glasilo delovnih ljudi živilskega kombinata žito ljubljana Januar — februar 1981 1-2 Izdaja živilski kombinat 2ITO Ljubljana 61000 Ljubljana, Šmartinska 154 Odgovorni urednik: Dominik Nemec Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO Šmartinska 154, tel.: (061) 41 673, int. 32 Tisk: Tiskarna »Jože Moškrič« Ljubljana Organizator obveščanja: Ivan Cimerman Stanislav Pohleven Tema meseca Sredi januarja so delavci kombinata na referendumih glasovali za spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov ter 2 osebnim izjavljanjem na zborih delavcev sprejemali še nekatere druge akte za katere ni predpisan referendumski postopek. četudi bi zanemarili podatek, da v TOZD Triglav Gorenjka n' uspela niti ponovitev referenduma, že samo dejstvi, da TOZD Irriperial Krško ni sprejel samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev združenih tozd v DO ŽK Žito (ker smatra, da so določila pridobivanje prihodka DSSS v tem sporazumu zakonsko sporna) ter z Zarnudo izvedeni referendum v TOZD Pekarna Krško, zahtevajo temeljito oceno dela in vzrokov za negativni rezultat, ^becedarij strokovnega, samoupravnega in političnega delovanje ob tako pomembnih nalogah je že dolgo znan in jasen. Ugotoviti je potrebno toliko časa kot ga terja solidna, strokovna priprava materije, delovne naloge pa je treba uskladiti na vseh samoupravnih nivojih ter dosledno spoštovati demokratičen in z zakonodajo predpisani postopek. Zagotovljen je bil e Prvi pogoj, saj je delavski svet delovne organizacije pripravo za spremembe samoupravnih splošnih aktov razpisal že 25. septembra 1979. leta. Glede ostalega pa je pot k uspešnemu zaključku vsekakor preprečevalo pomanjkanje jasnih izhodišč Pripravo aktov, s tem v zvezi dolgotrajne razprave na raz-,lcnih nivojih lin zaradi tega česti delovni zastoji, nedorečene m nestrokovne rešitve ter praksa, da so se premalo upoštevale PriPombe in predlogi javne razprave, ki ni bila organizirana v smislu predpisov in v težnji čim večjih rezultatov. euspeli referendum pomeni veliko škodo za delovno organi-Zac'jo, saj bo zaradi tega v prihodnjih šestih mesecih težko 0rganizirati nemoten potek nekaterih dejavnosti delovne orga-nizacije kot celote. Istočasno pa predstavlja tudi trpko, toda Potrebno šolo samoupravnim organom, družbenopolitičnim 0rganizacijam in še komu, saj je na dlani, da delo in postopki niso tekli po logiki in pravilih igre, ki morajo zadovoljiti večino interesov in normalno tudi zagotavljajo uspeh, sekakor pa je potrebno tudi pravilno razmejiti neuspeh v nglavu-Gorenjki. Gotovo je, da so vzroki za dvakratni »ne« e avcev tega tozda globlji, kot pa jih kažejo navedena dejstva, pr‘ so pravzaprav zbir pripomb tozdov na izvedbo referenduma) -V3-* tega pa bo nujno opraviti temeljito analizo vseh rokov, le-te odstraniti in tudi ustrezneje organizirati politično m samouPravno^cijo pred ponovitvijo referenduma, sicer bo-zvoniti Čif^^gič ponovno ugotavljali, da je po toči 'O 1 (o- Al bo kal Predstavnika pognalo seme... žita v ZDA Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve; kdor sadi drevo, al bode zredlo veje, sam ne ve. Se pod stropom neba trudi let in dan nomad, al pa konec leta bode kaj prireje, sam ne ve. In kupec po svetu hodi, al pa kaj dobička bo, za blago kadar gotove dnarje šteje, sam ne ve. In vojščak, ki ga trobenta vabi med kanonov grom, kaj plačilo bo vročine, ran in žeje, sam ne ve. Lej, tak pevec teh gazelic, al jih bereš ti al ne, al pri njih srce ledeno se ogreje, sam ne ve. In al veš, da ti ga vnemaš, ti mu pevski ogenj daš, al se sme bo razodeti vsaj pozneje, sam ne ve. * * * Draga, vem, kako pri tebi me opravljajo ženice, pravjo, da v ljubezni moji ni bilo nikdar resnice, kak si brusijo jezike in ti štejejo na prste pri kafetu, kar jih nisem, kar sem ljubil jih device; al poslušaj mojo spoved, rekla boš, da sem nedolžen, da le sama ti si kriva, ak je v temu kaj krivice: Dokler ne cvete še roža, so v časti pri nas vijolce, zvončeke, marjetce, druge tudi čislamo cvetlice; kdor ni slišal nikdar peti sladkih pesmi Filomele, rad poslušal bo trnade, ščinkavce in druge ptice; ali je moč na prvi prostor jo v zbiralščih posaditi, moč ji prvo čast skazati, ako v njih je ni kraljice? Pred dekleta so imela, al kar ti cveteš med njimi, vseh lepot nobena nima nam dopasti več pravice. To pomisli, ne zameri, da, kar sonce sem zagledal, od oči so tudi meni se uzdignile temnice. 