 22. julija 1999 (m mm -1 V četrtek 22.7. ob 18.30 in 21.00 Petek 23.7. ob 18.30 Sobota 24.7. ob 18.30 in 21.00 Nedelja 18. 7. ob 18.30 Ponedeljek 19.7. ob 20.00 MOJ NAJUUBŠI MARSOVEC komedija Režija: Donald pelrie Vloge: Christopher Lloyd, Jeff Daniels, Elizabeth Hurley Dolžina: 100 minut Medgalaktična komedija o novinarju Timu, ki imato srečo ali nesrečo, da zaradi okvare vesoljske ladje, sredi njegovega doma pristane čisto pravi marsovec. Tim želi odkriti identiteto svojega novega gosta in tako dobiti celo Pulitzerjevo nagrado za svoje novinarske dosežke toda marsovec se nikakor ne pusti presenetiti. Film z veliko smeha, domišljije ter vizualnih efektov. Petek 23.7. ob 21.00 Sobota 24.7. ob 23.00 Nedelja 25.7. ob 21.00 PERDITA DURANGO drama Režija: AlexDe La Iglesia Vloge: Rosie Perez, Javier Bardem Dolžina: 126 minut Perdita Durango je divja mehiška lepotica, vroča kot chilli, ostra kot kaktus in absolutno odbita. Perdita brez sramu zapeljuje moške in se predaja divjemu življenju. Ko pa sreča Romea, ki se mu ne more upreti nobena ženska, v njem prepozna sorodno dušo in se vanj zaljubi. Romeo ropa banke, preprodaja trupla in drogo, in je dober poznavalec indijanskih legend. Postaneta par. Zdaj na tej, zdaj na oni strani mehiške meje opravljata svoje umazane posle, neomajno odločena, da postaneta najhujša odpadnika. Ugrabita celo mlad par, da bi ju kruto umorila med magičnim obredom, Medtem pa mafijski šef načrtuje Romeov umor. Torek 27.7. ob 21.00 Sreda 28.7. ob 21.00 TITANIK romantični spektakel Režija: James Cameron Vloge: Leonardo Di Caprio, Kate lVinslet Dolžina: 169 minut Največja svetovna filmska uspešni-ca vseh časov pripoveduje roman-tično zgodbo o eni največjih pomorskih nesreč. Skozi zgodbo o potopu najmodernejše in najhitrejše ladje na svetu pa spoznamo usode mnogih Ijudi, ki so na tej ladji izgubili življenja ter eno najlepših Ijubezenskih zgodb, pokazanih na velikem platnu, do sedaj. Film leta in dobitnik 11-tih Oskarjev leta 1998! V juliju in avgustu - sprememba urnika filmskih predstav! OTROŠKA MATINEJA V nedeljo 25. 7. ob 17.uri MOJ PRIJATEU FLIPPER mladinski avanturistični film Režija: Alan Shapiro Doižina: 96 minut Vloge: Paui Hogan, Elijah Wood in delfini Jack, Fat Man in McGuyver Uporniški štirinajstletnik Sandy je zelo nesrečen saj mora poletje preživeti s svojim stricem, ostarelim hipijem, na zahojenem otroku. Ko pa spozna ravno tako osamljenega delfina Flipperja, se njegovo življenje popolnoma spremeni. Filmski ciklus ROMANTIKA NA VSE NAČINE - zadnji film: Torek 27. 7. ob 20.uri Sreda 28.7. ob 20.uri TITANIK romantični spektakel Režija: James Cameron Vloge: Leonardo Di Caprio, Kate Winslet Dolžina: 169 minut Cena vstopnice za filmski ciklus je 500 SIT! V avgustu - Filmski cikius sodobne grozljivke! Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT, za filmski ciklus 500 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso možne. V predpro-daji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, pol ure pred prvo pred-stavo in dalje. Intormacije o pred-stavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure. Informacije in predprodaja vstopnic: 898 24 91 pol ure pred prvo predstavo in dalje. ČESTITKA Vteh dneh je doživelin v najožjem družinskem krogu proslav-il svojih petinsedemdeset let življenja prof. Vinko Smajs. Velenjčanom znana oseba,posebej iz prosvetnih in kulturniških krogov, kjer je bil v vseh svojih