glasilo delovnih ljudi živilskega kombinata žito ljubljana
Januar — februar 1981
1-2
Izdaja živilski kombinat 2ITO Ljubljana 61000 Ljubljana, Šmartinska 154 Odgovorni urednik: Dominik Nemec Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO Šmartinska 154, tel.: (061) 41 673, int. 32 Tisk: Tiskarna »Jože Moškrič« Ljubljana Organizator obveščanja: Ivan Cimerman
Stanislav Pohleven
Tema meseca
Sredi januarja so delavci kombinata na referendumih glasovali za spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov ter 2 osebnim izjavljanjem na zborih delavcev sprejemali še nekatere druge akte za katere ni predpisan referendumski postopek. četudi bi zanemarili podatek, da v TOZD Triglav Gorenjka n' uspela niti ponovitev referenduma, že samo dejstvi, da TOZD Irriperial Krško ni sprejel samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev združenih tozd v DO ŽK Žito (ker smatra, da so določila pridobivanje prihodka DSSS v tem sporazumu zakonsko sporna) ter z Zarnudo izvedeni referendum v TOZD Pekarna Krško, zahtevajo temeljito oceno dela in vzrokov za negativni rezultat, ^becedarij strokovnega, samoupravnega in političnega delovanje ob tako pomembnih nalogah je že dolgo znan in jasen. Ugotoviti je potrebno toliko časa kot ga terja solidna, strokovna priprava materije, delovne naloge pa je treba uskladiti na vseh samoupravnih nivojih ter dosledno spoštovati demokratičen in z zakonodajo predpisani postopek. Zagotovljen je bil e Prvi pogoj, saj je delavski svet delovne organizacije pripravo za spremembe samoupravnih splošnih aktov razpisal že 25. septembra 1979. leta. Glede ostalega pa je pot k uspešnemu zaključku vsekakor preprečevalo pomanjkanje jasnih izhodišč Pripravo aktov, s tem v zvezi dolgotrajne razprave na raz-,lcnih nivojih lin zaradi tega česti delovni zastoji, nedorečene m nestrokovne rešitve ter praksa, da so se premalo upoštevale PriPombe in predlogi javne razprave, ki ni bila organizirana v smislu predpisov in v težnji čim večjih rezultatov.
euspeli referendum pomeni veliko škodo za delovno organi-Zac'jo, saj bo zaradi tega v prihodnjih šestih mesecih težko 0rganizirati nemoten potek nekaterih dejavnosti delovne orga-nizacije kot celote. Istočasno pa predstavlja tudi trpko, toda Potrebno šolo samoupravnim organom, družbenopolitičnim 0rganizacijam in še komu, saj je na dlani, da delo in postopki niso tekli po logiki in pravilih igre, ki morajo zadovoljiti večino interesov in normalno tudi zagotavljajo uspeh, sekakor pa je potrebno tudi pravilno razmejiti neuspeh v nglavu-Gorenjki. Gotovo je, da so vzroki za dvakratni »ne« e avcev tega tozda globlji, kot pa jih kažejo navedena dejstva, pr‘ so pravzaprav zbir pripomb tozdov na izvedbo referenduma) -V3-* tega pa bo nujno opraviti temeljito analizo vseh rokov, le-te odstraniti in tudi ustrezneje organizirati politično m samouPravno^cijo pred ponovitvijo referenduma, sicer bo-zvoniti Čif^^gič ponovno ugotavljali, da je po toči
'O
1 (o-
Al bo kal	Predstavnika
pognalo seme...	žita v ZDA
Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve; kdor sadi drevo, al bode zredlo veje, sam ne ve. Se pod stropom neba trudi let in dan nomad, al pa konec leta bode kaj prireje, sam ne ve.
In kupec po svetu hodi, al pa kaj dobička bo, za blago kadar gotove dnarje šteje, sam ne ve.
In vojščak, ki ga trobenta vabi med kanonov grom, kaj plačilo bo vročine, ran in žeje, sam ne ve.
Lej, tak pevec teh gazelic, al jih bereš ti al ne, al pri njih srce ledeno se ogreje, sam ne ve.
In al veš, da ti ga vnemaš, ti mu pevski ogenj daš, al se sme bo razodeti vsaj pozneje, sam ne ve.
* * *
Draga, vem, kako pri tebi me opravljajo ženice, pravjo, da v ljubezni moji ni bilo nikdar resnice, kak si brusijo jezike in ti štejejo na prste pri kafetu, kar jih nisem, kar sem ljubil jih device; al poslušaj mojo spoved, rekla boš, da sem nedolžen, da le sama ti si kriva, ak je v temu kaj krivice: Dokler ne cvete še roža, so v časti pri nas vijolce, zvončeke, marjetce, druge tudi čislamo cvetlice; kdor ni slišal nikdar peti sladkih pesmi Filomele, rad poslušal bo trnade, ščinkavce in druge ptice; ali je moč na prvi prostor jo v zbiralščih posaditi, moč ji prvo čast skazati, ako v njih je ni kraljice? Pred dekleta so imela, al kar ti cveteš med njimi, vseh lepot nobena nima nam dopasti več pravice.
To pomisli, ne zameri, da, kar sonce sem zagledal, od oči so tudi meni se uzdignile temnice.
8. februar, 132. obletnica smrti Franceta Prešerna
Največja zasluga pesnika Franceta Prešerna je nedvomno v tem, da je s svojo nesmrtno zbirko pesmi Poezije, ki je izšla leta 1847. in predstavlja vse njegovo pesniško snovanje — povzdignil slovenščino na raven evropskega jezika. Hkrati pa je dokazal, da lahko z njo izražamo tudi najgloblja čustva m misli, kar je bilo za razmere pred marčno revolucijo pogumno dejanje genialnega rodoljuba.
VSAK MESEC POŠILJKE V ZDA
Sredi januarja sta se mudila na poslovnem potovanju v ZDA direktorja Tozd Šumi, Janez Železnikar in izvoznega oddelka Tozd Blagovni promet, Blaž Veber. V New Vorku sta se sestala s predstavniki tvrdke Allan Mur-ray Imports, Inc. Srečanje je organiziral predstavnik tvrdke I. F. Trading, Jože Kastelic.
Po uspešnih zaključnih pogovorih so sklenili pogodbo, po kateri bo pošiljal Tozd šumi firmi A. Murray v letu 1981 vsak mesec en dvajsettonski kontejner bonbonov Fru-fru in enega z Alpskimi mlečnimi bonboni. Ko sta naša predstavnika ponudila široko paleto Šumijevih proizvodov, so se predstavniki A. Murraya navdušili še za druge. Tako nameravajo kupiti 100 ton bonbonov Visoki C z okusi po jagodah, malinah, limonah, oranžah in marelicah. Dogovoriti se morajo poprej o likovni izvedbi embalaže ter vrstah pakiranja, ki bodo primerne za ameriško tržišče. Ameriški partnerji želijo prav tako naročiti še herbo, lešnik poure, karamele sezam ter mlečne in čokoladne karamele. Po vseh odbitkih bi dobili za Šumijeve bonbone okrog 1 dolar za 1 kilogram.
Nadaljevanje na 2. strani
Kako se dokopati	Skupen nastop jugoslovanskih
do deviz za uvoz? konditorjev v Kolnu
Alenka Vovk
V	začetku 1981 so bili sprejeti trije zelo pomembni akti SISEOT in sicer: samoupravni sporazum o temeljih plana ekonomskih odnosov s tujino, samoupravni sporazum o kreditnih odnosih s tujino in samoupravni sporazum o merilih, pogojih in načinih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz. Vsi trije akti se nanašajo na srednjeročno obdobje 1981—1985.
Za leto 1981 je na osnovi sporazumov določeno, da lahko članice SISEOT, ki ustvarjajo konvertibilne devizne prilive z izvozom blaga in storitev, koristijo le 65% teh za plačilo uvoza in samoupravno sporazumevanje. Ostalih 35 % se združuje, in sicer: 8,5 % za potrebe družbenopolitičnih skupnosti, 10% za uvoz nafte in zemeljskega plina, 2,5% za potrebe energetike, 3% za komunalno in informativno dejavnost ipd., 6% za odplačila najetih kreditov članic, ki ne ustvarjajo deviz, 3 % za rezervo in intervencijo, 1 % za potrebe obmejnega gospodarstva in 1 % za proizvodnjo proizvodov, ki jih prodajamo na klirinško področje.
V	naši delovni organizaciji smo v letu 1981 predvideli izvoz v višini 39 859 500,00 din na konvertibilno področje in 13 158 600,00 din na klirinško. Glavni delež izvoza bo nosil še vedno Tozd Imperial s 27 300 000,00 din, sledi mu Tozd Šumi z 8 190 000,00 din, izvoz ostalih tozd pa bo majhen.
Iz plana izvoza je razvidno, da devizni priliv, upoštevajoč omejitve uporabe le-tega, pokrije le potrebe uvoza Tozd Imperial in delno Tozd Šumi, za vse ostale Tozde pa bo potrebno pridobiti devize na osnovi samoupravnih sporazumov z drugimi OZD v okviru SISEOT. Tako smo za leto 1981 že sklenili samoupravna sporazuma za odstop deviz z delovno organizacijo Gruda v višini 27 300 000,00 din in z Emono v višini 1 000 000,00 din. Od lani pa je podpisan in v veljavi še samoupravni sporazum, ki sta ga sklenila Tozd Gorenjka in KTP Bled, ter sporazum med Tozd Gorenjka in Casino Bled, na osnovi katerih planiramo devize v višini 1 000 000,00 din.
Vsi omenjeni devizni prilivi pa še vedno ne zagotavljajo vsaj minimalne proizvodnje Tozd Gorenjka, katere potreba po uvozu surovin znaša 73 783 401,00 din pri sedanji proizvodni zmogljivosti.
ŽK Žito, katerega osnovna dejavnost je proizvodnja hrane, je v sestavu Vil. enote SISEOT, ki je v celoti večji uvoznik kot izvoznik in je zato edina rešitev za članice te enote v tem, da pridobijo devize na osnovi samoupravnih sporazumov s člani drugih enot, in sicer naj bi potekalo združevanje deviz s člani Vlil. enote — usnjarska in obutvena industrija, X. enote — transport In XI. enote ■— turizem in gostinstvo. Na osnovi teh sporazumov naj bi zagotovili devize za uvoz repromateriala za Tozd Triglav-Gorenjko ter šumi in za delno pokritje potreb pekarskih tozdov. Ker spada pekarstvo in mlinarstvo od 1980 med prioritetne dejavnosti Vil. enote, lahko računamo v okviru enote na dodatna sredstva, ki pa ne bodo pokrila potreb v višini 9 596 030,00 din, kolikor znaša plan za uvoz rezervnih delov in dodatkov za pekarstvo ter mlinarstvo. V tem znesku pa tudi ni zajeta planirana oprema za pekarsko dejavnost, katere uvoz je v letošnjem letu zelo vprašljiv.
Dokler pa ne bodo sklenjeni in podpisani samoupravni sporazumi za prenos deviz ter tudi uresničeni, bo preskrba z uvoženim materialom in surovinami za vse tozde, ki nimajo lastnega izvoza, zelo pomanjkljiva. Zato je za tekočo proizvodnjo vseh tozdov v Žitu življenjskega pomena sporazumevanje v okviru Kombinata, to je v mejah ustvarjenih pravic članic delovne organizacije. Vse to pa zahteva veliko posluha in razumevanja med tozdi, saj nastali položaj zahteva solidarnostno oziroma začasno pretakanje deviznih sredstev in uveljavljanja pravic.
Nadaljevanje s 1. strani
Topps še naprej uvoznik Imperialove žvečilne gume
Predstavništvo tovarne žvečilnega gumija Topps iz New Vorka ima z nami že desetletno pogodbo. Sporazumeli so se o poravnavi lanske licenčnine z Žitom in se pogovarjali o obnovitvi pogodbe v teh, za naše izvoznike, izjemno zaostrenih pogojih.
Ob tem so zastavili dve bistveni vprašanji: Kako naj bodo kalku-lirane licenčnine? in: Kako bi lahko predstavniki Toppsa sprejeli licenčnino v dolarjih in dinarjih?
Za nadaljnje sodelovanje pri proizvodnji in prodaji Bazooke predlagajo 3-letno pogodbo za uporabo zaščitnega znaka. Topps bi plačeval 3 % od neto prodaje Bazooke, toda ne manj kot znese minimalna licenčnina, ki znaša 40 000 dolarjev letno. Po treh letih bi pogodbo obnovili.
V času veljavnosti pogodbe je Topps pripravljen nuditi Imperia-lu tehnično pomoč za vse izdelke, če Žito pristane na to, da bi bil Topps svetovalna inženiring firma ali pa svetovalec na tržišču. Toppsovi svetovalci v ZDA in v
Evropi seveda zahtevajo svoj zaslužek, poravnavo stroškov potovanja, stroška, ki nastane pri .projektu', izvedbi določene akcije, tu so še direktni stroški, režijski in drugi. Podpredsednik Toppsa, Mr. Edvvard Shorin, je omenil v svojem pismu možnost, da bi omogočil Žitu mednarodno marketinško pomoč za vse Žitove izvozne izdelke. Izrazil je prepričanje, da bi nam lahko zelo pomagali pri pridobivanju prepotrebnih deviz prek Toppsove mednarodne distribucijske mreže. O tem so se pogovarjali tudi na sejmu ISM v Kolnu.
Konditorski sejem v Philadelphii
Oba naša predstavnika sta obiskala konditorski sejem v Philadelphii, kjer je razstavljalo 82 grosistov, proizvajalcev in uvoznikov. Ves sejem je bil usmerjen v ponudbo blaga za prodajo v času praznikov. Cene za bonbone so bile sorazmerno nizke, saj so se gibale med 0,97 in 1,75 dolarja za kilogram, za že uveljavljene in znane artikle, čokolada vseh vrst, mlečna in polnjena, je dosegla 7 dolarjev za kilogram. Sej-
Enajsti mednarodni konditorski sejem v Kolnu je trajal letos od 2. do 6. februarja. Razstavljalo je 28 držav iz Evrope, ZDA, Argentine in Japonske. Jugoslovani so tokrat prvič nastopili skupaj, v enem paviljonu. Tako je bilo Žito v družbi Kraša, Astre, ki zastopa tudi Kolinsko iz Ljubljane, Zvečevo in Slo-bodo Osijek iz Zagreba in Pionirja iz Subotice.
Žito se je predstavilo s čokolado, žvečilno gumo in mehkim pecivom. Naša stojnica je bila na
površini 24 m2, narejena po sistemu »abstracta« (kovinske palice s steklenimi vložki, brez sten in pregrad), nam je povedal Dane Tudina, ki je zadolžen za aran-žerska dela na tej razstavi. Likovni izgled je na takšni predstavitvi zelo važen. Iz lanske kolnske izkušnje vedo naši predstavniki povedati, da so najpogostejše fotopredstavitve proizvodov in dejavnosti raznih proizvajalcev. Barve, oblikovanje in izvedba embalaže je na visoki evropski ravni. Zahodni predstavniki uporabljajo embalažo za stalni artikel in hkrati za dekoracijo, naša embalaža pa za ti dve hkratni vlogi ni primerna. Vlogo koordinatorja za skupen nastop jugoslovanskih proizvajalcev je prevzela Poslovna zajednica kon-ditorske industrije iz Zagreba. Lani smo isi od Nemcev v Kolnu izposodili vso opremo in plačali zanjo 3397 nemških mark. Letos je Exportprojekt iz Ljubljane prevzel vsa dela okrog postavitve, transporta, montaže. Stojnica je »na ključ«, kar pomeni, da so ob pomoči našega aranžerja pripravili razstavni paviljon za otvoritev. Za vsa dela nam je Export-projekt zaračunal 105 000 din. Izbrali so ga po temeljitem premisleku, saj je bilo več variant, odločili pa so se za najboljšo in hkrati najcenejšo, so nas obvestili v Tozd Blagovni promet. Nemške cene so letos vrtoglavo poskočile, saj bi nas kompletna
Domača pekarska tehnologija zmaguje
GOSTOLOVA ŠTUDIJA V ŽITOVI PEKARNI
Koncem januarja so se zbrali predstavniki Gostola, Tehnično-ekonomskega biroja iz Zagreba ter Službe za kontrolo kvalitete v Žitu, da bi v prostorih Tozd Pekarne Ljubljana preizkušali Go-stolov mešalec za testo tipa 160/2, pri čemer so menjavali pogoje za peko kruha. Kruh so nato analizirali in ocenjevali, študija je imela naziv: Optimizacija tehnološkega postopka pri pripravi testa na mešalcu 160/2.