8. februar, 132. obletnica smrti Franceta Prešerna Največja zasluga pesnika Franceta Prešerna je nedvomno v tem, da je s svojo nesmrtno zbirko pesmi Poezije, ki je izšla leta 1847. in predstavlja vse njegovo pesniško snovanje — povzdignil slovenščino na raven evropskega jezika. Hkrati pa je dokazal, da lahko z njo izražamo tudi najgloblja čustva m misli, kar je bilo za razmere pred marčno revolucijo pogumno dejanje genialnega rodoljuba. VSAK MESEC POŠILJKE V ZDA Sredi januarja sta se mudila na poslovnem potovanju v ZDA direktorja Tozd Šumi, Janez Železnikar in izvoznega oddelka Tozd Blagovni promet, Blaž Veber. V New Vorku sta se sestala s predstavniki tvrdke Allan Mur-ray Imports, Inc. Srečanje je organiziral predstavnik tvrdke I. F. Trading, Jože Kastelic. Po uspešnih zaključnih pogovorih so sklenili pogodbo, po kateri bo pošiljal Tozd šumi firmi A. Murray v letu 1981 vsak mesec en dvajsettonski kontejner bonbonov Fru-fru in enega z Alpskimi mlečnimi bonboni. Ko sta naša predstavnika ponudila široko paleto Šumijevih proizvodov, so se predstavniki A. Murraya navdušili še za druge. Tako nameravajo kupiti 100 ton bonbonov Visoki C z okusi po jagodah, malinah, limonah, oranžah in marelicah. Dogovoriti se morajo poprej o likovni izvedbi embalaže ter vrstah pakiranja, ki bodo primerne za ameriško tržišče. Ameriški partnerji želijo prav tako naročiti še herbo, lešnik poure, karamele sezam ter mlečne in čokoladne karamele. Po vseh odbitkih bi dobili za Šumijeve bonbone okrog 1 dolar za 1 kilogram. Nadaljevanje na 2. strani Kako se dokopati Skupen nastop jugoslovanskih do deviz za uvoz? konditorjev v Kolnu Alenka Vovk V začetku 1981 so bili sprejeti trije zelo pomembni akti SISEOT in sicer: samoupravni sporazum o temeljih plana ekonomskih odnosov s tujino, samoupravni sporazum o kreditnih odnosih s tujino in samoupravni sporazum o merilih, pogojih in načinih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz. Vsi trije akti se nanašajo na srednjeročno obdobje 1981—1985. Za leto 1981 je na osnovi sporazumov določeno, da lahko članice SISEOT, ki ustvarjajo konvertibilne devizne prilive z izvozom blaga in storitev, koristijo le 65% teh za plačilo uvoza in samoupravno sporazumevanje. Ostalih 35 % se združuje, in sicer: 8,5 % za potrebe družbenopolitičnih skupnosti, 10% za uvoz nafte in zemeljskega plina, 2,5% za potrebe energetike, 3% za komunalno in informativno dejavnost ipd., 6% za odplačila najetih kreditov članic, ki ne ustvarjajo deviz, 3 % za rezervo in intervencijo, 1 % za potrebe obmejnega gospodarstva in 1 % za proizvodnjo proizvodov, ki jih prodajamo na klirinško področje. V naši delovni organizaciji smo v letu 1981 predvideli izvoz v višini 39 859 500,00 din na konvertibilno področje in 13 158 600,00 din na klirinško. Glavni delež izvoza bo nosil še vedno Tozd Imperial s 27 300 000,00 din, sledi mu Tozd Šumi z 8 190 000,00 din, izvoz ostalih tozd pa bo majhen. Iz plana izvoza je razvidno, da devizni priliv, upoštevajoč omejitve uporabe le-tega, pokrije le potrebe uvoza Tozd Imperial in delno Tozd Šumi, za vse ostale Tozde pa bo potrebno pridobiti devize na osnovi samoupravnih sporazumov z drugimi OZD v okviru SISEOT. Tako smo za leto 1981 že sklenili samoupravna sporazuma za odstop deviz z delovno organizacijo Gruda v višini 27 300 000,00 din in z Emono v višini 1 000 000,00 din. Od lani pa je podpisan in v veljavi še samoupravni sporazum, ki sta ga sklenila Tozd Gorenjka in KTP Bled, ter sporazum med Tozd Gorenjka in Casino Bled, na osnovi katerih planiramo devize v višini 1 000 000,00 din. Vsi omenjeni devizni prilivi pa še vedno ne zagotavljajo vsaj minimalne proizvodnje Tozd Gorenjka, katere potreba po uvozu surovin znaša 73 783 401,00 din pri sedanji proizvodni zmogljivosti. ŽK