življenjskih obdobjih zelo aktiven. Tudi sedaj, v pokoju, deluje že precej časa v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje, aktiven je kot svetnik v svetu Mestne občine Velenje in še bi lahko naštevali, sajje vitalno prisoten marsikje. Poleg vseh njegovih aktivnosti je posebej zanimivo omeniti njegov literarni navdih, kije zajel v njegovih postaktivnih dneh. Namreč, z izidom njegove knjige prvenca "Krik iz mla-dosti", je nakazal, koliko zanimivega seje zbralo v njegovem živl-jenju. Zato lahko pričakujemo v prihodnosti še nekatere naslove njegovih proznih snovanj. Vimenu Univerze za III. življenjsko obdobje mu želimo ve-likozdravja in uspehovna vseh področjih njegovega ustvarjanja. Člani Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje ČETRTEK, 22. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na sviđenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PITfK, 23. julijo: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Građec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Turistična ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 24. |uli[a: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7,30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 25. {ulija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; l blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok ćestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namirte čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 26. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poroćila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 27. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila, 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem ledna: 19.00 Na sviđerije. SREDA, 28. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem ted-na; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. VašaTelekartica, brez eurochipa, bo veljavna do I. septembra. Telekartice imaio eur?o chip Če imate še neizkoriščenoTelekartico brez oznake eurochip,Vas vabimo, da se oglasite v najbližjiTeletrgovini in neveljavnoTelekarticoVam bomo zamenjali z novo. Stevilo neporabljenih impulzov bomo zaokrožili vVašo korist. INFORMACIjE NA BREZPLAČNITELEFONSKI ŠTFVILKI 080 80 01 Telekom Slovenije zaradi številnih zlorab javnih telefonskih govorilnic uvaja Telekartico z eurochipom. Zaradi varnosti in zanesljivejše uporabe bomo morali do I. septembra predelati vse govorilnice tako, da bodo sprejemale le še kartice z eurochipom. V^Telekom Slovemje 2 nom, >\ Starogradske pesmi in aforizmi V četrtek, 22. julija ob 21.00, bo na Velenjskem gradu potekal tretji grajski večer, na katerem se bodo predstavili: Lidija KO-DRIČ, Žarko PETAN in Emil GLAVNIK. Lidija je edina zvezda našega popevkarstva, ki žari že 35 let. Za seboj ima preko 6.000 koncertov. Na Opatijskem festivalu in na Slovenski popevki je prejela prvi nagradi. Je edina sloven-ska pevka, ki je bila trikrat gostja na Gala Unicef koncertu, kjer so nastopali taki zvezdniki kot so Peter Ustinov, Josephine Baker, Claudio Villa in drugi. Na nocojšnjem koncertu bo prepevala starogradske pesmi in romanse. Žarka Petana, gledališkega režiserja, satirika, dramatika in pripovednika najbolj poznamo po njegovih odličnih aforizmih, ki jih je objavljal v zbirkah Slečcne misli, Telefonski imenik, Izbrani aforizmi ter v časopisih in revijah. Pianist Emil Glavnik je klavirski virtuoz in bo spremljal oba umetnika. Vstopnice 800 