Pod vodstvom ing. Karla Arnška iz Gostola in ing. Krešimira Kovačeviča iz TEB, Zagreb, so izvajali poskuse dva tedna.
Ing. Arnšek nam je na kratko opisal njihovo delo: Namen študije je dognati najprimernejšo vnašanje energije pri zamesu testa in pri uporabi jugoslovanskih surovin. Vnašanje energije v testo pri * v
mi v Philadelphii so tradicionalni: januarski se nanaša na velikonočne, septembrski pa na božične praznike. Prirejajo jih z namenom pospeševanja prodaje kon-ditorskih izdelkov, kjer dobavitelji i n detaj l isti sklepajo dogovore vsakega pol leta; ogledajo si razstavljeno blago, opremo in zamisli ob novih izdelkih.
Obisk obeh naših predstavnikov
v Ameriki odpira nove možnosti, da si pridobimo ime in se uveljavimo na tako ogromnem tržišču. Za začetek moramo konkurirati z nižjimi cenami, šele ko si osvojimo tržišče s kvalitetnimi izdelki, bomo lahko pošiljali večje količine dolgoročno.
zamesu je angleški tehnološki postopek, ki sega v leto 1958 in je bil patentiran kot »Chorley-wood Bread Process«. Postopek ustreza slabšim surovinam in je pri preizkusih s slabimi mokarni pokazal zelo dobre rezultate. Uporabili so moke iz kvalitetne grupe B 1, vzporedno s C 1. Med proizvodi se je izkazala neznatna razlika v korist boljše moke. Mešalec 160/2 Iz', domače, Gosto-love proizvodnje, je izdelan za avtomatsko doziranje moke in vode, s pomočjo doma izdelanih tehtnic (Libela, Celje). Avtomatsko doziranje je nujno potrebno zaradi velike pogostnosti (frekvence) priprave testa, vsakih 5 minut po 160 kg.
V omenjenem mešalcu se torej odvija tako imenovani mehanični razvoj testa v zelo kratkem času, 2 do 3 minute, pri čemer postane testo sposobno za takojšnjo obdelavo, brez fermentacije v kotlu. Tako je tehnološki postopek izdelave kruha v primeri s prejšnjim, skrajšan na okrog 100 minut — od zameša do izhoda iz peči. Tržišče se lahko bolj prilagaja temu času peke kruha pa tudi tveganje je ob morebitnem zastoju v proizvodnem procesu manjše, ker je manjša količina testa v tehnološkem postopku. Čeprav so mešalci dragi, je njihova ekonomska upravičenost zagotovljena z večjim pridobitkom, kot pri cenejših in enostavnejših mešalnikih.
Mešalec 160/2 je zaradi velike zmogljivosti — 2880 kg testa na uro, primeren za linije z veliko zmogljivostjo, kakršne zahtevajo potrebe Tozd Pekarne na Šmar-tinski 154 v Ljubljani.
postavitev stala 8500 do 10 000 mark, že sam prostor na razstavišču pa je stal okrog 3000 DM.
V bodoče velja doseči dogovor med jugoslovanskimi razstavljale! za istega izvajalca postavit-venih del na razstavnem prostoru, ker bi to pomenilo velik prihranek stroškov.
Pomembni dogovori in sklepanje pogodb
Julija Dolenc, vodja izvoza v zunanjetrgovinskem sektorju Tozd Blagovni promet, je izrazila prepričanje, da bo sejem zelo pomemben za njihovo nadaljnje delo. Nanj so povabili več dosedanjih partnerjev in nekaj novih (švicarske in nemške), ki smo jim že hoteli poslati vzorce naših izdelkov, pa smo jih najlepše seznanili in se neposredno dogovorili na sejmu. Pričakujemo sklenitev nekaterih konkretnih pogodb. Z nemško firmo Hit-schler pa so podpisali letno pogodbo za izvoz žvečilne gume Tozda Imperial. Izmed Američanov je bil na sejmu tudi Mr. A. B. Katzman iz New Vorka, ki smo ga predstavili v 9—10 številki našega Glasnika. Tare pa jih že skrb: Ali bomo ob velikem povpraševanju sposobni dovolj proizvesti za izvoz? Hkrati pa ne bi radi zanemarili domačega tržišča.
Možnosti za izdelavo kvalitetnega kruha, tudi iz slabših rriok, so torej dane. Vprašanje je le, če jih bomo izkoristili sebi v prid.
To pa seveda ne sme uspavati naših prizadevanj za izdelavo kvalitetnejših mok, kajti vse pekarne nimajo možnosti vgraditi tovrstnih mešalcev, zlasti pekarne z manjšo zmogljivostjo.
ZAKAJ TEHNOLOŠKO PREIZKUŠANJE GOSTOLOVEGA MEŠALCA 150 2?
dipl. ing. Krešimir Kovačevič
Domača strojna industrija je sposobna proizvesti kvalitetno opremo za proizvodnjo kruha in ostalih pekarskih proizvodov. Resnici na ljubo pa najpogosteje za proizvodnjo teh strojev uporabljam o stare licence ali pa kopiramo že priznane, uveljavljene stroje. Ti stroji seveda dajo dobre rezultate, povsem gotovo pa je tudi. da bi lahko dobili mnogo boljše rezultate. Vendar pa zaradi dandanes povsem nepomembnih zanemarljivih dejstev ne dobimo takšnih rezultatov, kakršne često zahteva pekarska industrija.
Pri izdelavi dokumentacije za nove pekarske stroje v glavnem sodelujejo skupine, teami, strojnih projektantov-tehnologov. R6/ zultat takega dela so stroji, ki na prvi pogled ustrezajo nam6' nu.
Vpliv pekarskih strokovnjakov-tehnologov na izdelavo dokumentacije je zelo majhen •— vendar prav od njihovega dela nedvomno zavisi tehnološka kvaliteta posameznega stroja ali celotne linij6’
Sabina Glavan
Organoleptično ocenjevanje kruha
Ne smemo pozabiti, da se ne le naši pekarski proizvodi pač pa tudi surovine zanje, v večji ali rnanjši meri razlikujejo od proizvodov in surovin, bodisi na V2hodu ali zahodu.
hkrati pomeni, da je tehno-loško nemogoče po kvaliteti preuči katerokoli tehnologijo ali stroj v naših pekarnah, da bi po-terr' tak stroj dajal takšne rezultate kot v tisti deželi, iz katere srno uvozili stroj, -linijo ali teh-n°logijo. Da je ta trditev resnič-na’ lahko potrdijo tehnologi v naših obratih, ki so daljša obdobja »urejali« bodisi -linijo ali stroje za določeno proizvodnjo. Najčešče inozemski dobavitelji in njihovi tehnologi, ki ne morejo doseči zaželenih učinkov, zvrača-i° krivdo na pogoje ali na kaj drugega.
Naši tehnologi pa so na žalost Prepuščeni sami sebi (najpogosteje) brez zadostne izkušnje. Konec koncev pa moramo le Priznati, da so skoraj vedno s Sv°jim delom, variiranjem recep-*Ur’ režima proizvodnje ipd. prišli 0 relativno zelo dobrih rezultatov.
— Tehnično ekonomski biro, *agreb
ki opravlja dela in raziskave Za industrijo za proizvodnjo in Predelavo moke, ima med svojimi adri skupino tehnologov, ki ima-1° nalogo, da sodelujejo z našimi Proizvajalci opreme za omenjeno 'ndustrijo. Poleg posvetov in iz-^nnjave izkušenj najpogosteje raziskujejo tehnološke kvalitete Prototipov strojev, tako v polprevodnik pogojih (poskusna pe-t^na in laboratorij TEB), kot
0	' v industrijskih pogojih. Na n°vi polproizvodnih raziskav 'ste opreme, ki jo je mogoče
aziskovati na ta način) predlani0 izpopolnitve, zadnja dopol-
1	a;_ izpopolnjevanja dobe svoj °nčni izraz v pekarnah.
Proces tehnološke raziskave
Tehnološke raziskave se pričnejo z raziskavami surovin (moke, soli, kvasa in drugih dodatkov). Nato na strojih za raziskave merijo vrednosti kot so:
—	zmogljivosti (minimalna, optimalna in maksimalna)
—	asortiment proizvodov glede na oblike in različne teže
—	porabo energije v različnih pogojih
—	kvaliteto proizvodov pri različnih režimih delovanja stroja ali linije
—	potrebno delovno silo
—	ekonomski vidik uporabe strojev
—	primerjamo tehnološko kvaliteto proizvoda s podobnimi stroji in pri enakih pogojih itd.
Sodelovanje Tozd Pekarne Ljubljana, TEB in Gostola z Žitovo službo kontrole kvalitete
Kompletno teamsko delo daje po prvih preučevanjih zelo zanimive rezultate, ki bodo ob zaključku raziskave koristili vsem, ki so sodelovali pri raziskavah kot tudi drugim, ki bodo kmalu imeli v svojih obratih navedene naprave.
V praksi je, da prek različnih strokovnih organizacij (najpogosteje Žitnih skupnosti) obvestimo tehnologe o rezultatih raziskav, o delih pri -proučevanju opreme. Zato morajo takšna dela postati praksa, za katero bi morali biti zainteresirani vsi, ki delajo na tem področju — tembolj, ker bo verjetno še nadalje otežkočen uvoz takšnih ali sličnih strojev. Ob zaključku bi se rad v imenu svojih sodelavcev in TEB zahvalil za vsestransko pomoč pri našem delu vsem sodelavcem Žita iin Gostola, ki so storili vse, da bi naša raziskava povsem uspela.
Po veljavnih predpisih ocenjujemo kvaliteto kruha organoleptično po »sistemu 30 točk« in laboratorijsko količino vode v sredici, kislinsko stopnjo, bakteriološki pregled in drugo.
Ocenjujemo osnovne vrste kruha in to beli, polbeli in črni kruh. Kakovostne lastnosti kruha, ki jih ocenjujemo, so: volumen, oblika, barva skorje, videz skorjine površine, vonj skorje, debelino in enakomernost skorje, povezanost skorje in sredice, barvo sredice, luknjičavost sredice, vodni obroči, kepice soli ali moke, spri-jemljivost sredice, vonj sredice, prožnost sredice, okus skorje in sredice in topnost skorje in sredice.
Kakovost kruha točkujemo v štirih do osmih urah potem, ko je bil kruh vzet iz peči. Vsota točk, ki jih dobi neki kruh glede na posamezne kvalitetne parametre, predstavlja oceno kvalitete tega posameznega vzorca. Kruh sme v promet, če je ocenjen z najmanj dvajsetimi točkami. Cela kontrolirana partija odgovarja predpisom in sme v prodajo, če je povprečna ocena 10 hlebcev najmanj 20 točk in če je najmanj 6 hlebcev ocenjeno z 20 ali več točk.
Kruh ne sme v prodajo, če ima razpokano, zažgano, nesnažno, poškodovano ali odstopljeno skorjo; če ima sprijemljivo sredico z zvodenelimi ali mastnimi plastmi, s kepicami moke ali soli; če ima nenaravno barvo, neugo-
Marjan Jerman
Pšenica, ki jo imamo vskladišče-no v silosih ali skladiščih, že vsebuje določene količine vode, ki je različno porazdeljena v zrnju. Pred mletjem izvršena analiza o vlažnosti pšenice je za pravilno in racionalno mletje izredno pomembna. Strokovnjaki so doslej, prav zaradi tega, poizkušali s preciznimi tehničnimi pripomočki ugotovi ne samo vlago, ki je v zrnu, ampak njeno porazdelitev v zrnu. Pri tem so prišli do spoznanja, da količina vode po posameznih plasteh zrna variira ter je je največ v alevronskih celicah in kalčku.
Z namenom, da bi mletje pšenice potekalo najbolje in najbolj racionalno, jo moramo pred tem, če ima višjo ali nižjo vlago od 14° C ali osušiti ali pa dovlažiti. Sušimo jo lahko na dva načina, in sicer z izparevanjem ali vakuumskim sušenjem. Prvi način je starejši, pri čemer pretakamo pšenico skozi kanale ali radiatorje, ki so ogreti s temperaturo vode pod njenim vreliščem. Ta način sušenja zahteva izredno pazljivost, da pšenice ne pregrejemo. S tem namreč lahko povzročimo na njej hude okvare, ki se pokažejo kasneje na mokah. V eni uri in pol lahko osušimo pšenico za okrog 3%. Drugi, vakuumski način, izvajamo v brezzračnih prostorih, kjer je vrelišče vode že pri 30° C tako, da je vsako pregretje izključeno.
V eni sarži lahko osušimo pšenico za 6 %.
Pšenico lahko tudi dovlažimo na dva načina, in sicer z dodajanjem vode s pomočjo razpršilcev pred
den ali nenaraven vonj ali okus; če ni zadosti pečen; če vsebuje kakršnekoli tujke; če kaže znake plesnobe in drugo. Če ugotovimo takšne napake, moramo kruh takoj (brez točkovanja) izločiti iz prometa.
Za primer organoleptičnega ocenjevanja navajam enega izmed parametrov — topljivost skorje in sredice.
To opazovanje imenujemo tudi mastifikacija iin raziskujemo topljivost v ustih. Delček skorje in sredice skupaj in posamezno rahlo žvečimo v ustih. Ugotavljamo ali se kruh hitro topi in zdrkne po grlu navzdol, ali se lepi na nebo, se ne topi in se drobi in daje oster občutek v ustih. Po tem merilu dobi kruh 3 točke, če se sredica topi oz. dezintegrira v ustih, skorja pa je reš, krhka in topljiva; 2 točki, če se sredica rahlo lepi ali nekoliko drobi ali če je skorja nekoliko žilava in trda;
1 točko, če je sredica lepljiva in drobljiva v ustih in če je skorja močno žilava ali pretrda;
0 točk, če je sredica močno lepljiva, drobljiva in težko topljiva v ustih (ostra sredica) ali če je skorja preveč trda ali žilava. Pri organoleptičnem ocenjevanju kruha pride pri ocenjevanju določenih parametrov do izraza subjektivnost ocenjevalca, zato kruh redno ocenjuje komisija, sestavljena iz treh članov. Pri tem morata vsaj dva ocenjevalca dati iste ocene kruha.
mletjem. To je le bolj povrhno ovlaženje. Vsekakor je boljši način t. i. »kondicioniranje«, pri katerem vlago enakomerno porazdelimo v zrnu, s čemer dosežemo v tehnološkem procesu boljše odvajanje luske od škrobnatega dela zrna in zagotovimo mokam tiste lastnosti, ki so za peko najbolj potrebne.