Žito, katerega osnovna dejavnost je proizvodnja hrane, je v sestavu Vil. enote SISEOT, ki je v celoti večji uvoznik kot izvoznik in je zato edina rešitev za članice te enote v tem, da pridobijo devize na osnovi samoupravnih sporazumov s člani drugih enot, in sicer naj bi potekalo združevanje deviz s člani Vlil. enote — usnjarska in obutvena industrija, X. enote — transport In XI. enote ■— turizem in gostinstvo. Na osnovi teh sporazumov naj bi zagotovili devize za uvoz repromateriala za Tozd Triglav-Gorenjko ter šumi in za delno pokritje potreb pekarskih tozdov. Ker spada pekarstvo in mlinarstvo od 1980 med prioritetne dejavnosti Vil. enote, lahko računamo v okviru enote na dodatna sredstva, ki pa ne bodo pokrila potreb v višini 9 596 030,00 din, kolikor znaša plan za uvoz rezervnih delov in dodatkov za pekarstvo ter mlinarstvo. V tem znesku pa tudi ni zajeta planirana oprema za pekarsko dejavnost, katere uvoz je v letošnjem letu zelo vprašljiv. Dokler pa ne bodo sklenjeni in podpisani samoupravni sporazumi za prenos deviz ter tudi uresničeni, bo preskrba z uvoženim materialom in surovinami za vse tozde, ki nimajo lastnega izvoza, zelo pomanjkljiva. Zato je za tekočo proizvodnjo vseh tozdov v Žitu življenjskega pomena sporazumevanje v okviru Kombinata, to je v mejah ustvarjenih pravic članic delovne organizacije. Vse to pa zahteva veliko posluha in razumevanja med tozdi, saj nastali položaj zahteva solidarnostno oziroma začasno pretakanje deviznih sredstev in uveljavljanja pravic. Nadaljevanje s 1. strani Topps še naprej uvoznik Imperialove žvečilne gume Predstavništvo tovarne žvečilnega gumija Topps iz New Vorka ima z nami že desetletno pogodbo. Sporazumeli so se o poravnavi lanske licenčnine z Žitom in se pogovarjali o obnovitvi pogodbe v teh, za naše izvoznike, izjemno zaostrenih pogojih. Ob tem so zastavili dve bistveni vprašanji: Kako naj bodo kalku-lirane licenčnine? in: Kako bi lahko predstavniki Toppsa sprejeli licenčnino v dolarjih in dinarjih? Za nadaljnje sodelovanje pri proizvodnji in prodaji Bazooke predlagajo 3-letno pogodbo za uporabo zaščitnega znaka. Topps bi plačeval 3 % od neto prodaje Bazooke, toda ne manj kot znese minimalna licenčnina, ki znaša 40 000 dolarjev letno. Po treh letih bi pogodbo obnovili. V času veljavnosti pogodbe je Topps pripravljen nuditi Imperia-lu tehnično pomoč za vse izdelke, če Žito pristane na to, da bi bil Topps svetovalna inženiring firma ali pa svetovalec na tržišču. Toppsovi svetovalci v ZDA in v Evropi seveda zahtevajo svoj zaslužek, poravnavo stroškov potovanja, stroška, ki nastane pri .projektu', izvedbi določene akcije, tu so še direktni stroški, režijski in drugi. Podpredsednik Toppsa, Mr. Edvvard Shorin, je omenil v svojem pismu možnost, da bi omogočil Žitu mednarodno marketinško pomoč za vse Žitove izvozne izdelke. Izrazil je prepričanje, da bi nam lahko zelo pomagali pri pridobivanju prepotrebnih deviz prek Toppsove mednarodne distribucijske mreže. O tem so se pogovarjali tudi na sejmu ISM v Kolnu. Konditorski sejem v Philadelphii Oba naša predstavnika sta obiskala konditorski sejem v Philadelphii, kjer je razstavljalo 82 grosistov, proizvajalcev in uvoznikov. Ves sejem je bil usmerjen v ponudbo blaga za prodajo v času praznikov. Cene za bonbone so bile sorazmerno nizke, saj so se gibale med 0,97 in 1,75 dolarja za kilogram, za že uveljavljene in znane artikle, čokolada vseh vrst, mlečna in polnjena, je dosegla 7 dolarjev za kilogram. Sej- Enajsti mednarodni konditorski sejem v Kolnu je trajal letos od 2. do 6. februarja. Razstavljalo je 28 držav iz Evrope, ZDA, Argentine in Japonske. Jugoslovani so tokrat prvič nastopili skupaj, v enem paviljonu. Tako je bilo Žito v družbi Kraša, Astre, ki zastopa tudi Kolinsko iz Ljubljane, Zvečevo in Slo-bodo Osijek iz Zagreba in Pionirja iz Subotice. Žito se je predstavilo s čokolado, žvečilno gumo in mehkim pecivom. Naša stojnica je bila na površini 24 m2, narejena po sistemu »abstracta« (kovinske palice s steklenimi vložki, brez sten in pregrad), nam je povedal Dane Tudina, ki je zadolžen za