SIT! NA DNU ZEMEUSKE OBLE V petek, 23. julija, ob 2L00, bo na Velenjskem gradu Marjan Marinšek predvajal barvne diapozitive iz Avstralije, kamor je lani potoval v družbi pevk in glasbenic Maje Lesjak in Tanje Meža. V dveh deiih se bomo sprehodili po vseh večjih avs-tralskih mestih, kjer živijo Slovenci, obiskali tri verska središča, slikarko Romano Favier Zorzut v "avstralski Svici", šli v goste k mesarju Francu Vodušku v njegov sanjski svet ob reki Murray, spoznali osrednjo avtralsko puščavo, kjer živijo do-morodci - Aboridžini, preživeli dva dni pri njih in se povzpeli na sveto goro Uluru. V odmoru bo poskušina kengurujevega mesa in avstralskega vina. Vstopnice 800 SIT! BUŽEC ON, BUŠCA JAZ V četrtek, 29. julija ob 21.00, bo na Velenjskem gradu v monokomediji "Bužec on, bušca jaz", nastopila igralka ljubljanske Drame Saša PAVČEK. Režija: Boris Cavazza. Vstopnice 800 SIT! 22. julija 1999 OBVEŠČEVALEC W ČAS 19 mali OGLASI aparati in stroji SATELITSKO ANTENO Wisi Orbit, premera 120, ugodno prodam. Telefon 709-318. glasbila CITRE HOLCMAN prodam. Kupim rabljen mešalec za beton. Telefon 858-412. kupim KUPIM KNJIGE za 1. gimnazijo. Telefon 866-286 po 20. uri. KUPIMO RABLJENE KUHINJSKE ELEMENTE. Telefon 883-054. lokali TRG0VIN0 s tekstilnimi izdelki -opremo in zalogo v centru Mozirja, prodam. Telefon 834-084, po 20. uri. ostalo NUDIM ODOIH V ČATEŠKIH TOPLICAH za desetdnevno pomoč starejši osebi v času našega dopusta. Zaželjena upokojenka. Telefon 041-753-434. posesti PARCELE, zazidljive, Lom-Topolšica, prodam. Telefon 483-735. preklic PREKLICUJEM DEJAVNOST POMOŽNIH DEL V GRADBENIŠTVU na ime Aziz Zumeri s.p. od 15. 7. 1999. razno prodam AVTO PRIKOLICO. elektro zračni kabel in stiroporza izolacijo, prodam ali menjam. Telefon 864-913, 041-569-961. SADNE MLINE, nove, ugodno prodam. Teleton 718-282 ali 041- 818-899. stanovanja ENOINPOLSOBNO stanovanje (58 m2) zamenjam za garsonjero. Telefon 886-035 od 18. do 20. ure. V OKOLICI VELENJA ODDAM STANOVANJE. Enoletno predplačilo. Telefon 870-709 ali 041-753-434. V VELENJU ODDAM NOVO DVOSOBNO STANOVANJE. Telefon 041-720-954. OPREMLJENO GARSONJERO v centru Velenja, oddamo. (Telefon, CATV). Telefon 863-234. vozila ŽENSKO GORSKO KOLO na 20 prestav prodam za 10.000 SIT. Prodam tudi učbenike za 7. razred. Telefon 850-588. R-4 GTL, I. 89, reg. 2000/4, pro-dam. Telefon 851-056. OTROŠKO GORSKO KOLO, "Scot Junior", ugodno prodam. Telefon 832-232. M0T0RJ0M0S, KLASIK, 5 prestav, kot nov, prodam. Telefon 882-940. živali PUJSKE. težke 25 - 50 kg. prodam. Telefon 881-764. TELICO, sivo rjavo, 130 kg, prodam. Telefon 832-125. PRODAM TELETA, simentalca, težkega 130 kg. Telefon 882-910. BIKCA,SIVCA, težkega 250 kg, prodam. Telefon 881-841. TELIC0.300 kg, ugodno prodam. Telefon 882-575. NEMŠKE OVČARJE, mladiče z rodovnikom, prodam. Telefon 892-011. ZAJCE ZA ZAKOL in rdeče vino, prodam. Telefon 851-159. ZLATE PRINAŠALCE, mladiče, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. Telefon 855-312. ONESNAZENOST iZRAICA WStlfW8»SR£!)Nlfr\'0 AU ŽELITE PR0DATI DELNICE? Prijazno osebje vam je na voljo, zato pokličite in jih obiščite v poslovalnicah: Velenje; Foitova 2, tel.: 063/870-070 Celje; Cesta 14. dnrizije 14. tel.: 486-086 Slovenj gradec; Ozka ulica 4, tel.: 0602/511-161 Veselimo se sodelovanja z vami. PRODAMO STANOVANJA: - Dvosobno v Šaleku - IV. nad. - Trosobno na Prešernovi - III. nad. - Trosobno na Kardeljevem T. -XII. nad. - Dvosobno