Pravilno in enakomerno porazdeljena vlaga v zrnu pšenice je torej za njeno dobro mletje bistvenega pomena, zato morajo vodje tega procesa stremeti za tem, da ta cilj tudi dosežejo, če je namreč vlaga v pšeničnih plasteh različna, potem ni mogoče ugotoviti pravilnega izhodišča za eventualno dovlaženje ali osuše-nje pšenice. Ugotovitev pa je računska in dokaj enostavna, vendar ne tako, da bi k vlagi, ki jo^ zrno že vsebuje, kar prišteli ali odšteli potrebno vlago, ampak moramo izvesti primerjavo med količino delcev vlage in tistimi suhimi delci zrna. Tako moramo pri deklarirani vlagi pšenice 10%, ki ima logično 90% suhih delcev, le-te upoštevati kot 100% osnovo in s pomočjo enačbe — X (nez. vlaga) : 100 = 10 :
: 90 — ugotovimo, da je dejanska vlaga te pšenice 110, 11 % in ne le 10%, kot je deklarirana. Izvedba tega izračuna je možna iz različnih izhodišč ter ga morajo vodje proizvodnega procesa v celoti obvladati, če hočejo doseči res optimalno realizacijo vred nosti mletja, ter doseči tisto vlago v izdelkih, ki jo predpisujejo obstoječi pravilniki o kakovosti živil.
6000 hektarov pese *a tovarno sladkorja v Ormožu
phvf1^ P°manjkanja sladkorne pese je tovarna sladkorja v Ormožu ■j- 1 e'a'a 'ar|i 12 000 ton sladkorja v vrednosti 140 milijonov dinarjev.
k°iičina predstavlja tretjino zmogljivosti tovarne. Kmetijci v seve-v ^zll°dni Sloveniji imajo nalogo, da posejejo s sladkorno peso čim 60nJe povr8'ne- Letos načrtujejo, da bo vzklilo seme na 5000 do 0 hektarih, kar bi pomenilo skoraj podvojitev površin, doslej zase-n|h s to kulturo. Vendar je še zelo malo zemlje zorane za spomla-nsko setev, zgodnja zima iin pozno spravilo pridelkov sta dva izmed JJokov za to.
p |.Prez90daj zapadlem snegu je ostalo v začetku novembra lani na sl I °*<ro9 Ormoža pod snežno odejo mnogo hektarov dozorele zah .ne Pese- Samo hitri in vsestranski akciji občanov se morajo ^ Valiti, da so s krampi in lopatami izkopali iz zmrznjene zemlje drn°9° zrele pese. Vneto so pomagali tudi ptujski srednješolci, pri-SeUzili 80 se jim še drugi delavci in uslužbenci, poleg kmetov. Gotovo vji- oc*° letos zavarovali pred blatom in močo tako, da bodo pospra-1 Pndelek pred novembrskimi dnevi, na pragu zime.
Vpliv vlage v pšenici na njeno mletje
Konditorji pod lupo strokovnjakov
Center za potrošnike pri zavodu za ekonomiko gospodinjstva SR Srbije in Gospodarska zbornica Beograda, ki skrbita za interese kupcev, organizirata vsako leto ocenjevanje izdelkov, ki jih ponuja živilska industrija na jugoslovanskem -tržišču. Za leto 1980 so ocenili kakovost ka kavni h izdelkov, med seboj pa so primerjali tudi cene za 1 kg.
Izdelke so razvrstili po skupinah ter jih z izvidi laboratorijskih analiz posredovali strokovni komisiji za ocenjevanje kakovosti, ki so jo sestavljali ugledni živilski strokovnjaki iz vse Jugoslavije. Na osnovi kemičnih, mikrobioloških in drugih izvidov so ugotavljali ali določen izdelek ustreza zahtevam in če je higienično neoporečen.
Izdelke, ki niso ustrezali opisom na nalepki in drugim predpisom po JUS ali pravilniku o kakovosti živil, so izločili. Med izločenimi čokoladami sta se znašli tudi dve Goremjkini. Za dietično mlečno čokolado proizvajalca Josipa Kraša so ugotovili, da so v njej črvi, izločili so tudi Krašovo čokolado Merkur. Proizvajalcu So ko Nada Stark so prav tako izločili dve vrsti čokolade z lešniki, na seznamu izločenih so še druga ugledna imena.
Uvrstitve Žitovih izdelkov
Kriteriji za ocenjevanje so bili sledeči:
90—100 točk — odlična kakovost, ZELO PRIPOROČAMO (zlati zmagovalec Beograda);
80—89,99 točke — zelo dobra kakovost, PRIPOROČAMO; 70—79,99 točke — DOBRA KAKOVOST;
55—69,99 točke — ZADOVOLJUJE.
Izdelek, ki je dobil manj kot 55 točk ali ni izpolnjeval kriterijev, so izločili in ocenili z NE PRIPOROČAMO.
Rezultati
I.	mlečne čokolade
V vrsti izdelkov »mlečne čokolade« je dobila najvišjo oceno 91 točk, 200-gramska mlečna čokolada Alpski motiv, proizvajalca IPK Osijek, Tozd Kandit.
Na drugem mestu je bila Gorenjka z mlečno 200-gramsko in 90,40 točke. Sledi še 8 proizvodov.
II.	Mlečne čokolade z dodatki
Prvo mesto in 91 točk je osvojila mlečna čokolada Fiesta s smoki-jem (140 g) proizvajalca Soko Nada Stark. Za 80,20 točke ji sledi Zvečevo, Tozd Čokolada iz Slavonske Požege. 14 konkurentov iz te skupine je dobilo oceno: NE PRIPOROČAMO. Med njimi Tozd Gorenjka z mlečno čokolado Gorenjka s suhim grozdjem in lešniki ter za mlečno čokolado z lešniki.
III.	S čokolado obliti deserti
1.	Soko Nada Stark, 92 točk, za izdelek krem banana, s čokolado oblit mehki desert.
2.	Evropa, Skopje, s čokolado oblit fondan desert, 82 točk.
3.	Šumi Ljubljana, bonboniera Šumi 1876 Manon, s čokolado oblit desert (oranža), 80,40 točke. Sledi še pet proizvodov.
Nadaljevanje na 4. strani
Rudi Cedilnik
Dnevi slovenske gastronomije na Reki
Pogrnjena miza za okuševalce v hotelu Park na Reki
Po čem bo dopust v počitniških domovih?
Seja komisije za družbeni standard
Na svoji prvi letošnji seji je komisija za družbeni standard predlagala, da bi omejili trajanje izmen v počitniškem domu Dramalj v sledečih rokih:
Pričetek izmene (s kosilom)	Konec izmene (z zajtrkom)	Štev. dni
I. petek 19. 6.	ponedeljek 29. 6.	10
II. ponedeljek 29. 6.	ponedeljek 6. 7.	7
III. ponedeljek 6. 7.	ponedeljek 13. 7.	7
IV. ponedeljek 13. 7.	sreda 22. 7.	9
V. sreda 22. 7.	sreda 29. 7.	7
VI. sreda 29. 7.	petek 7. 8.	9
Vil. petek 7. 8.	ponedeljek 17. 8.	10
Vlil. poned. 17. 8.	ponedeljek 24. 8.	7
IX. ponedeljek 24. 8.	sreda 2. 9.	9
X. sreda 2. 9.	sreda 9. 9.	7
Kot prejšnja leta, tako je tudi letos predlog komisije za družbeni standard, da bi ostale cene storitev počitniških domov različne za različne goste in da jih regresiramo. Tuji gostje pa naj plačajo ekonomsko ceno.
Ob koncu leta 1980 sta turistična poslovna skupnost Ljubljana ter Združena gostinska, hotelska ih turistična podjetja Ljubljana skupaj s SOUR »Riječko ugostitelj-stvo« Rijeka organizirala teden slovenske kuhinje na Reki v hotelu Park.
Leta 1979 so reški gostinci v Ljubljani priredili teden reške kuhinje, letos je bila na vrsti Ljubljana, da na Reki organizira teden slovenske kuhinje. Kot soorganizatorji tega tedna so nastopile tudi nekatere znane OZD iz Slovenije, ki so skoraj vse članice Turistične poslovne skupnosti (TPS) Ljubljana, med njimi Droga, Fructal-Alko, Ljubljanske mlekarne, Pivovarna Union, Slovi n, Radenska, Čib-Bovec in Žito Ljubljana. Vse sodelujoče OZD so na otvoritveni slovesnosti, ter v toku celega tedna predstavile svoje proizvode. DO Žito Ljubljana je predstavljala Tozd Pekarne Ljubljana, ki je tudi članica TPS Ljubljana, s svojim programom globoko zmrznjenih proizvodov.
Vsa jedila so pripravljali znani kuharji iz Ljubljane pod vodstvom priznanega kuharskega strokovnjaka Janeza Perdana-Džanija. Ravno tako kot priprava jedi, je bila tudi strežba jedi in pijače v rokah priznanih ljubljanskih natakarjev.
Nadaljevanje s 3. strani
IV.	Čokolada v prahu
Tu je Gorenjka premočno zmagala z izdelkom čokolade v prahu Gorenjka, saj so dosegli 94,60 točke, kar je ena najvišjih ocen v tem testu za vse vrste izdelkov. Josip Kraš sledi Gorenjki za napitek čokolade v prahu s 85,80 točke.
V.	Žvečilni gumiji
Med 21 proizvodi so dobili žvečilni bonboni Parloy’s spearmint Paračinke iz Paračiina 94 točk in osvojili prvo mesto. Na drugem mestu je Tozd Imperial Krško z žvečilnim gumijem Relax fresh in 92,40 točke. Skromnejših uvrstitev so bili deležni še trije proizvodi Tozd Imperial: žvečilni gumi Impernial — Apolo (67,80 — ZADOVOLJUJE), žvečilni gumi Bazooka (86 točk — PRIPOROČAMO) ter žvečilni gumi Relax den-ti (67,20 točke — ZADOVOLJUJE).
Test so opravili na 12 vrstah proizvodov. Žitova tozda Go-
Otvoritveno slovesnost so obiskali tudi tov. Marjan Rožič — predsednik skupščine mesta Ljubljane, tov. Franc Razdevšek — predsednik republiškega komiteja za gostinstvo in turizem, tov. Leopold Krese — predsednik turistične zveze Slovenije, ter ostale ugledne osebnosti s področja turizma, gostinstva ter sodelujočih OZD iz Slovenije, kakor tudi iz Reke.
Razen predstavitve pripravljenih globoko zmrznjenih proizvodov na otvoritveni slovesnosti, ko so bili vsi proizvodi zelo dobro sprejeti, pa je TOZD Pekarna Ljubljana organizirala še posebej degustacijo globoko zmrznjenih proizvodov, ravno tako v hotelu Park. Ta degustacija je bila namenjena vodjem restavracij družbene prehrane in vodjem kuhinj hotelov z reškega območja. Degustacija je izredno dobro uspela, ker je bila udeležba zelo dobra, proizvodi iz programa zmrznjene hrane so bili pripravljeni na način, ki ga lahko uporabljajo hotelske kuhinje ter kuhinje restavracij in obratov družbene prehrane.
S to predstavitvijo globoko zmrznjenih proizvodov so navzoči spoznali proizvodni program TOZD Pekarne Ljubljana, obenem so pa predstavniki TOZD Pekarne Ljubljana navezali stike za nadaljnje sodelovanje.
Zakaj ocena NE PRIPOROČAMO?
V razvojnem oddelku Tozd Gorenjka so pojasnili, zakaj je dobila mlečna čokolada Gorenjka s suhim grozdjem in rozinami oceno: NE PRIPOROČAMO. Med 17 vzorci so jih v Beogradu 14 izločili, ker so našli v njih — črve. V proizvodnem procesu ni nobene možnosti, da bi pri 160 stopinjah, pri katerih pražijo lešnike, kakšen črv preživel. Največja možnost za prodor črvov v čokolado je v času, ko potuje čokolada od Gorenjske do potrošnika. U ugodnih pogojih se lahko v skladišču zaredijo ti zajedaloi. saj je čokolada na policah v družbi z moko, koruzo, žiti... Črvi lahko prežrejo celo aluminijasto folijo. Izvedenec, ki je ugotavljal krivdo, je dopustil možnost, da so se plazilci lotili čokolade potem, ko je že zapustila tovarno, saj pri sedanjem pomanjkanju surovin ne delajo zalog.
Cena penziona 1981
1.	Delavci in upokojenci ŽK Žito
2.	Družinski člani:
—	zaposlen zakonec
—	nezaposlen zakonec
in otrok nad 10 let starosti
—	otrok 2—10 let
3.	Tuji gostje:
—	odrasli
—	otroci 2—10 let
Pred novim letom se radi ozremo nazaj, poravnamo račune in se zamislimo nad prehojeno potjo. Naši delavci si nabirajo novih moči in najdejo svojo in družinsko sprostitev predvsem na dopustu. V ta namen ima Žito pet počitniških domov, na morju v Dramlju, na Malem Lošinju in Bašaniji, v hribih pa v Bohinju in na Pokljuki. Letošnja bilanca obiskov kaže na velik upad obi-
200.00	din (doslej 140,00)
250.00	din (doslej 170,00)
200.00	din (doslej 140,00)
100.00	din (doslej 70,00)
350.00	din (doslej 230,00)
175.00	din (doslej 125,00)
skovalcev. Poleg vremenskih razlogov in vse večjih cen je manjše število obiskovalcev tudi znak, da niso mogli priti vsi na vrsto v juliju in avgustu (na morju), medtem ko za junij in september ni bilo večjega povpraševanja. Domovi so bili letos odprti od 20. junija do 10. septembra.
V Dramlju in Bašaniji so leta 1979 beležili 92 obratovalnih dni,
letos pa 82. Leta 1979 je bilo v Dramlju 1078 gostov, letos pa le 941. V Bašaniji pa je padlo število gostov od 242 v 1979 na 148 v letošnjem letu. Tako je bil Dramalj zaseden v navedenem obdobju letos 66,28 odstotno, Ba-šanija pa 77,87 odstotno. Tudi v Nerezinah na Malem Lošinju, kjer so najčešči gostje delavci Impe-riala iz Krškega, beležijo ob letošnjih 72 obratovalnih dnevih 27 gostov manj, kot leta 1979.
Upad števila gostov je viden tudi v planinskih domovih v Bohinju in na Pokljuki. Od 2015 penzionov v letu 1979 so jih v Bohinju zabeležili 981 v letu 1980. Oba domova sta silno malo izkoriščena, letno za borih 36 %!
Nadaljnji razlogi, ki jih navaja služba za družbeni standard ob zmanjšanju števila gostov, so naslednji: zmanjšanje (razpoložljivih zmogljivosti in obratovalnih dni v sezoni v Dramlju so planirali več ležišč, kot so jih imeli nato na razpolago, pa še kadri so jim manjkali; v Bašaniji niso najemali privatnih sob, imeli so le lastne; na Pokljuki so obnavljali dom; na Malem Lošinju je bilo manj terminov kot ponavadi.
Prihodek od storitev, dotacije tozdov
V razdobju od I. do IX. meseca je bilo za 2 534 918,26 din prihodka od storitev v naših domovih-Tozdi so prispevali 1 280 629,70 din, kar znese skupaj 3 815 547,96 din.
Nepokrita izguba do 30. 9. 1980 znaša 799 225,93 din, od tega gre 423 552,50 din za investicijsko vzdrževanje doma na Pokljuki. Tako lani in letos? Kako pa v bodoče? Devalvacija in stabilizacija bosta nedvomno vplivali na to, da začnemo akcijo vsaj v naših »gorskih« domovih, saj omogočajo prijeten vikend našim delovnim ljudem, pa še kuhajo si lahko sami, če to želijo. Morda bi veljalo razmisliti o tem, da bi z Glasnikom ali drugim sredstvom obveščanja sproti seznanjali naše delavce o možnostih izvensezonskega bivanja v teh domovih.