aran-žerska dela na tej razstavi. Likovni izgled je na takšni predstavitvi zelo važen. Iz lanske kolnske izkušnje vedo naši predstavniki povedati, da so najpogostejše fotopredstavitve proizvodov in dejavnosti raznih proizvajalcev. Barve, oblikovanje in izvedba embalaže je na visoki evropski ravni. Zahodni predstavniki uporabljajo embalažo za stalni artikel in hkrati za dekoracijo, naša embalaža pa za ti dve hkratni vlogi ni primerna. Vlogo koordinatorja za skupen nastop jugoslovanskih proizvajalcev je prevzela Poslovna zajednica kon-ditorske industrije iz Zagreba. Lani smo isi od Nemcev v Kolnu izposodili vso opremo in plačali zanjo 3397 nemških mark. Letos je Exportprojekt iz Ljubljane prevzel vsa dela okrog postavitve, transporta, montaže. Stojnica je »na ključ«, kar pomeni, da so ob pomoči našega aranžerja pripravili razstavni paviljon za otvoritev. Za vsa dela nam je Export-projekt zaračunal 105 000 din. Izbrali so ga po temeljitem premisleku, saj je bilo več variant, odločili pa so se za najboljšo in hkrati najcenejšo, so nas obvestili v Tozd Blagovni promet. Nemške cene so letos vrtoglavo poskočile, saj bi nas kompletna Domača pekarska tehnologija zmaguje GOSTOLOVA ŠTUDIJA V ŽITOVI PEKARNI Koncem januarja so se zbrali predstavniki Gostola, Tehnično-ekonomskega biroja iz Zagreba ter Službe za kontrolo kvalitete v Žitu, da bi v prostorih Tozd Pekarne Ljubljana preizkušali Go-stolov mešalec za testo tipa 160/2, pri čemer so menjavali pogoje za peko kruha. Kruh so nato analizirali in ocenjevali, študija je imela naziv: Optimizacija tehnološkega postopka pri pripravi testa na mešalcu 160/2. Pod vodstvom ing. Karla Arnška iz Gostola in ing. Krešimira Kovačeviča iz TEB, Zagreb, so izvajali poskuse dva tedna. Ing. Arnšek nam je na kratko opisal njihovo delo: Namen študije je dognati najprimernejšo vnašanje energije pri zamesu testa in pri uporabi jugoslovanskih surovin. Vnašanje energije v testo pri * v mi v Philadelphii so tradicionalni: januarski se nanaša na velikonočne, septembrski pa na božične praznike. Prirejajo jih z namenom pospeševanja prodaje kon-ditorskih izdelkov, kjer dobavitelji i n detaj l isti sklepajo dogovore vsakega pol leta; ogledajo si razstavljeno blago, opremo in zamisli ob novih izdelkih. Obisk obeh naših predstavnikov v Ameriki odpira nove možnosti, da si pridobimo ime in se uveljavimo na tako ogromnem tržišču. Za začetek moramo konkurirati z nižjimi cenami, šele ko si osvojimo tržišče s kvalitetnimi izdelki, bomo lahko pošiljali večje količine dolgoročno. zamesu je angleški tehnološki postopek, ki sega v leto 1958 in je bil patentiran kot »Chorley-wood Bread Process«. Postopek ustreza slabšim surovinam in je pri preizkusih s slabimi mokarni pokazal zelo dobre rezultate. Uporabili so moke iz kvalitetne grupe B 1, vzporedno s C 1. Med proizvodi se je izkazala neznatna razlika v korist boljše moke. Mešalec 160/2 Iz', domače, Gosto-love proizvodnje, je izdelan za avtomatsko doziranje moke in vode, s pomočjo doma izdelanih tehtnic (Libela, Celje). Avtomatsko doziranje je nujno potrebno zaradi velike pogostnosti (frekvence) priprave testa, vsakih 5 minut po 160 kg. V omenjenem mešalcu se torej odvija tako imenovani mehanični razvoj testa v zelo kratkem času, 2 do 3 minute, pri čemer postane testo sposobno za takojšnjo obdelavo, brez fermentacije v kotlu. Tako je tehnološki postopek izdelave kruha v primeri s prejšnjim, skrajšan na okrog 100 minut — od zameša do izhoda iz peči. Tržišče se lahko bolj prilagaja temu času peke kruha pa tudi tveganje je ob morebitnem zastoju v proizvodnem procesu manjše, ker je manjša količina testa v tehnološkem postopku. Čeprav so mešalci dragi, je njihova ekonomska upravičenost zagotovljena z večjim pridobitkom, kot pri cenejših in enostavnejših mešalnikih. Mešalec 160/2 je zaradi velike zmogljivosti — 2880 kg testa na uro, primeren za linije z veliko zmogljivostjo, kakršne zahtevajo potrebe Tozd Pekarne na Šmar-tinski 154 v Ljubljani. postavitev stala 8500 do 10 000 mark, že sam prostor na razstavišču pa je stal okrog 3000 DM. V bodoče velja