v Šoštanju - pritl. KUPIMO STANOVANJA: - Enosobno v Velenju - Garsonjero v Velenju - Dvosobno v prit. ali z dvigalom 063/ 861-835,0808/ 824-778,041/808-786 Suirt in slvw vd btiinjili Std mijlutjsi (x! tlmerih fwfedii in zafosti... PE VRTNARSTVO POGREBNA SLUŽBA Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih priskočimo no pomoč in poskrbimo za vse potrebno pn organizaciji pogreba Pogoje piačila dogovarjamo posebej POGREBNA SLUŽBA PUP, PUK0PALIŠČE P0DKRAJ 063/865-866,0609/640-208,0609/620-128 RABLJENA VOZILA NA ZALOGI: TIP LETNIK CENA Honda 1,4 GLSEDAN 1988 530.000 SIT Honda 1,5 GL SEDAN 1990 680.000 SIT Suzuki Svvift 1,3 GL 1993 800.000 SIT Suzuki Baleno 1,3 GL 3D 1996 1.290.000 SIT Subaru Legacy 2.0 GL 1993 1.251.000 SIT Renault Scienic 1,6 ERN 1996 1.963.000 SIT Lada Samara 1300 S 1996 661.000 SIT Lada Samara 1989 180.000 SIT Mercedes Benz s 320 1994 5.600.000 SIT Informacije in prodaja: Fori d.o.o., Tel.: 063/897-0521, tel.: 0602/42-986 DEZURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obvešćamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko poktičite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi botezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informa-cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 22. julija - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Urbanc Petek, 23. julija - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Gusič in dr. Stupar Sobota, 24. julija - dežurni dr. Lazar in dr. Slavič Nedelja, 25. julija - dežurni dr. Lazar in dr. Slavič Ponedeljek, 26. julija - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Markoš, nočni dr. Puvalič in dr. Grošelj Torek, 27. julija - dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Lovrec-Veternik in dr. Urbanc Sreda, 28. julija - dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: 24. in 25. julija - dr. Majda Budna, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80. Ueferinarska posiaja Soštanj: 0d 23. julija do 30. julija -, Simon Miklavžin, dr. vet. med., mobitel 0609/633-676. GIBANJE PREBIVALSTVA Vnaših srcih še živiš, zato pot naj vodi tja. kjer v tišini spiš. Tam skupaj smo v nemi bolečini, z žalostjo in lepimi spomini! ZAHVALA Ob smrti našega dragega MARJANA GOREČANA 18. 5.1938 - 13. 7.1999 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Hvala Bolnišnici Slovenj Gradec za vso nego in pomoč. Posebna hvala Rudarski godbi Velenje, pevcem, govorniku za poslovilne besede in pogrebni službi Usar. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI, KISMO GAIMELIRADI ZAHVALA ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta.in brata STANKA SKORJANCA izBevč 13.11.1930 - 13. 7.1999 izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Vehovarju za opravljen obred. Prav tako se zahvaljujemo kolektivu Premogovnika Velenje in Gorenju Kuhalni aparati, Rudarski godbi, pevcem, govornikoma, pogrebni službi Usar in vsem ostalim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: iena Fanika, sin Slavko in hčerka Joiica z druiinama in ostali sorodniki Dežurna pogrebna služba PUP, pokopališče Podkraj: Telefon: 063/865-866, 0609/640-208, 0609/620-128. ZAHVALA h ? Kljub upanju in močni volji, je pod težo krute in težke bolezni mirno zaspala naša draga žena, mamica, hčerka in sestra MAGDA URANJEK rojena Bračič 6. 8.1961 - 11. 