Večina delavcev, ki smo z njimi govorili v vročih poletnih dnevih, pa je menila, da bi se lahko dogovorili z drugimi delovnimi organizacijami, ki imajo tudi počitniške domove, da bi preprosto
—	zamenjali storitve in s tem bi naši delavci spoznali še druge (obmorske) kraje. Dedvomno je v občini Ljubljana Moste-Polje mnogo velikih delovnih organizacij, ki jih tarejo enaki problemi
—	morda so to celo sosedje tam, za »plotom«, v Javnih skladiščih, Emoni, Kolinski. Nekateri gredo radi petnajstkrat v Dramalj, so pa tudi taki, ki nimajo velikih plač, naši mlinarji in peki pa kon-ditorji — a si žele še kje poceni letovati. Razmislimo in ukrepajmo, na pragu novega leta smo!
ANTISTABILIZACIJSKA ŠALA
V Tozd Šumi so popravljali stroj 2650 za karamele trije neizkušeni vzdrževalci skoraj osem ur. Delavke so bile delno zaposlene, pravega dela pa ni bilo. Ko j6 prišel vodja vzdrževalcev, jih j6 »pohvalil«:
»Resnično se obnašate stabiliz3' cijsko: prihranili ste sladkorno maso, elektriko in še delavkam ste prizanesli, da se niso utrO' dile!«
renjka in Imperial pa sta konkurirala le s petimi.
Če gost nima lastnega ležišča, se zniža cena penziona za 30,00 din. Otroci, rojeni v letih 1980 in 1981 ne plačajo penziona, nimajo pa pravice do posebne prehrane.
Nadalje predlaga komisija za družbeni standard, da bi znašala cena nočitve v kajžici na Pokljuki polovico cene za nočitev: za delavce in upokojence ŽK Žito	V kajžici:
za tuje goste	80,00 din 40,00 din
100,00 din 50,00 din
Prav tako so predlagali, da bi plačali otroci 50% cene obroka, ki velja za odrasle:
Obrok	Odrasli (nad 10 let)	Otroci (do 10 let)
zajtrk	34,00	17,00
kosilo	90,00	45,00
večerja	70,00	35,00
SKUPAJ	194,00	97,00
EKONOMSKA CENA:
Predlagana ekonomska cena za vse domove znaša: za odrasle (nad 10 let) 326,00 din ter za otroke (do 10 let) 228,00 din.
Regresirana cena za odrasle v počitniških domovih je torej 200,00 din, ekonomska pa 326,00 din, za otroke pa 200,00 in 228,010 din!
Delavci se bodo na zborih delavcev po posameznih tozdih odločali za sprejem ali zavrnitev navedenih predlogov. O njihovih odločitvah in končno izoblikovanih cenah bomo naše bralce obvestili v eni izmed sledečih številk.
Komisija za družbeni standard je sprejela naslednje sklepe:
—	Vsak delavec ŽK Žito ima regresirano 10-dnevno bivanje v počitniškem domu, za več dni pa plača ekonomsko ceno.
—	Sezona se prične 19. 6. in traja do 9. 9. 1981. Prijave pošiljajte službi za družbeni standard, v DSSS.
—	Upokojenci in delavci, ki j:ih pošlje zdravnik na preventivno zdravljenje, koristijo storitve v počitniških domovih v juniju in septembru (kar pomeni izven sezone).
—	V primeru, da prijavljeni delavec, ki si premisli, ne odpove letovanje 7 dni pred nameravanim začetkom letovanja, bo plačal vse nočnine.
Ivan Cimerman
Drago trimesečno sonce
Ivan Cimerman
Kompleten servis, varna vožnja
p°strojena kolona Tozd Pekarne Ljubljana pod milim nebom
Preverjanje znanja šoferjev s testi ter tečaji o varnosti v pro-metu in dopolnilnih predpisih čakajo vse naše tozde. Obiskal sem tfi med njimi, Pekarne Ljubljana, ^l'ne in šumi, da bi mi predori' svoje probleme. Zlasti me ie zanimalo, kdo izven Žita skrbi 2a varnost naših vozil in zakaj.
T°zd Mlini
tr°jni park se sestoji iz 28 tovornjakov nosilnosti 2 do 11 ton.
r* teh uporabljajo 4 2,5-tonske Za Prevoz po ožjem delu Ljublja-ne’ ostale, večinoma 5 do 7-ton-ke pa za okolico in druge relacije. Preventivne preglede opravijo pri Viatorju, kateremu tudi Plačajo za te storitve pavšalno
vsoto.
onimalo me je zlasti, katera ela opravljajo za njih Žitove menične delavnice. To so vzdrže-valna dela, ki zajemajo razna strokovna dela: avtoličarska, av-ornehanična, kleparska, mizar-sko. pleskarska idr.
”^esa vam v mehaničnih delav-n|cah ne morejo narediti?« se je 9 a'silo vprašanje. Odgovorili so l’ r*3 Peljejo avtomobil v Avto-novo takrat, če zmanjka rezerv-1 v delov, saj jih imajo tamkaj ec na zalogi kot naše skladišče. ru9 primer: če kakšne napake n delavnicah na Šmartinski 154 morejo, kljub večkratnemu rizadevanju, uspešno odstraniti °menili so, da je štirikrat predlo stikalo).
adi.Pomanjkljivo orodje in pre-i , Usanie zavor sta dva vzroka za anje pomoči zunaj žita. še cena: V žitovih meha-e cnih delavnicah je bila cena ae ure v letu 1980 177 din, Ug°d, trde, je ceneje.
^'hče pa ne trcjji ,ja jmaj0 na 0b-
, CJU Ljubljane vse rezervne a e- Zavorni valj, ki ga niso do-rj.1 v Uubljani, so šli iskat v Ma-v °r- tovornjak Tozda Mlini, ki 21 v Mursko Soboto, ga je na-J grede natovoril.
vrh ■*-°Zc* Mlini popravljajo na »k n'a^em območju v tamkajšnji ovinarski«, za silose Mlinov v ru skrbi Avtoservis Domžale predvsem kleparska dela), v No-®m mestu, kjer imajo Mlini 3 ka-°ne' jim jih popravljajo pri radbenem podjetju Pionir.
ra' °9ra^e' s katerimi kontroli-Jo celoten potek vožnje, jim po-av ^ai° v Viatorju in zasebnik.
Devet karambolov Tozd Mlini v 1980. letu
Eden izmed šoferjev je imel celo 7 karambolov, od teh dva na dvorišču Kombinata.
Od devetih karambolov v lanskem letu jih je bilo po razsodbi 6 po naši, 3 pa po tuji krivdi. Najtežja nesreča je bila tista pri Lukovici, ko se je prevrnil kamion, naložen s testeninami in je nastalo na njem za 8000 din škode, komisija je dognala tujo krivdo. Aprila lani sta pri Pivki močna burja in zaledenela cesta botrovala karambolu, naš kamion je zaneslo v avtobus, poln šolarjev. K sreči ni bil nihče poškodovan. Ko so preplašeni prilezli iz avtobusa, je eden izjavil: »Moj oči pa vozi, pa se nikoli ne zaleti! Ta pa se je zaletel!«
Tozd Šumi
V	Šumiju imajo 6 tovornjakov, nosilnosti od 1,1 do 7 ton, med njimi tudi omove in mercedese. Tudi Šumiijevci vozijo često na popravila zunaj žita, v Slovenija-ceste, Avtoobnovo na Titovi, Avtotehno. Povedali so, da so zadovoljni s storitvami naše mehanične delavnice »skočiš k fantom, pri roki so, jih opozoriš pa ti naredijo«. Seveda niso vsi enako dobri pri teh popravilih, ampak tako je povsod. Pri Viatorju -imajo tehnične preglede samo takrat, ko je obvezno, enkrat na leto. Občasne, vsaj dvakrat na mesec, pa jim opravijo pri nas. Kaj menite o kompletni, sodobni delavnici, ki bi za vse naše tozde opravljala vsa dela? »Lahko bi uspevala, če bi ostali drugače gledali nanje! Mladi so še, ni jih mnogo, veliki servisi imajo za vsako področje specialiste. Kar pa jim damo v popravilo, naredijo zelo dobro. Tako so izvrstno popravili velikega viličarja, ki ima elektronske naprave. Karambolov lani nismo imeli, le neznatno prasko v skladišču.«
Povedali so še, da so pripravljeni na tečaje -iz prometnih predpisov in varnosti pri delu, ki jih namerava organizirati služba varstva pri delu. Tudi Šumijevci so pod milim nebom.
Embalaža je zavzela garaže, vsa vozila so zunaj, na snegu in dežju. Zlasti težko je pozimi, ob ponedeljkih, ko je vse zamrznjeno!
V	Šumiju so navedli prav iste pogoje, ki so potrebni, da bi (s pomočjo tozdov Mlini, Pekarne
in njih) dali mehanični delavnici svoj prispevek. Le tako bo lahko hitro in ,po vrsti1 opravljala dela, na katera je treba v velikih servisih čakati tudi po mesec dni, kar pa tozdi neradi priznajo. Na osnovi zunanjih cen bi lahko poenotili tudi naš cenik del in popravil.
Avtopark Tozd Pekarne,
Ljubljana
Kam na pregled in popravilo? Najobsežnejši vozni park v Žitu, 37 vozil, od tega 22 dvotonskih in 14 enotonskih, imajo v Tozd Pekarne Ljubljana. Z njimi oskrbujejo poleg Ljubljane in okolice s pekovskimi izdelki še Ribnico z okolico, Velike Lašče, Moravče, Vače, Vodice ... Izdelki zmrznjene hrane in druge pa dostavljajo tudi v Zagreb, Reko in Maribor.
Tudi ta tozd vozi svoja vozila na tehnične preglede v Viator. Prav tako kot v Tozd Mlini, tudi oni plačajo Viatorju pavšalno vsoto za preventivne preglede, za neomejeno število vozil.
V Žitovem Tozdu Tehnični obrati jim popravijo samo tiste napake, ki jih odkrijejo pri rednem tehničnem pregledu.
Tekoča, sprotna vzdrževanja in ostala popravila pa opravijo po dogovoru z mojstrom mehanične delavnice.
Očitek o cenah in ceniku
»V mehanični delavnici Tozda Tehnični obrati zaračunavajo za posamezna dela brez vsakih normativov, kar bi bilo nujno potrebno urediti,« so izjavili v avto-parku Tozda Pekarne.
Najvažnejši je čas popravil. V Pekarnah začenjajo razvažati kruh po 24. uri in končajo z delom okrog 11 ali 12. To je tudi tisti čas, ko je mogoče odpraviti določene okvare, večje ali manjše, da lahko dobi voznik povsem vozno vozilo.
Seveda bi morali delavci iz Tozd Tehnični obrati delati popoldne, zato nas zanima, kaj bodo odgovorili na to vprašanje?
Znano je tudi, da skoraj vsa vozila, ki jih Tozd Pekarne popravljajo v domači — ali tuji delavnici — preskrbijo rezervne dele v Tozd Tehnični obrati. Ker pa delavci tega tozda nimajo s tozdi Žita s sporazumom zagotovljenega dela, jim marsikaj manjka,
saj ne ustvarjajo zaloge ,na slepo1, da bi jim potem, na primer vsi deli za IMV vozila — obležali v skladišču. Tako so, kot trde v Tozd Pekarne, prisiljeni peljati avtomobil, izdelan v IMV, v Avto-hišo, »da je ob 18. uri že popravljen« .
Vsi avtomobili na snegu in dežju
V januarju smo beležili temperature do —14° C. Lahko si predstavljamo, kako težko je vžgati vso to avtomobilsko floto, kljub antifrizu. Pod milim nebom stoji dolga, vojaška vrsta nezaščitenih vozil za kruh in drug drugega .šlepajo1, da jih pravočasno poš-
ko ne bo nikomur treba iskati dela izven Žita. Če bi imeli izgubo, pa bi jo bilo treba solidarnostno pokriti, kar se doslej ni zgodilo.
Čakalna lista: pri vseh zunanjih servisih je treba čakati, da pridejo na vrsto, le doma, na dvorišču, bi radi preskočili drug drugega, vsak bi rad imel takoj narejeno. Tudi zunanje cene so (po pogovoru z delavci mehanične delavnice) zunaj že lani dosegle mnogo višjo raven, kot pa te, v naši mehanični delavnici. V dokaz lahko navedejo mnoge primere.
Razumljivo je na primer, da pošiljajo Iz DE Pekama in slaščičarna Vesna, Kamnik, v popravilo
Led -in premajhna pazljivost sta botrovala razbitini
Ijejo s tovorom svežega kruha do poslovalnice, prodajalne.
Vsem trem tozdom, ki dajejo v popravilo Tozdu Tehnični obrati ,na dvorišču1, lahko očitamo nezaupanje v delo naše mehanične delavnice, to je tisto nezaupanje, ki ga imamo v svoje lastne sile, pa čeprav so blizu, pri roki in lahko še kako znižajo stroške zunanjih servisov. Stabilizacija se mora začeti prav tu, na lastnem pragu, ne na sosedovem.
Računi, ki jih dobivajo v Tozd Pekarne iz mehaničnih delavnic, so, po izjavah, večkrat zaskrbljujoči, saj navajajo več ur, kar poznavalci teh del natanko pozna jo.
Ne bi bilo prav, da začne vsak tozd razvijati svojo servisno službo, saj že lahko slišiš: »Enega mehanika bi potrebovali, pa enega elektrikarja, pa smo ,svoji gospodje1«.
Seveda pomeni to poenotenje in okrepitev Tozda Tehnični obrati — skupno vlaganje v razvoj. Ta-
k tamkajšnjemu Viatorju, prav tako kot iz DE Trbovlje v delavnico Volan v Trbovljah. Drugače je, če peljejo avto mimo mehaničnih delavnic v Avtohišo in dru gam v Ljubljani.
Kaj kupiti, kako izpopolniti mehanično delavnico?
Vsi uporabniki storitev so si edini:	prostor razširiti, nakupiti
kompletno, najsodobnejše orodje, urediti pralnico drugje, ne pred vrati delavnice, kjer si žrtev prhe in spolzkih tal. Vsi tozdi se morajo pogovoriti o nadaljnjih popravilih in sporazumno sprejeti enoten cenik del.
Prav tako pa bi sporazum — ki bi ga morali skleniti zdaj, ob začetku leta, in bi omogočal, zagotavljal in določal pravice ter dolžnosti pa tudi posledice neizpolnjevanja — med Mlini, Šumijem, Pekarnami in Tehničnimi obrati, nudil tudi delavcem v mehanični delavnici več samozavesti.
Razgrabljen domači beli kruh
Dvokilogramski, domači beli kruh, ki so ga začeli peči v Tozd Pekarna Bežigrad, kupci preprosto razgrabijo. O tem sem se prepričal v treh trgovinah, tudi v ekspeditu in pekarni povedo isto.
Tomo Vukelič, ki ima na tem področju dolgoletne pekovske izkušnje, ga je opisal kot neindustrijski kruh, ki zaradi ročne obdelave ogromno pridobi na svoji kvaliteti. Tak kruh je prožnejši, ima večji volumen in boljši okus, kot povsem na stroj narejen kruh.