doseči dogovor med jugoslovanskimi razstavljale! za istega izvajalca postavit-venih del na razstavnem prostoru, ker bi to pomenilo velik prihranek stroškov. Pomembni dogovori in sklepanje pogodb Julija Dolenc, vodja izvoza v zunanjetrgovinskem sektorju Tozd Blagovni promet, je izrazila prepričanje, da bo sejem zelo pomemben za njihovo nadaljnje delo. Nanj so povabili več dosedanjih partnerjev in nekaj novih (švicarske in nemške), ki smo jim že hoteli poslati vzorce naših izdelkov, pa smo jih najlepše seznanili in se neposredno dogovorili na sejmu. Pričakujemo sklenitev nekaterih konkretnih pogodb. Z nemško firmo Hit-schler pa so podpisali letno pogodbo za izvoz žvečilne gume Tozda Imperial. Izmed Američanov je bil na sejmu tudi Mr. A. B. Katzman iz New Vorka, ki smo ga predstavili v 9—10 številki našega Glasnika. Tare pa jih že skrb: Ali bomo ob velikem povpraševanju sposobni dovolj proizvesti za izvoz? Hkrati pa ne bi radi zanemarili domačega tržišča. Možnosti za izdelavo kvalitetnega kruha, tudi iz slabših rriok, so torej dane. Vprašanje je le, če jih bomo izkoristili sebi v prid. To pa seveda ne sme uspavati naših prizadevanj za izdelavo kvalitetnejših mok, kajti vse pekarne nimajo možnosti vgraditi tovrstnih mešalcev, zlasti pekarne z manjšo zmogljivostjo. ZAKAJ TEHNOLOŠKO PREIZKUŠANJE GOSTOLOVEGA MEŠALCA 150 2? dipl. ing. Krešimir Kovačevič Domača strojna industrija je sposobna proizvesti kvalitetno opremo za proizvodnjo kruha in ostalih pekarskih proizvodov. Resnici na ljubo pa najpogosteje za proizvodnjo teh strojev uporabljam o stare licence ali pa kopiramo že priznane, uveljavljene stroje. Ti stroji seveda dajo dobre rezultate, povsem gotovo pa je tudi. da bi lahko dobili mnogo boljše rezultate. Vendar pa zaradi dandanes povsem nepomembnih zanemarljivih dejstev ne dobimo takšnih rezultatov, kakršne često zahteva pekarska industrija. Pri izdelavi dokumentacije za nove pekarske stroje v glavnem sodelujejo skupine, teami, strojnih projektantov-tehnologov. R6/ zultat takega dela so stroji, ki na prvi pogled ustrezajo nam6' nu. Vpliv pekarskih strokovnjakov-tehnologov na izdelavo dokumentacije je zelo majhen •— vendar prav od njihovega dela nedvomno zavisi tehnološka kvaliteta posameznega stroja ali celotne linij6’ Sabina Glavan Organoleptično ocenjevanje kruha Ne smemo pozabiti, da se ne le naši pekarski proizvodi pač pa tudi surovine zanje, v večji ali rnanjši meri razlikujejo od proizvodov in surovin, bodisi na V2hodu ali zahodu. hkrati pomeni, da je tehno-loško nemogoče po kvaliteti preuči katerokoli tehnologijo ali stroj v naših pekarnah, da bi po-terr' tak stroj dajal takšne rezultate kot v tisti deželi, iz katere srno uvozili stroj, -linijo ali teh-n°logijo. Da je ta trditev resnič-na’ lahko potrdijo tehnologi v naših obratih, ki so daljša obdobja »urejali« bodisi -linijo ali stroje za določeno proizvodnjo. Najčešče inozemski dobavitelji in njihovi tehnologi, ki ne morejo doseči zaželenih učinkov, zvrača-i° krivdo na pogoje ali na kaj drugega. Naši tehnologi pa so na žalost Prepuščeni sami sebi (najpogosteje) brez zadostne izkušnje. Konec koncev pa moramo le Priznati, da so skoraj vedno s Sv°jim delom, variiranjem recep-*Ur’ režima proizvodnje ipd. prišli 0 relativno zelo dobrih rezultatov. — Tehnično ekonomski biro, *agreb ki opravlja dela in raziskave Za industrijo za proizvodnjo in Predelavo moke, ima med svojimi adri skupino tehnologov, ki ima-1° nalogo, da sodelujejo z našimi Proizvajalci opreme za omenjeno 'ndustrijo. Poleg posvetov in iz-^nnjave izkušenj najpogosteje raziskujejo tehnološke kvalitete Prototipov strojev, tako v polprevodnik pogojih (poskusna pe-t^na in laboratorij TEB), kot 0 ' v industrijskih pogojih. Na n°vi polproizvodnih raziskav 'ste opreme, ki jo je mogoče aziskovati na ta način) predlani0 izpopolnitve, zadnja dopol- 1 a;_ izpopolnjevanja dobe svoj °nčni izraz v pekarnah. Proces tehnološke raziskave Tehnološke raziskave se pričnejo z raziskavami surovin (moke, soli, kvasa in drugih dodatkov). Nato na strojih za raziskave merijo vrednosti kot so: — zmogljivosti (minimalna, optimalna in maksimalna) — asortiment proizvodov glede na oblike in različne teže — porabo energije v različnih pogojih — kvaliteto proizvodov pri različnih režimih delovanja stroja ali linije — potrebno delovno silo — ekonomski vidik uporabe strojev — primerjamo tehnološko kvaliteto proizvoda s podobnimi stroji in pri enakih pogojih itd. Sodelovanje Tozd Pekarne Ljubljana, TEB in Gostola z Žitovo službo kontrole kvalitete Kompletno teamsko delo daje po prvih preučevanjih zelo zanimive rezultate, ki bodo ob zaključku raziskave koristili vsem, ki so sodelovali pri raziskavah kot tudi drugim, ki bodo kmalu imeli v svojih obratih navedene naprave. V praksi je, da prek različnih strokovnih organizacij (najpogosteje Žitnih skupnosti) obvestimo tehnologe o rezultatih raziskav, o delih pri -proučevanju opreme. Zato morajo takšna dela postati praksa, za katero bi morali biti zainteresirani vsi, ki delajo na tem področju — tembolj, ker bo verjetno še nadalje otežkočen uvoz takšnih ali sličnih strojev. Ob zaključku bi se rad v imenu svojih sodelavcev in TEB zahvalil za vsestransko pomoč pri našem delu vsem sodelavcem Žita iin Gostola, ki so storili vse, da bi naša raziskava povsem uspela. Po veljavnih predpisih ocenjujemo kvaliteto kruha organoleptično po »sistemu 30 točk« in laboratorijsko količino vode v sredici, kislinsko stopnjo, bakteriološki pregled in drugo. Ocenjujemo osnovne vrste kruha in to beli, polbeli in črni kruh. Kakovostne lastnosti kruha, ki jih ocenjujemo, so: volumen, oblika, barva skorje, videz skorjine površine, vonj skorje, debelino in enakomernost skorje, povezanost skorje in sredice, barvo sredice, luknjičavost sredice, vodni obroči, kepice soli ali moke, spri-jemljivost sredice, vonj sredice, prožnost sredice, okus skorje in sredice in topnost skorje in sredice. Kakovost kruha točkujemo v štirih do osmih urah potem, ko je bil kruh vzet iz peči. Vsota točk, ki jih dobi neki kruh glede na posamezne kvalitetne parametre, predstavlja oceno kvalitete tega posameznega vzorca. Kruh sme v promet, če je ocenjen z najmanj dvajsetimi točkami. Cela kontrolirana partija odgovarja predpisom in sme v prodajo, če je povprečna ocena 10 hlebcev najmanj 20 točk in če je najmanj 6 hlebcev ocenjeno z 20 ali več točk. Kruh ne sme v prodajo, če ima razpokano, zažgano, nesnažno, poškodovano ali odstopljeno skorjo; če ima sprijemljivo sredico z zvodenelimi ali mastnimi plastmi, s kepicami moke ali soli; če ima nenaravno barvo, neugo- Marjan Jerman Pšenica, ki jo imamo vskladišče-no v silosih ali skladiščih, že vsebuje določene količine vode, ki je različno porazdeljena v zrnju. Pred mletjem izvršena analiza o vlažnosti pšenice je za pravilno in racionalno mletje izredno pomembna. Strokovnjaki so doslej, prav zaradi tega, poizkušali s preciznimi tehničnimi pripomočki ugotovi ne samo vlago, ki je v zrnu, ampak njeno porazdelitev v zrnu. Pri tem so prišli do spoznanja, da količina vode po posameznih plasteh zrna variira ter je je največ v alevronskih celicah in kalčku. Z namenom, da bi mletje pšenice potekalo najbolje in najbolj racionalno, jo moramo pred tem, če ima višjo ali nižjo vlago od 14° C ali osušiti ali pa dovlažiti. Sušimo jo lahko na dva načina, in sicer z izparevanjem ali vakuumskim sušenjem. Prvi način je starejši, pri čemer pretakamo pšenico skozi kanale ali radiatorje, ki so ogreti s temperaturo vode pod njenim vreliščem. Ta način sušenja zahteva izredno pazljivost, da pšenice ne pregrejemo. S tem namreč lahko povzročimo na njej hude okvare, ki se pokažejo kasneje na mokah. V eni uri in pol lahko osušimo pšenico za okrog 3%. Drugi, vakuumski način, izvajamo v brezzračnih prostorih, kjer je vrelišče vode že pri 30° C tako, da je vsako pregretje izključeno. V eni sarži lahko osušimo pšenico za 6 %. Pšenico lahko tudi dovlažimo na dva načina, in sicer z dodajanjem vode s pomočjo razpršilcev pred den ali nenaraven vonj ali okus; če ni zadosti pečen; če vsebuje kakršnekoli tujke; če kaže znake plesnobe in drugo. Če ugotovimo takšne napake, moramo kruh takoj (brez točkovanja) izločiti