7.1999 Mnogo, mnogo prerano si odšla, A kaj, ko Tvojo voljo je smrt premagala Grob prerani, cvetje, svečke, srce joče, Drago nam MAGDO vmiti noče. In hiša domača jeprazna in pusta... V dneh naše žalosti in bolečine nismo ostali sami, zato se izkreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nas tolažili in bodrili. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in zanacem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in za darove za Kersnikov dom ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala dr. Zupančiču, Matjanci in Jožetu Kamenikovima ter patronažnim sestram za vso požrtvoval-nost. Topla hvala sosedi, prijateljici in zaupnici Jožici Sibanc za vse, kar je doberega storila zanjo. Hvala aktivu kmečkih žena, šentjanškim fantom, Vladu Videmšku za ganljive besede slovesa, duhovnikoma iz Vinske Gore in Dobrne za opravljen pogreb- ni obred, cerkvenemu pevskemu zboru ter pogrebni službi Usar. Težko je najti izraze zahvale, vendar še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali, bodrili ali ji kako drugače pomagali. Z nemo bolečino v srcih: moi Franci, hčiAnita, sinek Luka, mama in ata, sestra Nataša, tast ter ostali sorodniki Eno naj velja za vse, kar si n am dala beseda skromna, mala, ki ime najlepše nosi - HVALA, mama. Upravna enota Velenje Poroke: Sabina Bjelkić, Perovići in Suad Karahasanović, Velenje, Jenkova c št. 11; Tanja Pučnik, Lokovica št. 17/e in Peter Pirečnik, Skorno pri Šoštanju št. 39; Nataša Kavčnik, Velenje, Koželjskega ul. št. 4 in Simon Ročnik, Zavodnje št. 29. Smrti: Gabriela Lenošek, Rečica ob Paki št. 43, roj. 1925; Franc Salezij Deželak, Velike Grahovše št. 2, roj. 1914; Branko Hugo Bujak, Portorož, Belokriška c. št. 46, roj. 1930; Ljuba Videmšek, Šoštanj, Kajuhova c. št. 11, roj. 1923; Stanko Škorjanc, Bevče št. 30, roj. 1930; Franc Bervar, Ločica pri Vranskem št. 11, roj. 1944; Ivan Špegel, Paški Kozjak št. 43, roj. 1949; Ambrož Poropat, Kocbekova ul. št. 6, Celje, roj. 1921; Jožef Temnikar, Selovec št. 83, roj. 1940; Marija Rehberger, Florjan št. 87, roj. 1931; Djula Avdić, Velenje, Tomšičeva c. št. 10, ro|. 1959. Upravna enota Zalec Poroke: Tanja Podpečan, Žalec in Jože Sadnik, Žalec; Cirila Matko, Rakovlje in Stjepan Katalenić, Križevci; Bojana Slemenšek, Kasaze in Amadej Škorjanc, Kasaze. Smrti: Magda Uranjek, stara 38 let, Črnova 5; Oskar Jelen, star 70 let, Kasaze 78; Franc Posedel, star 90 let, Ločica ob Savinji 48. Medved kolje po Zgornji Savinjski dolini Nevarnemu pustolovcu se je pridružil nov kosmatinec tiče, je medved pokončal pet telic in eno odra-slo kravo. Zadnja "medvedja" novica pa sega dober te-den dni nazaj. Lovci LD Dreta so namreč na Krašici, torej na Čreti, ugotovili, da je bil ponoči na krmišču medved. Lovci so ga celo opazovali, pa se jih medved ni prestrašil; čeprav je videl njih in avto, ni zbežal. Je podobne velikosti, kot pustolovec iz prve zgodbe, odtisi šap pa so pre-cej različni. Glede na to in glede na povsem raz-lično vedenje sklepajo, da gre še za enega kos-matinca. Kmaiu za tem so na Menini našli dve mrtvi ovci, niso pa mogli ugotoviti, kateri od obeh medvedov je bil storilec. Kakorkoli že, v torek obe zgodbi še nista bili zaključeni. Ujp Prvič so sledove medvedjih šap torej odkrili v začetku maja na Raduhi, nato pa se vse do kon-ca tega meseca ni zgodilo nič. Takrat se je nela-godno zatišje končalo, saj so nove sledi odkrili v Konjskem vrhu pred Lučami, že naslednji dan pa je prišlo sporočilo z Lepenatke nad Gornjim Gradom. Tam so namreč našli