Omenjeni kruh so izdelali prav iz tiste moke, ki ni dala v strojnih pečeh zadovoljivih rezultatov, saj je bila dokaj slabe kvalitete. Recepta seveda niso izdali, zaupali pa so, da temelji peka tega kruha na redko zamešanem testu, zvanem »maja«, ki je vrsta razredčenega kvasa, na jugu domovine mu pravijo tudi »kvasac«.
Tega novega proizvoda, ki ga zamesijo iz moke tipa 500, spečejo dnevno 1800 kg, čeprav je ,na svetu1 šele dobrih trideset dni.
Trdijo, da ostane tak kruh enako svež tri do pet dni. Kupci vse raje beže h kmečki domačnosti. Ta kruh namreč spominja na tistega, ki ga ponekod še pečejo v kmečkih krušnih pečeh, na žerjavici, iz peči pa ga jemljejo z lesenimi loparj-i.
Delo delegacij naj zaživi
Seje konference delegacij se je udeležil Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine
Marjan Moškrič vzpodbuja delegate
23. 12. 1980 so se seje III. konference delegacij ZZD, katere nosilec je DSSS — ŽK žito Ljubljana, člani pa tozdi Kombinata s sedežem na Šmartinski 154, udeležili tudi predsednik skupščine občine Ljub-Ljubljana-Moste-Polje, Marjan Moškrič, sekretarka skupščine občine, Erika Račič in sekretar skupščine občine ZZD, Nikolaj Dembsky.
Na sestanku so pod posebno točko dnevnega reda obravnavali delovanje delegatskega sistema v »Žitu«. V razpravi so ugotovili, da je odločanje po delegacijah v občinsko skupščino in skupščino SIS še vedno samo formalno, ne pa vsebinsko.
Delegacije m delegati imajo premalo pomoči s strani DPO in strokovnih služb. Predvsem šepa organizacija dela delegacij, saj nosi vse delo le posameznik in je od njegove iznajdljivosti odvisno, kaj in kako bo teklo delo ter odločanje dela delegacije. Potrebno bi bilo bolje organizirati sistem pretoka vseh informacij, kar je v Kombinatu še vedno v otroških povojih.
Že sedaj se moramo pripravljati na volitve v delegacije, ki bodo 1982. leta. Za kandidate moramo predlagati take člane naših kolektivov, ki so pripravljeni delati, včasih tudi na rovaš svojega prostega časa.
Od zunanjih institucij, predvsem pa od strokovnih občinskih služb in služb SIS moramo zahtevati konkretna gradiva, ki bodo posredovana združenemu delu pravočasno, da se bo le-to lahko pravilno in samoupravno odločalo.
Dominik Nemec
V Imperialu se ne strinjajo
s financiranjem DSSS
Dominik Nemec
Pomoč O OZ K,
Ali je predlog v skladu z ZZD?
Delavci Tozd Imperial Krško so na zboru delavcev dne 10. 1. 1981 in 12. 1. 1981 sprejemali samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med združenimi tozd in DSSS in se odločili, da navedeni sporazum ne sprejmejo v celoti. Sprejeli so vsa določila, ki določajo organizacijo DSSS, ne strinjajo pa se z določbami, ki določajo način financiranja del in nalog opravljenih v DSSS za vse tozde.
V obrazložitvi navajajo mnenje, da navedene določbe niso v skladu s 95. členom zakona o združenem delu in sploh politiko upravljanja in razporejanja sredstev, ki jih ustvarjajo delavci v tozdih. Delavci ključa financiranja DSSS (41. člen sporazuma) in sicer: 20% vsi tozdi v enakem obsegu, 20 % vsak tozd po številu zaposlenih in 60% vsak tozd glede na planirana sredstva za enostavno in razširjeno repro-
dukcijo, ne istovetijo s svobodno menjavo dela in zahtevajo, da se dohodek DSSS ugotavlja na podlagi meril za ugotavljanje obsega, vrste in kakovosti opravljenega dela ter od uspeha poslovanja tozdov. Zavzeli so stališče, da se dohodek DSSS nikakor ne more avtomatično določiti s procenti, ker to pomeni proračunske odnose.
Svoj sklep so posredovali družbenemu pravobranilcu samoupravljanja Krško, le-ta pa je o tem seznanil tudi družbena pravobranilca samoupravljanja SRS in Ljubljana, ki naj preverita skladnost predlagane oblike financiranja DSS z zakonom o združenem delu. Dokler pa se ne bodo uskladilo stališče Tozd Imperial s stališči ostalih tozdov in DSSS, ta sporazum ni sprejet in ga ne moremo izvajati. Plan svobodne menjave dela med DSSS in tozdi bomo tako tudi letos obravnavali in sprejemali z zamudo.
sindikatu in
Tik pred zaključkom 1980. leta, 30. 12. 1980, so Kombinat obiskali vodilni občinski družbenopolitični delavci, predsednik občinske skupščine Marjan Moškrič, sekretar občinskega komiteja ZK Dino Kodarin, predsednik občinskega sveta ZSS Andrija Vlahovič in predsednik občinske konference SZDL Aleš Kardelj. Povod za ta obisk je bila seja OK SZDL, na kateri so obravnavali razmerje v občinskih OZD. Menili so, da v dveh OZD, v papirnici Vevče in ŽK Žito samoupravno dogovarjanje ne poteka, kot bi moralo. Zato so imenovali delovno komisijo, katere naloga je predvsem, da pomaga reorganizirati in oživiti delo družbenopolitičnih organizacij znotraj Kombinata, predvsem konference OOZS, koordinacije OOZK ter mladinske organizacije.
V razgovoru, v katerem so sodelovali vsi prisotni, so poudarili, da dosegamo v Kombinatu solidne uspehe pri gospodarjenju, vendar pa se močno čuti nepovezanost in neskladje v dogovarjanju in odnosih med tozdi ter med tozdi in DSSS. Nastala situacija je slična tisti iz leta 1976, ko je v Kombinatu prav tako prišlo do konfliktnih situacij. Tudi takrat je v Žito prišla občinska komisija. Sad njenega dela je bila problemska konferenca s tema-
mladini
tiko ureditve odnosov v Kombinatu. Zaključki te konference so vplivali na to, da so se trenutni nesporazumi izgladili, vendar požar ni bil pogašen do kraja in je v Kombinatu še vedno tlelo. Slabosti v dogovarjanju in sporazumevanju, za katere so bili vzrok slabi medsebojni odnosi, so spet pokazali svojo luč ob sprejemanju plana svobodne menjave dela med DSSS in tozdi za 1980. leto ter ob pripravljanju sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov. Vsa ta trenja pa niso ostala znotraj Kombinata, saj so se odrazila tudi v delu delovne organizacije v širši družbenopolitični skupnosti, za katero Kombinat mnogo pomeni, saj opravlja dejavnost, ki je ključnega pomena za celotno družbo. Prav zaradi zaskrbljenosti družbe, kaj se dogaja v Žitu, je družbenopolitična skupnost in njene organizacije ponudila pomoč družbenopolitičnim organizacijam v Kombinatu, ki naj bi kot nosilec vseh dogajanj izkazale svojo odločilno vlogo v prizadevanjih za ureditev medsebojnih odnosov v Žitu. Komisija je oblika strokovne pomoči družbe našim družbenopolitičnim organizacijam, da bodo Ie-te lažje zavzele vlogo najvplivnejšega in najnaprednejšega dejavnika v življenju in razvoju Kombinata.
SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI SO PRIPRAVLJENI ZA SPREJEM
Iz gradiva za 4. sejo DS DO
Delegati v delavskem svetu delovne organizacije so se 24. decembra 1980 zbrali na 4. seji. Največjo pozornost so posvetili obravnavi in sprejemu dokončnih predlogov samoupravnih splošnih aktov, ki so jih sprejemali na referendumu in zborih delavcev. Prisotni so se strinjali z večino predlaganih samoupravnih splošnih aktov, razen s predlogom kadrovske službe, da bi v statut delovne organizacije vnesli dopolnila, ki usklajujejo določila statuta z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike. Delegacija Tozd Mlini je menila, da je bilo to gradivo posredovano prepozno in da o tem niso uspeli razpravljati. Tudi delegata Tozd Blagovni promet sta na ta predlog pripomnila, da bi vnesli tudi pooblastila in s tem odgovornosti vodstva delovne organizacije za zunanjetrgovinsko dejavnost.
Po razpravi so delegati sprejeli sklep, da sprejmejo predlagane spremembe in dopolnitve statuta. Predlog kadrovske službe naj bi vnesli v statut šele po obravnavi po tozdih, za uskladitev danih pripomb in izdelavo čistopisa pa je zadolžena pravna služba.
Delegat Tozd Imperial Krško se ni strinjal z 41. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med združenimi tozd in DSSS, ki določa ključ financiranja tistega dela DSSS, ki opravlja dela in naloge za vse tozde. Vendar so ostali delegati glasovali »za« in so tako določili dokončen predlog tega sporazuma, ki so ga sprejemali na zborih delavcev.
Ker so bili sprejeti vsi predlogi samoupravnih splošnih aktov, je delavski svet delovne organizacije sprejel sklep o razpisu referenduma za 14. 1. 1981.
Ob obravnavi devetmesečnega poročila o poslovanju delovne organizacije so delegati sodili, da so taka poročila nesmiselna, saj jih obravnavajo s trimesečnim odmikom. Zato so sprejeli sklep, da bo delavski svet delovne organizacije v bodoče obravnaval samo polletna in letna poročila, o trimesečnem poslovanju delovne organizacije pa bodo tozdi dobili le informacijo. Nasproti lanskemu letu smo letos proizvedli za 2,2 % manj, plan proizvodnje pa smo izpolnili le 74,2%, kar pomeni, da za planom zaostajamo za 0,8%.
Kljub manjšemu fizičnemu obsegu proizvodnje smo dosegi' nasproti I. 1979 za 18,2 % večji dohodek, ki pa za planom zaostaja za 4,9 %. Vsi podatki kažejo, da smo v devetih mesecih 1980 dobro poslovali, kljub številnim objektivnim in subjektivnim težavam, vendar si bom0 morali v zadnjem četrtletju bolj prizadevati, da bomo uresničili vsaj večino zadanih ciljev in s' ustvarili dober položaj za prehod v novo srednjeročno obdobje. Pod ostalimi točkami dnevneg9 reda so delegati imenovali nov® statutarne komisije, posredovali delavskim svetom tozdov v obravnavo in sprejem predlog z9 pokrivanje počitniških domov i° sprejeli sklep, da se morajo de' legati vseh samoupravnih org9' nov udeleževati sej, sicer jih b° potrebno poklicati na moralo0' politično odgovornost.
Novoletna zdravica z občinskimi možmi v sejni sobi Žita
Delavci Tozd Triglav-Gorenjka so glasovali proti
Referendum ni uspel
Delavci Tozd Triglav-Gorenjka so dne 4. 2. 1981 ponovno glasovali o referendumskih vprašanjih. Kot na glasovanju 14. 1. 1981, je tudi tokrat večina glasovalnih upravičencev glasovala proti.
Zanimivo je predvsem to, da isti delavci na zboru delavcev tozda, ko so obravnavali predloge aktov, o katerih so glasovali, nanje niso imeli pripomb in so jih potrdili.
Navedeno dejstvo priča, da so bile priprave na glasovanje pomanjkljive, saj smo se premalo zamislili nad tem, zakaj glasovanje v Lescah ni uspelo že prvič. V naslednjih 6 mesecih, kolikor mora preteči, predno lahko referendum ponovimo, se bodo morali vsi dejavniki močno angažirati, da bomo ugotovili vzrok nezadovoljstva med delavci in ga tudi odpravili.
Delegati delavskega sveta o predlogih aktov
Ivan Cimerman
Pekarstvo ob vznožju Kamniških Alp
kamniška pekarna preživela .osemletko'
Saežna zimska belina spominja aa Pekarstvo, zlasti vrhovi, po-^r'ti z belimi zimskimi kapami. Gore zgube te kape poleti, peki imajo zmeraj na glavi kot znak fvojega stanu in poklica. Kamnik Je irr|el nekdaj močno obrt in še oanes vise na glavno ulico iz-Veski, ki opozarjajo na posamez-n° dejavnost.
Plovna enota Pekarna in slašči-Carna Vesna — Kamnik, ki sodi v Sestav Tozd Pekarne Ljubljana, ZaPosluje 52 delavcev. Svoje in 0stale žitove proizvode, ki jih naPečejo v pekarni in izdelajo v ® aščičarski delavnici ali pripeki0 iz Tozd Pekarne, prodajajo Petih prodajalnah v Kamniku. Ve izmed njih sta v najemu, tri Pa Žitove. Dopolnjujejo jih z gostinsko dejavnostjo — v bifeji točijo alkoholne in brezalko-°lne pijače, s čimer dobijo pe-erski in slaščičarski izdelki pol-Po veljavo, najčešče trgovsko .9° Pa je, poleg kruha in pe-IVa še: mleko, jogurt, argo juhe, „estenine, kava in druge osnovne *lvUenjske potrebščine, kamniški pekarni napečejo me-ečno od 147 do 154 ton kruha, i. te9a 85 ton domačega (kmeč-deli in črni, ajdov, koruzni), ton Posebnih, ostalo so osnov-c6 Vrste. žemlje, makovke, kifelj-v6, okrog 110 000 kosov, dobijo Ijan rnesec lz Tozd Pekarne Ljub-
^skrbujejo občino Kamnik, delno °mžale ter Mengeš z okolico.
°Ve Peči že v marcu
en^aV sem s' prizadeval, da bi d I 1omerno osvetlili vse plati ^ a. 'n spregovorili tudi o sla-sKh in pomanjkljivostih, so mi
zatrdili, da se ne morejo pritoževati. Nasprotno, od leta 1978, odkar so se priključili Tozd Pekarne Ljubljana, se lahko pohvalijo z vidnimi delovnimi uspehi: marca bodo montirali dve polavtomatski peči z zmogljivostjo 600 kg na uro, dopolnili bodo strojni park v slaščičarni, dobili nov mešalec, dobili so dva kamiona, tako da jih imajo zdaj pet... V središču mesta so re-novirali trgovino.
Tudi kadrovski sestav je kvalifikacijsko na zavidljivi ravni: razen dveh so vsi peki kvalificirani, od 52 delavcev pa je 35 zaposlenih žensk.
Za svoje potrebe so v osmih letih izučili tri vajence, trenutno pa gredo v šolo štirje.
»Od vseh zaposlenih smo samo trije neproduktivni,« se pošali direktor Jože Kos, dva referenta in jaz. V teh besedah je pretirana skromnost, saj vemo da ,živi za fabrko'.
Tesno sodelovanje s Tozd Pekarne Ljubljana
Pred prazniki, ko peči ne zmorejo vse peke, dobijo v DE Pekarna in slaščičarna Vesna do 3000 kg kruha iz Tozd Pekarne Ljubljana, vsakodnevno pa po 1000 do 1500 kg. Prav tako jim pripeljejo 800 do 1000 kosov slaščičarskih izdelkov za potrebe kamniških prodajaln. Iz Kamnika pa vozijo v Ljubljano njihove slaščičarske izdelke. Seveda se Kamničani ne vračajo nazaj prazni. Naložijo okrog 350 kg ajdovega in 320 kg koruznega kruha.
Nekaj ga morajo voziti tudi v Cerklje, saj ga kupci sami zahtevajo, kljub tistemu iz Kranja, ki ga dobe tam.
re tor J°že Kos med delavci v pekarni
Dva zasebnika, peka, ki bi lahko bila konkurenta, eden v Kamniku, drugi v Komendi, prav nič resno ne ogrožata Žitove pekarske dejavnosti, kvečjemu jo dopolnjujeta. Ljubljanska Emona pripelje iz Pekarne Center v svojo trgovino do 200 kg kruha, v soboto 300.