iz prometa. Za primer organoleptičnega ocenjevanja navajam enega izmed parametrov — topljivost skorje in sredice. To opazovanje imenujemo tudi mastifikacija iin raziskujemo topljivost v ustih. Delček skorje in sredice skupaj in posamezno rahlo žvečimo v ustih. Ugotavljamo ali se kruh hitro topi in zdrkne po grlu navzdol, ali se lepi na nebo, se ne topi in se drobi in daje oster občutek v ustih. Po tem merilu dobi kruh 3 točke, če se sredica topi oz. dezintegrira v ustih, skorja pa je reš, krhka in topljiva; 2 točki, če se sredica rahlo lepi ali nekoliko drobi ali če je skorja nekoliko žilava in trda; 1 točko, če je sredica lepljiva in drobljiva v ustih in če je skorja močno žilava ali pretrda; 0 točk, če je sredica močno lepljiva, drobljiva in težko topljiva v ustih (ostra sredica) ali če je skorja preveč trda ali žilava. Pri organoleptičnem ocenjevanju kruha pride pri ocenjevanju določenih parametrov do izraza subjektivnost ocenjevalca, zato kruh redno ocenjuje komisija, sestavljena iz treh članov. Pri tem morata vsaj dva ocenjevalca dati iste ocene kruha. mletjem. To je le bolj povrhno ovlaženje. Vsekakor je boljši način t. i. »kondicioniranje«, pri katerem vlago enakomerno porazdelimo v zrnu, s čemer dosežemo v tehnološkem procesu boljše odvajanje luske od škrobnatega dela zrna in zagotovimo mokam tiste lastnosti, ki so za peko najbolj potrebne. Pravilno in enakomerno porazdeljena vlaga v zrnu pšenice je torej za njeno dobro mletje bistvenega pomena, zato morajo vodje tega procesa stremeti za tem, da ta cilj tudi dosežejo, če je namreč vlaga v pšeničnih plasteh različna, potem ni mogoče ugotoviti pravilnega izhodišča za eventualno dovlaženje ali osuše-nje pšenice. Ugotovitev pa je računska in dokaj enostavna, vendar ne tako, da bi k vlagi, ki jo^ zrno že vsebuje, kar prišteli ali odšteli potrebno vlago, ampak moramo izvesti primerjavo med količino delcev vlage in tistimi suhimi delci zrna. Tako moramo pri deklarirani vlagi pšenice 10%, ki ima logično 90% suhih delcev, le-te upoštevati kot 100% osnovo in s pomočjo enačbe — X (nez. vlaga) : 100 = 10 : : 90 — ugotovimo, da je dejanska vlaga te pšenice 110, 11 % in ne le 10%, kot je deklarirana. Izvedba tega izračuna je možna iz različnih izhodišč ter ga morajo vodje proizvodnega procesa v celoti obvladati, če hočejo doseči res optimalno realizacijo vred nosti mletja, ter doseči tisto vlago v izdelkih, ki jo predpisujejo obstoječi pravilniki o kakovosti živil. 6000 hektarov pese *a tovarno sladkorja v Ormožu phvf1^ P°manjkanja sladkorne pese je tovarna sladkorja v Ormožu ■j- 1 e'a'a 'ar|i 12 000 ton sladkorja v vrednosti 140 milijonov dinarjev. k°iičina predstavlja tretjino zmogljivosti tovarne. Kmetijci v seve-v ^zll°dni Sloveniji imajo nalogo, da posejejo s sladkorno peso čim 60nJe povr8'ne- Letos načrtujejo, da bo vzklilo seme na 5000 do 0 hektarih, kar bi pomenilo skoraj podvojitev površin, doslej zase-n|h s to kulturo. Vendar je še zelo malo zemlje zorane za spomla-nsko setev, zgodnja zima iin pozno spravilo pridelkov sta dva izmed JJokov za to. p |.Prez90daj zapadlem snegu je ostalo v začetku novembra lani na sl I °* koncu leta 19. in 20. decembra Ostali potniki Tozd Blagovni pro-rriet na svoji letni konferenci. Na Srečanju, ki je potekalo v delov-nem vzdušju, so sodelovali tudi Predstavniki tozdov, katerih iz-®'lke prodajajo potniki na jugoslovanskem tržišču. °tnike je pozdravil Bogo Brati-9a 'n jim orisal dosežene rezul-tate v obdobju 1976—1980, ter Ph seznanil s planom razvoja °mbinata v naslednjem srednjeročnem obdobju. Poudaril je, da Je Pred nami obdobje, v katerem aas čaka veliko problemov in ezav- ki jih bomo premagali Predvsem z večjimi osebnimi in 5 pPnimi prizadevanji za čim °jše gospodarjenje. Posebno je Pomembno, da v 1981. letu po-8 evimo solidne temelje za na- 1 a|jnje delo do 1985. 2 Poročil posameznih prodajal- enot in služb Tozd Blagovni r°met ter predstavnikov proiz-°dnih tozdov so se zrcalili vsi ^"obletni, s katerimi smo se v I embinatu spopadali v preteklem t ,U- Ti so predvsem v nabavi, I 0 surovin kot repromateriala .opreme. Največ muk in glavo-°v pa nam je povzročil uvoz IggPotrebnih surovin in emba-. e’ saj smo organizacija, katere lu)v.