mrtvo telico. Čeprav so poškodbe jasno pričale o medvedu, njegovih sledi zaradi neugodnega travnatega zemljišča niso odkrili. Spet zatišje, dokler niso zadnji majski dan na planini Poljšak našli dva umorjena ovna. Na terenskem ogledu 1. junija so poleg teh dveh ovnov domačini, gozdarji in lovci našli še štiri pobite ovce. "Tako smo ugotovili, da je škode vse več in da se primeri ponavlja-jo, zato smo na podlagi odločbe ministrstva za kmetijstvo in goz-darstvo, ta je bila izdana za pred-pašno sezono, na nazarski ob-močni enoti Zavoda za gozdove Slovenije izdali soglasje za od-strel. Medved je sicer zavarovana vrsta, vendar se za odstrel od-ločamo, če posamezni osebki de-lajo preveliko škodo," pravi Mari-ja Sodja Kladnik z nazarske ob-močne enote zavoda za gozdove. Odločba o odstrelu gotovo ni bi-la preuranjena, saj medvedje mo-rije še zdaleč ni bilo konec. Kaj kmalu so lastniki pri pregledu čred ugotovili, da manjka 16 ovc, istočasno pa so na planini našli ostanke štirih ovc. Skupno so to- rej našli 10 mrtvih ovc, 16 pa so jih pogrešali. In spet še ni vse. Zgodba se je nadaljevala na so-sednji planini Podvežak, kjer so našli ranjeno telico, ki so jo morali zaradi hudih poškodb pri-silno zaklati. Veterinar je pri pregledu ugotovil nedvoumne sledi medveda, saj je bila žival močno udarjena čez hrbet, še bolj zgovorne pa so bile globoke praske. Lastniki so ob pregledu planine že naslednji dan našli še eno mrtvo te-lico in čisto sveže ter močno poškodovano odraslo kravo. "Po vsem tem je med lastniki živine začela vladati panika, vznemirjenje in strah/skratka, kopičila so se vsa negativna čustva. Je pa res, da problemov z medvedom ni enostavno reševati, to je resen problem. Zlasti za pastirje, ki so na planini sami in praktično nezavarova-ni, težko je za lastnike živine, saj moramo upoštevati strah, škodo, iskanje živine in kopi-co dodatnega dela. Lastniki razumljivo od lov-cev zahtevajo odstrel, kar v tem primeru zares ni preprosto. Ta medved je namreč zelo skriv-nosten, je plašen in se skriva. Videlo ga je zelo malo ljudi, lovci pa si zaman prizadevajo. Veli-ko noči so čakali pri mrtvi živini, kamor se medved običajno vrača, postavili so mrhovišča, stalno so na preži, uspeha pa ni," pravi Marija Sodja Kladnik. Nič nenavadnega torej ni, če se bojijo tudi planinci, ljubitelji na-rave in ostali, ki jih pot zanese v te predele. Marija Sodja Kladnik: "Moj nasvet je, da naj ne hodijo v predele Veže, Rogatca, Lepenat-ke in Kašnega vrha; če pa že gre-do, naj hodijo po poteh in naj bo-do glasni, da jih medved sliši, saj se .v tem primeru ljudem umak-ne." Pa to še ni konec zgodbe. Pred slabimi štirinajstimi dnevi so na planinah Ravne in Vodole našli po eno mrtvo telico, ki ju je med- ved pokončal v razmaku nekaj dni. Tudi v teh primerih so lovci postavili preže in čakali teden dni, z . * .. ... .. . . . pa se medved ni vrnil, torej je za- Zalostna odkritja na razlicnih planmah 1 , T ' , res zelo previden. Kar se govedt Marija Sodja Kladnik je poskrbela za odtise šap, ki so raziični in pričajo o dveh medvedih Letalski miting v Lajšah Drzni piloti dvigovali adrenalin Tradicija športnega letal-stva je v Saleški dolini dobro uveljavljena, zanimanje zanj pa veliko. Res je sicer, da je več tistih, ki drzne pilote, ki počnejo z avioni v zraku prave vragolije in dvigujejo adrena-lin tudi tistim, ki stojijo pov-sem trdno na zemlji, raje opa-zuje kot da bi jih posnemala. l\idi