Kamniška pekarna je bila zgrajena pred osmimi leti in kmalu bo strojni park doživel zanj .častitljivo' starost — 10 let, ko ga je treba zamenjati ali temeljito obnoviti, nam pojasnjuje direktor Jože Kos.
»Skoraj so nas izrinili s tržišča!« povedo, ko jih povprašam za ukinitev nočne izmene. »Prvi smo v Žitu ukinili nočno izmeno. Na nas so deževali protesti. Pekarna Center je namreč delala ponoči, prav tako pekarna v Grosupljem. Ob šestih zjutraj je njihov svež kruh v Kamniku! Takrat pa je začela nova Žitova pekama komaj peči kruh, ponoči pa je stala. Seveda smo spet začeli delati v nočni izmeni. Pekarstvo je tesno odvisno od potrošnikovih zahtev po .vsako jutro svež kruh', dolgo bodo potrebovali, preden se bodo navadili na podaljšano življenjsko dobo posebnih kruhov, ki so dalj časa .sveži', saj zahtevajo le osnovne vrste.«
Dva izvirna slaščičarska proizvoda
Diabetični biskvit, neto 430 g, za maloprodajno ceno 80,00 din in Diabetično pecivo, ki stane
120,00	din 1 kg, sta dva izvirna proizvoda slaščičarske delavnice te delovne enote. Kupujejo ju zlasti bolniki, diabetiki, priporočajo pa ga tudi zdravim, saj ni redljiv. Narejen je iz alevronske moke (alevronski ovoj je zunanja plast pri žitnem zrnu), in sladila sorbitol, ki nadomešča običajni sladkor in nima pretirane kalorične vrednosti. Biskvit in pecivo te vrste izdelujejo po naročilu, v Ljubljano ga vozijo v tri prodajalne. Pol leta so čakali na domačo moko za te proizvode, poprej pa so jo plačevali tujcem v devizah. Zdaj sodelujejo s Prerado iz Subotice. Drznejših planov še nimajo. Diabetični biskvit bodo razstavili tudi v izložbi Kliničnega centra v Ljubljani, kjer ga lahko dobijo kupci med drugim trgovskim blagom. Pogumneje bi zastavili program, če bi bile zagotovljene zadostne količine margarine, olja in masti. Pomembna dejavnost slaščičarske delavnice so torte in deserti (slaščičarska umetnina je torta-ježek v naravni velikosti), na seznamu izdelkov pa najdemo znane sadne rezine, Vesna desert, suho čajno in sveže pecivo, krofe, poljubčke, španske vetrce. Skoraj vso ekipo delavcev, ki delajo v slaščičarni, je ujel fotoaparat pri glasovanju. Tega dne je bil referendum za spremembo samoupravnih aktov v DO Žito. Že prejšnje dneve so imeli po obratih zbore delovnih ljudi, kjer so delavcem pojasnili temeljne spremembe in dopolnitve. Silno težko je sklicati ljudi, zatrjujejo, saj prihajajo na delo ponoči, vezani so na avtobuse, mopede, sneg pa je zasul poti. Pa vendar je referendum povsem uspel.
Devize mečemo stran!
Ta misel se je izkristalizirala ob novoletni oceni, da so v Sloveniji zavrgli in predelali v drobtine okrog 90 ton že spečenega kruha. Če trgovci naročijo preveč kruha, ga morajo kamniški peki peljati v Ljubljano, na šmartinsko, kjer ga v Tozd Pekarne predelajo v drobtine. Za 1 kg vzame trgovina nazaj 60 dkg drobtin. Če računamo stroške mletja, pakiranja drobtin, niso tako veliki, kot je prevoz, gorivo, ki ga pri tem potrošijo. Take vožnje sodijo med neke vrste »uslug«, ki jih plača pekarna. Če pomislimo, da pečejo ta odvečni kruh v nadurah, ob praznikih, je to jalovo delo pekov, ki bi lahko, tako kot vsi drugi državljani, uživali svoje praznike kje drugje, ne pa ob razbeljenih pečeh, ponoči.
Kruh pečejo s kurilnim oljem, ki ga potrošnik s ceno kruha drago plača. 700 000 ton pšenice bomo letos uvozili, koliko kruha,
Ivan Cimerman
Stara enonadstropna hiša v Radomljah, Prečna ulica 4, s pekarno v kletnih prostorih, je bila zgrajena 1929. leta. Tu so pekli kruh do vojne, 1941., s to dejavnostjo so nadaljevali leta 1948, vse do danes. Radomeljski domač kruh slovi daleč naokoli, ga spečejo od 1800 do dnevno 2000 kilogramov. Občina Domžale, za katero pečejo kruh v Radomljah, rabi dnevno 15 000 kg kruha, trije zasebniki ga napečejo okrog 2800 kg, 2000 kg dobi domžalska občina iz Žitove DE Pekarna in slaščičarna Kamnik, okrog 6000 kg dnevno pa dobijo iz Tozd Pekarne Ljubljana. Ostalo pa pripeljejo v domžalsko občino iz Žitove Tozd Pekarna Bežigrad in Emonine Pekarne Center. Stroški prevoza ob vse dražjem gorivu naraščajo, cena kruha, ki ga pripeljejo iz Ljubljane, pa je enaka kot v Ljubljani.
V radomeljski pekarni dela 7 delavcev, 5 jih je v proizvodnji, vodja pekarne je Jože Šraj, njegova žena Slava pa v pritličju pekarne že 30 let prodaja kruh in žemlje, teh napečejo 1200 na dan. Vse od 1948. do 1959. leta sta vodila pekarno oba zakonca, 1960. so jo prevzeli Domžalčani, Pekarija Domžale.
Najemna pogodba med Žitom, Tozd Mlini in tedanjim lastnikom Šraj Jančetom je bila sklenjena 10. 7. 1969 in navaja »kletne prostore za pekarijo s souporabo dvorišča v izmeri 84,45 m2 in prodajne prostore v izmeri 12 m2«. Pekarija Domžale je plačala Jan-četu šraju najemnino, Jožetu Šraju pa za prodajni prostor in uporabo garaže.
Andrej šraj, sin Jančeta Šraja, je postal zemljiškoknjižni lastnik pekarne 5. 9. 1975. Prek svojega advokata je vložil Andrej Šraj dne 3. 11. 1977 predlog za sporazumno razveljavitev najemne pogodbe med Tozd Mlini in podpisnikom Jančetom Šrajem. Razlogi, ki jih navaja, so zasebniški in ne zadevajo širšega družbenega interesa: po vsej hiši se nabirajo zaradi neustreznega dimnika saje in monoksid, vso noč je ropot zaradi dovoza in odvoza, kar moti prebivalce (stanuje v prvem nadstropju), zaradi izparevanja
ki ga ne morejo pravočasno sprejeti v sušilnice in mletje, gre za krmo prašičem ali na smetišča!? Prav neverjetna se mi zdi izjava direktorja velikega trgovskega podjetja v Kamniku, ki je dejal: »Bolje, da ostane na polici 500 kg neprodanega kruha, kot pa da ga zmanjka za naše stranke en sam kilogram!« Ta neodgovorna izjava kaže na zapostavljeni položaj pekarstva v združenem delu in na kratkovidno trgovsko samopaš-nost.
Načenja pa se še eno pereče vprašanje: Do katere mere so sposobne pekarne iz večjih mest (Ljubljana, Kamnik, Kranj) dopolnilno oskrbovati druge večje kraje, zlasti ob .špicah', nedeljah, praznikih in v polni (turistični) sezoni, ko pomagajo Domžalam. Primer neobhodne potrebne pekarne je nedvomno pekarna v Radomljah, ki si je pridobila s svojim domačim kruhom od leta 1929 do 1981 velik sloves.
kruha se pojavlja po hiši slab zrak, po zidovih se nabira prah od moke, čiščenje je skoraj brezuspešno, naprave ne ustrezajo higiensko-tehničnim predpisom. Za rekonstrukcijo bi bila potrebna znatna investicija, kar se DO Žito ne splača.
Ing. Janez Dimc, Zidarstvo Domžale, je na pobudo Žita izdelal 16. 12. 1972 načrt za novo podporno konstrukcijo. KS Radomlje je Andreju Šraju omogočila s povečanjem gradbenega okoliša, da bi dozidal prostore, ki jih potrebuje za širitev zasebne obrti. Rekonstrukcije ni dovolil, zidal ni. Žito je odgovorilo, da pogodbe ne bo razveljavilo, »ker je podana krajevna potreba glede pekarske dejavnosti, ki jo v teh prostorih opravlja Žito, Ljubljana«, najemna pogodba pa poteče leta 1979. In pravda je tekla do splošne zaostritve. Dne 14. 7. 1978 je podalo žito predlog za odkup odnosno razlastitev dela zgradbe na parceli št. 83 k. o. Radomlje, vložna številka 387 ... Žito tudi navaja, da je pekarna vključena v obrambne načrte širše skupnosti (edina pekarna, ki jo kurijo z drvmi v domžalski občini), o čemer so že sklepali v KS Radomlje in IS SO Domžale, ter podprli Žitov predlog. Pravdo je prevzela v Žitu Tozd Pekarna Ljubljana, saj je DE Pekarna in slaščičarna Vesna Kamnik, v čigar okrilju je pekarna v Radomljah, prešla v sestav Tozda Pekarne Ljubljana, ne več Tozda Mlini.
Pekarna v Radomljah oskrbuje 4 trgovine, 9 menz, 3 šolske kuhinje in dom upokojencev, kruh in žemlje pa prodaja tudi v lastni prodajalni. Vsi ti odjemalci bi ostali ob umiku Tozd Pekarne Ljubljana nepreskrbljeni. Najbližja pekarna Radomljam je v Kamniku, le-ta pa še zase ne napeče dovolj kruha, saj ji ga dovažajo iz Tozd Pekarne Ljubljana, dnevno 2000 kg, 100 kg pa za pekarno v Radomljah. Dokler pa ni zgrajena nova pekama, mora obstoječa obratovati, saj taka množica ne more ostati brez domačega, zelo iskanega kruha.
Lastnik odpovedal Žitu najemne prostore
PRAVDA ZA PEKARNO V RADOMLJAH
ABRAHAMOVA STAROST RADOMELJSKE PEČI
Edina peč za peko kruha v domžalski občini, ki lahko kljubuje redukciji električnega toka in kliče po prenovitvi. Umivalnik, zaloga premoga, vrata peči in suhljad — kot v starih, »dobrih« časih ...
Ivan Cimerman
Polje, kdo te bo obdelal?
Predlog za podaljšano pogodbo zavrnjen
Žitu, Tozdu Pekarne, sta tako preostali le dve možnosti: podaljšanje najemne pogodbe z zasebnikom Šrajem za dobo 10 let, predlog za rekonstrukcijo in obnovitev ali odkup celotnih kletnih prostorov za primerno odškodnino.
Vrstili so se sestanki, razprave. Predlagali so tudi, da bi pekarno v Radomljah preselili v drug primeren prostor na območju domžalske občine.
Kako daleč sega takoimenovani privatni interes, ki zavrača družbene, širše vidike, lahko preberemo v dopisu odvetnika, ki zastopa lastnika pekarne v Radomljah, Andreja Šraja: »V tej zvezi moram poudariti, da ne gre v danem primeru za nobeno šikaniranje niti ne za nerazumevanje. Stališče Andreja Šraja temelji na podlagi njegove potrebe po tem prostoru, ki ga nujno potrebuje.« Hkrati pa tudi omenja, da bo verjetno dobila delovna organizacija Žito vso podporo pri eventualni novogradnji.
Novogradnja je velika investicija in v današnjih stabilizacijskih časih jo bo težko izvesti. Zato je potrebno nujno adaptirati obstoječo pekarno, da bo zadostila vsem predpisom. Pogoji dela so težki in potrebna so dokajšnja sredstva za obnovitev.
Sodba: izpraznitev poslovnih prostorov!
Dne 26. 9. 1980 je Temeljno sodišče v Ljubljani razglasilo sodbo v imenu ljudstva, ki navaja: »Ugotovljena lastna potreba tožnika po teh prostorih oz. uporabi stanovanjskih prostorov, ki je
najtesneje zvezana s prenehanjem obratovanja v poslovnih prostorih pa predstavlja okoliščino, ki daje tožniku {Andreju Šraju) pravico odpovedi poslovnih prostorov toženi stranki (Žitu) ne glede na dejavnost posebnega družbenega pomena, ki naj bi jo tožena stranka opravljala ...«
Zadnji dogodki pa so pustili vprašanje odprto, podpora širše družbene skupnosti pa se je izkazala dne 28. januarja 1981, ko so bili v nabito polni konferenčni sobi Skupščine občine Domžale soočeni: predstavniki krajevnih skupnosti, ki zahtevajo kruh iz Radomelj: Preserje, Homec-No-žice, Radomlje, Rov in Vir; predstavniki republiškega sekretariata za ljudsko obrambo; svet potrošnikov pri občinski konferenci SZDL Domžale, Jernej Lenič, predsednik skupščine ob. Domžale, Marija Ivkovič, predsednica OK SZDL Domžale, predstavniki Žita, Tozd Pekarne Ljubljana z direktorjem Antonom Kosovelom in pravno službo, predstavniki DE Pekarna in slaščičarna Vesna Kamnik in pekarne v Radomljah.
Vsa ta množica ljudi se je zbrala zato, ker jim grozi okrnitev preskrbe s kruhom, tem osnovnim živilom.
Na drugi strani je le en zasebnik: Andrej Šraj.
Bistvo stališč predstavnikov Žita je osnova za nadaljnji potek pravde: Skupščina občine Domžale naj na predlog Tozd Pekarne Ljubljana izda odlok o opravljanju dejavnosti posebnega družbenega pomena —- pekarstva na območju Radomelj, pri čemer je treba izhajati iz potreb krajevnih skupnosti in obrambnih načrtov, kar vse presega ozke privatno-lastniške interese.
iz žitorodnih predelov Jugoslavije so enotne vesti: sneg in mraz sta preprečila nadaljnjo setev pšenice. Ker so zamudili najugodnejše roke za to setev, so delno posejali druge kulture kot je soja. Časopisje iz Vojvodine je poročalo o tisočih hektarih neobrane koruze. Tudi nepobrana sladkorna pesa je ovirala oranje. Zaradi nizkih odkupnih cen žit (in nerenta-bilnosti, odkupnih cen), pridelujejo slovenski živinorejci vse vrste žit — koruzo, pšenico, ječmen, oves še vedno največ za svoje potrebe ali pitanje živine. Tudi letos obstaja bojazen za to. V Sloveniji je 80% obdelovalne zemlje v zasebnih rokah. Tozdi za kooperacijo in kmetijske zadruge morajo spremeniti dosedanji način dela pri vzpodbujanju, nakupu in sodelovanju z zasebnimi kmetovalci.
Predsedstvo CK ZKS je na svoji seji, 12. januarja letos, zavzelo odločno stališče do ukrepov, ki naj zagotovijo večji pridelek v kmetijstvu, več hrane. S posojili in ugodnimi pogoji ter z naložbami bank in preusmeritvijo prednostnih naložb v kmetijstvo je treba pomagati tej važni panogi s stranskega tira na glavnega.
Pripravljajo vrsto ukrepov in dogovorov, na osnovi katerih urbanisti in gradbeniki ne bodo več tako brezobzirno gradili stanovanjskih naselij, industrije in cestnega omrežja na najbolj plodni zemlji, ki je hkrati zaledje za oskrbo velikih središč in mest. Kako spodbuditi kmete, kolikor jih je še ostalo na zemlji, da bi jo bolje obdelali, neobdelane površine pa prepustili tistemu, ki jih bo obdelal?