~"N. i/EfcATEW KUMAUlkMo, A NE BoVA TAto malenkost*, IZID ŽREBANJA NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE Komisija, ki je do 15. februarja prejela 103 rešitve križanke, je izžrebala sledeče srečne nagrajence: 1. Silva Buk, Ragov-ska 8/16, 68000 Novo mesto 2. Ivanka Perše, Tozd Pekarna Dolenjska, 68000 Novo mesto 3. Ernest Burnik, Ob Kvedrovi B 1, 61000 Ljubljana Vse izžrebance pozivamo, da naj dvignejo nagrade v uredništvu Glasnika, Ljubljana, Šmartinska 154, soba 36/11. Pravilna rešitev — vodoravno: VESTALKA, IMPERIAL, GORENJKA, NENI, IR, BAMAKO, MM, PO IGALO, LEGURA, PP, ŠTRENE, IZLIVANJE, PEŠEC, BAJRAM, INK, ČAR, OKEL, JAKA, VPIS, AKA, DANILO, NIT, RE, LA, PK, KRITIK, AJDOVEC, INTER, ENCIM, STEARIN, OPTIKA, VAASA, IA, DA, STATIK. Nagrajeni Žitovi jubilanti za 10, 20 in 30 let dela Zvestoba eni delovni organizaciji je dokaz, da so mnogi izmed naših delavcev zakoreninjeni vanjo, da so preživeli pri delu zanjo svoja najbolj plodovita leta in da so marsikaj prispevali za skupen boljši jutri Po posameznih tozdih so nagradili jubilante in priredili proslave iU zakuske. Objavljamo imena nagrajencev: TOZD PEKARNE LJUBLJANA 10 let: Franc Anžlin, Silva Fabič, Avgust Horvat, Andrej Jamnik, Ivanka Korenčič, Pero Mazalica, Jože Meden, Miha Omerza, Stanka Zakošek, Mustafa Serdarevič, Slavka Dolinšek, Dragica Markovič, Anica Vinšek, Marija Golob, Helena Rupnik; 20 let: Ivan Ger-bajs, Valent Goričanec, Anton Horvat, Vera Slapničar, Nikola Šikanovski, Slavko Turnšek, Jože Šraj, Slavka Šraj; 30 let: Anton Žnidaršič, Terezija Pezdir. TOZD PEKARNA BEŽIGRAD 10 let: Satefa Mehič; 20 let: Ignac Čuček, Zinka Fekonja, Stane Kilofanovič, Stanko Štuhec. TOZD ŠUMI, LJUBLJANA 10 let: Marko Černetič, Pero Dujmovič, Andelka Eror, Marija Holjevec, Danica Mitič, Leon Pugelj, Alojz Ručigaj, Emil šaj-novič, Emilija Žumer, Nada Mika-novič; 20 let: Marjeta Bergman, Marija Narandža, Gvido Saksida. TOZD PEKARNA KRANJ 10 let: Anica Dukič, Rado Gros, Edo Osredkar, Ivan Raščan; 20 let: Iva Počmik; 30 let: Anton Dolenc, Alojz Kozan, Anton Žura. TOZD PEKARNA KRŠKO 10 let: Alojz Grmšek, Anica Koritnik, Kristina Kukovičič, Alojz Levičar, Martin Lindič, Marjan Oštir, Zlata Vidmar, Jože Žarn; 20 let: Alojz Dvojmoč, Karl Potočnik, Stanko Živič. TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DOLENJSKA 10 let: Franc Kenk, Jožefa Košak, Franc Robek, Anton Saje, Stane Fran-kovič; 20 let: Alojz Golobič, Jožefa Miklič, Mimica Maler-ič. TOZD MALOPRODAJA 10 let: Antonija Jakoš, Maruška Žgur; 20 let: Marija Dujmovič, Genovefa Kosac; 30 let: Mila Fatur. TOZD PEKARNA VRHNIKA 10 let: Janez Celarc, Ljudmil3 Ivančič, Slavka Rupnik. TOZD MLINI LJUBLJANA 10 let: Jože Vranešič, Alojz Kos-Jure Milanovih, Antonija Urbanija, Ernest Felc, Henrik Heine-Miroslav Merela; 20 let: Jane3 Štempihar, Josip Kuzma, Damjak Potočnik, Florjan Koloman, Mil3 Mrzlikar; 30 let: Janez Lajevic-Jože Malež, Franc Hribar. TOZD TRIGLAV LESCE 10 let: Marija Brune, Branko Fister, Janez Kajdiž, Tinka Karič-Fata Kičin, Irena Klockel, Betk3 Luzar, Štefan Mengeš, Helen3 Rudolf, Andrej Vidmar, Danic3 Zorč, Brigita Gobec, Matevž V3' Ijavec; 20 let: Marija GaboC Mihaela Pfeifar. TOZD GORENJKA LESCE 10 let: Justina Globočnik, Marij3 Lotrič, Ivka Rašič; 20 let: Marij3 Košir, Alma Šest, Marinka Širh' nic; 30 let: Pavel Mulej. TOZD IMPERIAL, KRŠKO 10 let: Stana Djurič, Tončka Dvoj moč, Dragica Fabjan, Anica H3' čevar, Vili Jankovič, Štefka Krži3' nik, Ivanka Olovec, Fanika Omer’ zu, Jože Preskar, Jožica Puntat Jože Savnik, Nada Slak, Maric3 Simonišek; 20 let: Franc Korit nik, Franc Mirt; 30 let: J usti k3 Cerjak, Ivan Žičkar. TOZD BLAGOVNI PROMET 20 let: Janez Markelj. TOZD TEHNIČNI OBRATI 10 let: Jože Kraševec; 20 let: Ja' nez Prašnikar. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 10 let: Tanja Kovač, Betka TUr šič; 20 let: Zofi Florjančič, Lojzh3 Vesel; 30 let: Marija AbrahaC1' TOZD RAZVOJ INŽENIRING V tem obdobju nima nagrajencc'/