sobotni tradicionalni le-talski miting Aero kluba Go-renje je bil takšen. Organizatorjem je tokrat povsem ustreglo tudi vreme. Črni oblaki, ki so dopoldne zakrivali nebo Saleške doline, so se umaknili, se le tu in tam prikazali in poskrbeli, da ni bi-lo prevzoče. VVeter je bil rav-no pravi za prikaz akrobacij jadralnih letal. Tudi tistim bolj drznim, je zastal dih, ko se je letalec spustil strmo nad pri-zorišče in le nekaj metrov nad njim, spet zravnal letalo in se pognal kvišku. Motorna letala Slovenska vojska je pokazala, kako s helikopterjem rešujejo ponesrečence z nedostopnih krajev. Zadnjo točko letalskega pro-grama je izvedel član do-mačega aero kluba Matjaž Kačičnik (je eden od štirih članov prve slovenske vojaške akrobatske skupine) z vojaški letalom Pilatus PC-9. Mnogi so lepo sobotno po-poldne izkrostili tudi za pano-ramske izlete nad Saleško do-lino. ■ B. Meža, foto S.Zakošek niso prav nič zaostajala za ja-dralnimi, predstavili pa so se tudi modelarji Aero kluba Gorenje z daljinsko vodenimi modeli letal. Nebo so prekrili balonarji, zmajarji in padalci, s svojim nastopom so zelo navdušili vojaki slovenske voj-ske, ki so na prizorišče pripe-ljavili tudi helikopter in z njim prikazali reševanje po-nesrečencev iz nedostopnih krajev. Sodelovali so padalci iz Murske Sobote. Iz Portoroža je s svojim letalom Turbolet priletel domačin Stane Po-točnik, iz Maribora pa so člani tamkajšnjega aero kluba, pri-leteli s starim, a odlično ob-novljenim letalom AERO 3, ki je pokazalo, da ni le za v muzej. V prikazu letenja sku-pine štirih športnih letal je z letalom Piper Tomahavvk so-deloval odličen domači šport-ni in poklicni pilot Damjan Aero klub Gorenje ima mnogo mladih članov, ki še ne letijo, zato pa izdelujejo daljinsko vodene modele letal, ki so jih prav tako pokazali in tudi z njimi uprizorili vratolomne akrobacije Glinšek, s prikazi akrobatske-ga letanja pa sta v programu sodelovala domača jadralna pilota Janez Koren s Pilatu-som B-4 in Jože Verdev z ela-novim DG-303. Med akrobati iz Murske Sobote je bil tudi udeleženec letošnjega sveto-vnega prvenstva v akrobat-skem letenju Peter Podlunšek s svojim novim letalom Extra 230. Očiščevalna akcija na Šaleškem gradu Jamarji velenjskega kluba Speleos so na pobudo Kulturnega centra, prejšni ponedeljek, začeli drugo očiščevalno akcijo na Šaleškem gradu. Prvo so izvedli leta 1991, ko je bil grad obnov-Ijen. Pri čiščenju vej, ki zaraščajo stene, sva jih zmotile, zaradi svoje radovednosti pa sva bili tudi ogroženi. Stene so namreč zelo krušljive, zato so, kot so nama povedali jamarji, nepričakovani obiski nevarni. Kljub temu, da so pred začetkom čiščenja najbolj nevarne dele odstranili, pa ven-dar predlagajo, da bi za boljšo varnost obiskovalcev v prihod-nje poskrbeli z ograjo, ki sedaj neizkoriščena leži in rjavi pod gradom. Grad je slabo vzdrževan, o čemer govorijo tudi številne smeti in razbite steklenice, ki so jih morali jamarji pobrati. Pri-prave so bile torej dolge, pri tem pa jih je ovirala tudi krušlji-vost sten. Iz sten gradu so naj-prej odstranili vse veje, nato pa so celotno površino poškropili s strupom za plevel. Na koncu najinega pogovora so poudarili, da bi bilo potreb-no narediti večjo očiščevalno akcijo okolice gradu, ki je sedaj podobna pravemu smetnjaku. Poskrbeti bi torej morali tudi za tisti del, ki se iz doline ne vidi. Stene so krušljive, zato je ■ A. Martinšek in ZmaJ čiščenje nevarno