Kmet kot proizvajalec še vedno nima odločujoče besede v zadrugah in kooperantskih organizacijah. Na vseh ravneh odločanja je treba vključiti kmeta kot enakopravnega soodločevalca in usmerjevalca, da bi bolje izkoristil zemljo in jo intenzivneje obdelal, z več hektarskega donosa.
Prehrambena industrija se bo morala dolgoročno povezati s kmetijstvom na dohodkovnih osnovah. Vendar ji je treba zagotoviti pri odkupu ugodne cene v primeru, da vlaga svoja sredstva kot sovlagatelj za razvoj kmetijstva. Ko bo živilska predelovalna industrija prevzela tudi del tistega rizika, ki ga prevzema kmetijstvo, ki zavisi od vremena, gnojil, letine in bo za to tudi prispevala svoj delež, ne pa le odkupila npr. žito po mlačvi — ne bo več strahu, da bi ne dobila dovolj surovin, vsaj za enostavno reprodukcijo. Proizvajalci v kmetijstvu pa bodo morali spoštovati vloženi delež partnerja s področja živilske industrije in mu pro-
dati pridelek (žito) po nižji, vnaprej dogovorjeni ceni.
V državah Evropske gospodarske skupnosti so I. 1980 pridelali 117,6 milijona ton žit, kar znese 500 kg na prebivalca. Po jugoslovanskih jesenskih predvidevanjih
1980	(ki jih je zapadli sneg delno zametel), naj bi pridelali leta
1981	15 milijonov ton pšenice in koruze, kar bi zneslo 700 kg na prebivalca. V EGS so pridelali lani 50,2 milijona ton pšenice, pri nas pa 5,1 milijona ton, kar ustreza številu prebivalstva. Te številke pa ni so primerljive, če povemo, v kakšnih pogojih obdeluje kmet zemljo v EGS, da mu ne manjka mehanizacije, umetnih gnojil in uživa različne ugodnosti. Tako pridelajo mnogo presežnih izdelkov, za 10% viška pšenice. Da bomo lahko zadostili vsem potrebam, bomo morali letos uvoziti 700 000 ton pšenice. To številko pa bi radi v bodoče ublažili, za kar moramo zastaviti vse sile.
Pri nas, v Sloveniji, so posebno poglavje visokogorske kmetije, s katerih se je po osvoboditvi preselilo ogromno prebivalstva v industrijo. Tretja generacija, ki zdaj živi po večjih naseljih in mestih, se seveda na zemljo dedov ne bo več vrnila.
Zato bomo morali vzgojiti generacijo mladih kmetov, ki bo oborožena z znanostjo, sodobnimi dognanji o maksimalnem izkoriščanju zmogljivosti zemlje, ki bo našla na njej svojo perspektivo za razvoj ter ne bo silila v mesta.
Tudi med okoli 80 000 slovenskimi zdomci, ki so na delu v tujini, jih je mnogo kmečkega porekla, doma iz rodovitnih kmetijskih pokrajin. Večina jih dela v industriji. Mnogi se resda vračajo, se pa preusmerjajo v privatno obrt, na zemljo se jih vrne manj. Planski dokumenti, resolucije in davčne stopnje niso edine mere, ki lahko spremene odnos do kmeta in kmeta do zemlje. Ta poklic mora biti prav tako spoštovan in cenjen kot vsak drug. Povsem se mora izenačiti s statusom delavca v združenem (industrijskem) delu, zagotoviti mu je treba prav take pravice kot delavcu v drugih vejah gospodarstva.
Šolski centri za vzgojo kadrov za kmetijstvo bi morali biti enakomerno porazdeljeni po vseh slovenskih območjih, saj je na primer gorenjska regija brez tovrstnih šol, ima pa velik industrijski bazen brez pravega oskrbovalnega zaledja.
Kmetijstvo kot prednostna dejavnost nam bo le tako lahko zagotovila več in cenejših osnovnih živil. Ustvarjanje nove vrednosti in vrednot potrebuje najprej — zemljo.
Nov SOZD v Podravju?
Poleg SOZD ABC Pomurka, ki povezuje domala vse kmetijstvo v Pomurju, in posluje tudi daleč izven lokalnih meja, je pomembno tudi združevanje kmetijcev v Podravju.
Na podravskem območju so v prvi polovici sedemdesetih let ustanovili SOZD Kmetijsko-pre-hrambeni kombinat s sedežem v Ptuju. V njem so se združili kmetijski kombinati iz Ptuja, Lenarta pri Mariboru, Slovenske Bistrice, Maribora in mariborska tovarna mesnih izdelkov Košaki. Ta SOZD pa ni nikdar prav zaživel. Njegove članice so se kmalu razšle, lenarški, mariborski in bistriški kombinat ter Košaki so se povezali v novo sestavljeno organizacijo, ki je nastala v Mariboru, to je SOZD TIMA (kmetijstvo, industrija, trgovina in inženiring). Ta SOZD je bila sprva zasnovana kot povezava trgovcev in Intesa. Sredi leta 1978 je bila SOZD TIMA zadolžena za načrtovanje razvoja agroživilstva v podravskih občinah. Tu je naletela na velike težave in različne interese, ki jih je težko uskladiti. Težave v preskrbi z živilskimi artikli v Podravju so odraz nerešenih osnovnih problemov v kmetijstvu, neenotnega programa razvoja (na tem območju je več kot šest SOZD), izključenosti kmetijskih zadrug iz povezovalnih procesov. Kako torej pridelati več hrane? Napovedujejo bližnjo 'združitev Kmetijskega kombinata Ptuj z ljubljansko Emono, kar pa problema ne bo rešilo. Dolgoročni načrti, ki jih čakajo, so: intenzivnejša izraba zemlje, skupno načrtovanje razvoja, medsebojna odgovornost za večjo in cenejšo kmetijsko pridelovanje, zaviranje teženj po razkosanosti in izrabi zemlje za nekmetijske namene, zagotovitev zadostnih količin sladkorne pese za ormoško tovarno sladkorja in odgovor o območnih živilsko-predelovalnih zmogljivostih.
Podravje mora na novo oblikovati enotno agroživilsko SOZD, da bi tako zagotovili stabilnejšo preskrbo z živili v potrošnih središčih.
ZAKAJ NE BI KUPILI PRIKOLIC?
Žito ima le zidane počitniške domove Toplarna, SAP, TAM, IMV in ogromno drugih podjetij ima bivalne prikolice: brez oskrbnika, brez kuharice, brez servirk in natakarjev. Premakljive so, slediš klimi in soncu, povlečeš jo lahko sam, po dogovoru. Prijetnost in domačnost, sam si »svoj gospod«, ni blokovskega režima, vodo si segrevaš sam, sostanovalcev ne motiš. Skuhaš si lahko, kar ti srce poželi, pa še očitati nimaš nikomur nič.
Naši delavci bi bili bolj gibljivi, bolj zadovoljni, spoznali bi več krajev ob morju in notranjosti domovine ... Take misli dežujejo, tehtne ali površne.
Morda je čas, da se vprašamo, če je taka klasična .domovska' oblika še sodobna, če delavcem še ustreza. Ali bi izvedli anketo in vas povprašali o tem?
Čas je prerasel stare vezi. Vse več ljudi hoče drugam. Zakaj? In — kam? Pišite nam o tem v uredništvo Glasnika.
NOVA TOVARNA SLADKORJA V ŠABCU
ALK, sestavljena organizacija združenega dela Agroindustrijskega kombinata šabac planira za srednjeročno obdobje 1981—1985 izgradnjo tovarne sladkorja. Predračunska vrednost tega objekta znaša 3 024 795 000 din. Predvidevajo, da bi začela obratovati že leta 1983. Za njeno izgradnjo bodo prispevale sredstva delovne organizacije kot so PIK Mačvarin, Mlinska industrija Bogatič, PTK 4. oktobar, Agroindustrija Žitoratar in drugi.
Med investitorji, ki jih navaja AIK, ni zaslediti nobene slovenske delovne organizacije.
Veliko pomanjkanje sladkorja, ki mu zaradi premajhnih količin pese ne more zadostiti edina slovenska tovarna sladkorja v Ormožu, bo tudi letos osnovno vprašanje živilske industrije.
<t 1» i a®	a 4 it Š® « Sž S	m
Dominik Nemec
Ivan Cimerman
)0
v
d
ib
e'
v
k-
ih
u
ii
si
ih
V'
3?
;V
J
e
v
V’
:r-
10
io
i«
bi
6.
ih
S
b
ih
ti
ji
3'
?
1
J
li
1
J
t-
l|
I,
r
I,
Prodajati moramo tisto, kar lahko proizvedemo
Žitovi potniki razpravljajo o planih v preddvorskem »Začaranem
gradu«
x°t vsako leto, so se tudi lani °t> koncu leta 19. in 20. decembra Ostali potniki Tozd Blagovni pro-rriet na svoji letni konferenci. Na Srečanju, ki je potekalo v delov-nem vzdušju, so sodelovali tudi Predstavniki tozdov, katerih iz-®'lke prodajajo potniki na jugoslovanskem tržišču.
°tnike je pozdravil Bogo Brati-9a 'n jim orisal dosežene rezul-tate v obdobju 1976—1980, ter Ph seznanil s planom razvoja °mbinata v naslednjem srednjeročnem obdobju. Poudaril je, da Je Pred nami obdobje, v katerem aas čaka veliko problemov in ezav- ki jih bomo premagali Predvsem z večjimi osebnimi in 5 pPnimi prizadevanji za čim °jše gospodarjenje. Posebno je Pomembno, da v 1981. letu po-8 evimo solidne temelje za na-
1	a|jnje delo do 1985.
2	Poročil posameznih prodajal-
enot in služb Tozd Blagovni r°met ter predstavnikov proiz-°dnih tozdov so se zrcalili vsi ^"obletni, s katerimi smo se v I embinatu spopadali v preteklem t ,U- Ti so predvsem v nabavi, I 0 surovin kot repromateriala .opreme. Največ muk in glavo-°v pa nam je povzročil uvoz IggPotrebnih surovin in emba-. e’ saj smo organizacija, katere l<eJavn°st je za družbo sicer veli-2g^a Pomena, ne omogoča pa nj. °s1:nega pridobivanja potreb-ng .deviz z izvozom. Tako je zu-t0?njetrgovinski sektor skupaj s
‘ celo leto bil bitko za prido-Stcsev zadostnih deviznih sred-fci" »rav,=.
dai Kl 80 Poročali o poteku pro-na terenu. Iz poročil smo
mt2eli tri mke, ki
pomembnejše dejav-so vplivali na prodajo v em letu: asortiment, pro-
“udnpna ,j:n rek|amna dejavnost ler ra7u„i;i_ .	...
pretekl
Pa9and
ga ^a_zdelitev proizvedenega bla-2ar
t02 ‘•“auni težav v proizvodnji izd Ji niso mogli proizvajati vseh
i ^OV, ki 'Qn iih nroieniih
rTled Posameznimi območji. aradi znanih težav v proizvodnji
letih VV' ki so v prejšnjih ■ Predvsem je primanjkovalo
čokolade in bolj iskanih vrst žvečilne gume. Konkurenčne OZD in trgovci na drobno pa so začeli ponujati vezane posle, npr.: »če nam date čokolado, vzamemo tudi bonbone,« ali pa: »damo vam čokolado, če vzamete tudi žvečilno gumo.«
Tozdi namenijo premalo sredstev za vse vrste propagandnih akcij, kar je razvidno tudi iz poročila Mire Tomc, vodje propagandne službe Tozd Blagovni promet. Konkurenčne OZD so v tem že pred nami in bo potrebno v planih tozdov nameniti večja sredstva za to obliko pospeševanja prodaje, sicer bomo poraženi v vse ostrejši bitki za kupce. Potniki so posredovali pripombe, da blago ne delimo emakomemo po vseh območjih in da imajo nekateri prednost. Na to vpliva delo strokovnih služb tozda, ki so včasih delovale neenotno in se je v njihovem delu uveljavljal vpliv posameznika.
Ob vseh teh naštetih problemih pa so potniki uspeli izpolniti plan prodaje za 1980 poprečno 98% (točni podatki za 10 mesecev 1980 in predvidevanja za november ter december) in sicer: proizvodov Šumija 92%, Gorenjke 96%, Imperiala 105%, Mlinov 98%, Pekatet 104% ter Triglava 95%.
V razgovorih s potniki smo dobili vtis, da so premalo povezani z življenjem Kombinata in preslabo obveščeni o dogajanjih v samoupravnem lin poslovnem delu Žita. Njihova vloga v ustvarjanju dohodka delovne organizacije je ključnega pomena, saj se vse napake oziroma odlike v reprodukcijski verigi najmočneje re-flektirajo prav v neposredni prodaji na terenu. Zato menijo, da bodo morali tozdi bolj enotno nastopiti na tržišču in dosledneje upoštevati zahteve potrošnikov. Sami pa bodo morali napeti vse sile, da prodajo tiste proizvode, ki so jih proizvodni tozdi v dani situaciji zmožni proizvesti.
^perial vse uspešnejši
kiSn° lmPerialovi izdelki žvečilne gume utirajo pot po Evropi, je do-1 Naložn^ poši|jka’ ki so jo odposlali koncem januarja v Nemčijo. ’ kovanj S° 40 transPortnih kartonov cigaret, 100 kartonov velikih k ev in 100 kartonov malih kovancev, 100 000 velikih kovancev * kartJJf e,mbalaže. v razsutem stanju; temu bodo dodali še 400 i ^ V’ Šumijevih, seve.
nih kart°V drU9.ega naročnika v Nemčiji pa so poslali 4000 transport-onov tripaka, artikel 981 in 150 kartonov zlatih kovancev.
Črno zlato za peko kruha
Petrolu manjka črka O, upajmo, da bo kurilnega olja dovolj
Žito oskrbujeta Petrol in Istrabenz
V Tozd Blagovni promet so nam posredovali podatek, da dobiva Žito od Petrola Ljubljana in Istrabenza Koper okrog 5200 ton težkega m lahkega goriva. Za te količine so sklenjene redne letne pogodbe, ki jih obnavljajo. Naši nabavljale! so vedeli povedati, da je oskrbovanje naših temeljnih organizacij s potrebnimi gorivi dokaj zadovoljivo in da ni prišlo nikjer do nobenega zastoja v proizvodnji. Seveda nenehno grozijo kakšne restrikcije in zapore, takrat pa živilska industrija dobi potrebno gorivo iz internih zalog. Ne more se zgoditi, da bi pomanjkljiva oskrba potiisnila kruh — to osnovno živilo, ob stran, saj je ta proizvodnja prioritetna. Tako nam je tudi ob kriznih obdobjih zajamčena zadostna količina goriva ali nafte.
Težave centralne oskrbe je v tem, da tozdi niso vsakodnevno, kot jim narekujejo potrebe in morebitni primanjkljaj, povezani z osrednjo službo za nabavo goriv. Tako se zgodi, da včasih v ihti po svoje rešujejo predvideni primanjkljaj.
Če tozdi nemudoma obvestijo na-
NOVA TRŽNICA V MOSTAH Lažna televizijska vest
Sredi januarja je napočil svečani trenutek: v Mostah so slovesno odprli novo, trinadstropno tržnico. Tako bodo lahko Moščani kupovali vsa živila na enem mestu, kar poprej ni bilo mogoče. Stala je več kot 53 milijonov dinarjev, gradili so jo tri leta. Ob vhodu v pritličju na desni strani ima svoje prostore PIK Čakovec, OOUR Mesna industrija, levo SOUR PIK Vinkovci, Tozd Plantaža Borinci, na sredi te
bavno službo Žita o potrebi, lahko le-ti takoj vzpostavijo vezo z dobavitelji.
Vedno pa to ni mogoče, če je okvara nenadna, potem pač za-vise od lastne iznajdljivosti. Če se pokvari ali zamaši dovod nafte iz rezervoarja, morajo poklicati medtem, ko okvaro popravljajo, tudi kakšno cisterno na pomoč, da iz nje črpajo za peko.
Znano je, da sta si Istrabenz in Petrol že hotela seči v roke in da govore o združenju. Dokler pa se ne združita, si lahko posamezni tozdi nakopljejo sitnosti, če v sili pokličejo — recimo bližji Petrol, tradicionalno pa jih oskrbuje Istrabenz. Huda kri se ohladi, če povemo, da kupci kruha neusmiljeno zahtevajo svoj hlebec, nihče pa ne vpraša, s čim in kako ga bodo spekli, medtem ko ob dveh zjutraj peki že segrevajo peči zanje.
Tozd Pekarne Ljubljana
in Tozd Šumi skupaj nabavljata
kurilno olje
Primer skupnega nastopa oziroma nabave kurilnega olja sta oba zgoraj omenjena tozda. Tozd Pekarne Ljubljana, ki nedvomno s svojo dejavnostjo sodi med prio-
arene je prostor za zasebnike, ki prodajajo poljščine, potem je v kotu okrepčevalnica Gostinskega podjetja Figovec — vse mogoče — le prodajalne kruha ni videti. Ta je šele v prvem nadstropju. Francka Kovačič, ki je poslovodenja v prodajnih prostorih Kme-tijsko-živilskega kombinata iz Kranja, kjer prodajajo kruh, je bila še vedno ogorčena ob lažni televizijski vesti, da »uvažajo« kruh iz Kranja. »Ali ste slišali ta nesmisel? Dolga leta sem že zaposlena v trgovini s kruhom in živili, pa ga ves čas dobivamo iz Tozd Pekarna Bežigrad in Pekarne Ljubljana iz obeh Žitovi h pekarn
ritetne, mnogo laže nabavlja to dragoceno gorivo kot Tozd Šumi, saj se konditorska industrija bori za svoj prostor na soncu, očitajo ji, da ni temeljna, da se približuje celo »luksuznim« proizvodom.
Za peko kruha imajo v Tozd Pekarne svoje kurilno olje, iz Tozd Šumi pa jim dovajajo paro za vlaženje kruha.
V	Tozd Šumi porabijo tako za svojo proizvodnjo in delno za potrebe Tozd Pekarne letno 1 200 000 litrov kurilnega olja. Dnevno ga porabijo 5000 do 5500 litrov.
Marko Černetič, vodja vzdrževalne službe v Šumiju je povedal, da so imeli v letu 1980 v februarju, marcu in aprilu »obupne probleme« s tem gorivom. Dobivali so ga takorekoč po kapljicah, sproti, da so bili v nenehnem strahu za zastoje. Tekoči trak s sladkorno maso se ne sme niti za hip ohladiti, devet ton bonbonov s tekočega traku na dan ne dopušča električne in ne drugačne redukcije. Zvezni ukrepi ob podražitvah na svetovnem tržišču se odražajo tudi letos, vojna med Irakom in Iranom ni tako daleč. Politika blokov vključuje tudi goriva, nafto, bencin.
Podražitev bencina koncem letošnjega januarja napoveduje še druge podražitve. Cisterne niso tako velike, da bi dopuščale zaloge. Lansko leto je stal liter kurilnega olja 1050 din, letos pa so srečni, če so uspehi tik pred podražitvijo dobiti vsaj 100 000 litrov kurilnega olja več, ko cene čez noč poskočijo in si prihraniti dokaj milijonov.
V	Tozd Šumi imajo dve cisterni po 80 000 litrov in ob začetku 1981 se jih ponovno loteva bojazen pred krizo z gorivom. Slovenija ima omejeno količino olja, ki ga sme potrošiti, v enem letu. Količine, ki so potrebne za prehrano prebivalstva, pa je treba zagotoviti ne glede na kakršnokoli krizo, podražitev ali spopad naftnih velikanov.
torej, pa še iz Grosupljega nam pripeljejo ,ta domačega', žemljice pa jim dovaža Konditor. Kupci se šele privajajo na nas, mi pa na te prostore, ki so polni pomanjkljivosti: tla so mrzla, iz ploščic, izpod prodajnega pulta piha vgrajen ventilator pod noge, vlek ventilatorjev v garderobi je preveč silovit, vrata ob vhodu k pultu se napačno odpirajo ... Najtežje pa je s prevozom prispelega blaga zjutraj, ko ga pripeljejo. Dve dvigali sta mnogo premalo, zaradi tega, ker vse blago dobimo hkrati ob 6. uri zjutraj.
Zato bi bilo samoumevno, da bi bila prodajalna kruha v pritličju. Naše stalne stranke so tudi starejši občani, ki težko pridejo po stopnicah. Oskrba? Hmm! Danes je kot zakleto — nekaj makovk, žemljic in francoskega kruha je še ostalo, s Samove ni bilo do enih kamiona, ni šoferja, iz Grosupljega prav tako.«
Ob pogledu na police sem pogrešal ostale žitove proizvode: testenine, moko, žvečilno gumo, Šumijeve bonbone in še kaj. Občina Moste je velika, število kupcev bo nedvomno enkrat večje, prostora za različne artikle je dovolj. Le malce podjetnosti je treba!
Nagradna križanka

POST
SCRIPTUH
fm
(te 'Sk
mm

IGRALEC
VALIČ
PARTIZAN SXI PISEC HINKO BRATUŠ
JEDRO,
SMISEL
ŠALE
GENEA-
LOGIJA
RODOVNIK
GESLO
FRANCOSKE
REVOLUCIJE
MUSLIMANSKI
VERSKI
PREDPISI
FIGURA PRI PLESU ČETVORKI
STADION V BUDIMPEŠTI
RAČUN
KRAJ V ANTIČNI BITINIJI
ŽITARICA
ZOLAJEV
ROMAN
DOLGO
OBDOBJE.
EPOHA
ČLOVEK, KI HODI NA DNINO
DILNEGA MB O RA
ŽIVEC
ANTIČNI NAZIV MESTA NIN
RAZLIČNA
SOGLAS-
NIKA
SIJ,
LESK
ZVIŠANJE. DVIG
POLETNO
OBUVALO
SLOVITI BRAZILSKI NOGOMETNI KLUB
FIZIKALNA ENOTA ZA DELO
BOGDAN
NOVAK
LITERAT GRAFE-NAU ER
ANTIČNA
DONAVA
POŠKODBA
NAŠ
ODLIČNI
TELOVADEC
SPECIFIČ-
NOST
PLANINSKO
DRUŠTVO
IME
IGRALCA
POLICA
LJUB-
LJANSKO
LETA-
LIŠČE
MAJHEN
DELČEK
SNOVI
RASTLINA ČRNI TRN
GRŠKI BOG VOJNE
KRAJ PRI PORTOROŽU (FORMA VIVA1
STOPNJA.
VRSTA
VZHAJALNO
SREDSTVO
STAR
SLOVAN
VRSTA
TKANINE
KITAJSKI
VODITELJ
BANJA
LUKA
PENJAČA.
PAST
STVAR,
PREDMET
BEDAK.
KLADA
STARO-
ŽIOOVSKI
KRALJ
IME
IGRALKE
NOVAK
OSKAR
KOVAČIČ
sestavil:
PETELIN
Rešitve pošljite v uredništvo Glasnika, na Šmartinsko 154,
61000 Ljubljana, do 15. marca. Izžrebanci bodo dobili tri nagrade
V TOZD PEKARNA LJUBLJANA SO IZVOLILI NOVO VODSTVO 00 ZK
Na četrti redni seji 00 ZK Tozd Pekarne Ljubljana so izvolili novo vodstvo. Komisija pri komiteju občinske konference ZKS Ljubljana Moste-Polje je sprejela predlog 00 ZK Tozda Pekarne, s katerim so imenovali za kandidata za sekretarja Jako Kandušarja, za njegovega namestnika pa Francko Drglinovo. Po glasovanju so prisotni soglasno izvolili oba kandidata, kot sta bila predlagana. Obema izvoljenima želimo čimveč aktivnega in uspešnega dela ter jima čestitamo!
Ob tej priložnosti se je poslovil od članov kolektiva Ignac Vrbole, dolgoletni pekarski delavec, ki je nazadnje delal kot vodja oddelka zmrznjene hrane. Jakob Kandušar, novoizvoljeni sekretar 00 ZK Tozd Pekarne mu izroča sliko v dar. Ignac Vrbole pa ne namerava povsem oditi v pokoj, svoje izkušnje bo še nekaj časa prenašal na mlajše s honorarnim delom.
Oskrbnica doma na Ukancu odšla v pokoj
Ivankin sestop v dolino
Ivanka Mešič, ki s svojo sestro oskrbuje Žitov dom na Ukancu, se poslavlja od gorske čistine in miru. Nekdo drug jo bo nadomestil v kuhinji, pri šanku, prijaznem kramljanju z gosti. Začetek
leta prinaša velike m drobne novosti, zamisli, ideje, naskoke in — umike.
Ivanka meni: »Največ obiskujejo dom Žitovi uslužbenci in delavci z družinami. Preteklo leto so bili najbolj živahni junij, julij, avgust in september. Od 1. oktobra do 15. novembra je bil dom zaprt. Na razpolago imamo 17 postelj, če je potrebno pa sprejmemo tudi več gostov v sobo; kjer so po tri postelje, lahko namestimo še dve, tako da omogočimo večji družini skupna ležišča.«
Dom je v zimskem času prijetno topel, saj ga segrevajo s centralno kurjavo. Sneg do njega tudi splužijo in za avtomobile ni težav. Avtobusna postaja je pri
hotelu Zlatorog, od koder je dobrih 10 minut hoda do doma. Do vznožja žičnice, ki pelje na Vogel, pa je dvajset minut hoda. »Glavna kuharica sem bila sama. Najraje sem pripravljala domače jedi, tudi pecivo sem pekla. Veste, v takemle domu moraš biti .deklica za vse', zunaj in znotraj doma. Pomesti moraš, oprati, gostiti goste, tudi družaben in zabaven moraš biti, da se vsi dobro počutijo.
Nekateri radi posede ob barvnem televizorju, drugi si poiščejo zabavo, zlasti poleti, v Zlatorogu, kjer so redni plesi, tudi pokrit bazen imajo tam, v njem se lahko kopljete dopoldan in popoldan.
V naš dom si vesele družbe pri-neso svoje magnetofone, ob katerih plešejo po mili volji, ob novem letu do zore.«
Povedala je še, da ji je zdravje malce opešalo, da je sicer ni prav nič strah, odkar ni več moške sile v domu, in da pričakuje podjetnega in skrbnega naslednika.
Kot zaskrbljena mati se mi zdi, mnogo moči je tod razdala, mnogo ur in let. V časopis so že dali oglas za novega oskrbnika. Ivanka se umika, sestopa v dolino, morda med štajerske griče, od koder je doma.
Ostali bodo spomini na jasne, čiste dni, -ki jih ljudje tako krčevito iščejo, ko beže iz mest, megle in dima.
^pjsoIWvt>u)v.~"N.
i/EfcATEW KUMAUlkMo,
A NE BoVA TAto malenkost*,
IZID ŽREBANJA NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
Komisija, ki je do 15. februarja prejela 103 rešitve križanke, je izžrebala sledeče srečne nagrajence:
1.	Silva Buk, Ragov-ska 8/16, 68000 Novo mesto
2.	Ivanka Perše, Tozd Pekarna Dolenjska, 68000 Novo mesto
3.	Ernest Burnik, Ob Kvedrovi B 1, 61000 Ljubljana
Vse izžrebance pozivamo, da naj dvignejo nagrade v uredništvu Glasnika, Ljubljana, Šmartinska 154, soba 36/11.
Pravilna rešitev — vodoravno:
VESTALKA, IMPERIAL, GORENJKA, NENI, IR, BAMAKO, MM, PO IGALO, LEGURA, PP, ŠTRENE, IZLIVANJE, PEŠEC, BAJRAM, INK, ČAR, OKEL, JAKA, VPIS, AKA, DANILO, NIT, RE, LA, PK, KRITIK, AJDOVEC, INTER, ENCIM, STEARIN, OPTIKA, VAASA, IA, DA, STATIK.
Nagrajeni Žitovi jubilanti za 10, 20 in 30 let dela
Zvestoba eni delovni organizaciji je dokaz, da so mnogi izmed naših delavcev zakoreninjeni vanjo, da so preživeli pri delu zanjo svoja najbolj plodovita leta in da so marsikaj prispevali za skupen boljši jutri Po posameznih tozdih so nagradili jubilante in priredili proslave iU zakuske. Objavljamo imena nagrajencev:
TOZD PEKARNE LJUBLJANA
10 let: Franc Anžlin, Silva Fabič, Avgust Horvat, Andrej Jamnik, Ivanka Korenčič, Pero Mazalica, Jože Meden, Miha Omerza, Stanka Zakošek, Mustafa Serdarevič, Slavka Dolinšek, Dragica Markovič, Anica Vinšek, Marija Golob, Helena Rupnik; 20 let: Ivan Ger-bajs, Valent Goričanec, Anton Horvat, Vera Slapničar, Nikola Šikanovski, Slavko Turnšek, Jože Šraj, Slavka Šraj; 30 let: Anton Žnidaršič, Terezija Pezdir.
TOZD PEKARNA BEŽIGRAD
10 let: Satefa Mehič; 20 let: Ignac Čuček, Zinka Fekonja, Stane Kilofanovič, Stanko Štuhec.
TOZD ŠUMI, LJUBLJANA
10 let: Marko Černetič, Pero Dujmovič, Andelka Eror, Marija Holjevec, Danica Mitič, Leon Pugelj, Alojz Ručigaj, Emil šaj-novič, Emilija Žumer, Nada Mika-novič; 20 let: Marjeta Bergman, Marija Narandža, Gvido Saksida.
TOZD PEKARNA KRANJ
10 let: Anica Dukič, Rado Gros, Edo Osredkar, Ivan Raščan; 20 let: Iva Počmik; 30 let: Anton Dolenc, Alojz Kozan, Anton Žura.
TOZD PEKARNA KRŠKO
10 let: Alojz Grmšek, Anica Koritnik, Kristina Kukovičič, Alojz Levičar, Martin Lindič, Marjan Oštir, Zlata Vidmar, Jože Žarn; 20 let: Alojz Dvojmoč, Karl Potočnik, Stanko Živič.
TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DOLENJSKA
10 let: Franc Kenk, Jožefa Košak, Franc Robek, Anton Saje, Stane Fran-kovič; 20 let: Alojz Golobič, Jožefa Miklič, Mimica Maler-ič.
TOZD MALOPRODAJA
10 let: Antonija Jakoš, Maruška Žgur; 20 let: Marija Dujmovič, Genovefa Kosac; 30 let: Mila Fatur.
TOZD PEKARNA VRHNIKA
10 let: Janez Celarc, Ljudmil3 Ivančič, Slavka Rupnik.
TOZD MLINI LJUBLJANA
10 let: Jože Vranešič, Alojz Kos-Jure Milanovih, Antonija Urbanija, Ernest Felc, Henrik Heine-Miroslav Merela; 20 let: Jane3 Štempihar, Josip Kuzma, Damjak Potočnik, Florjan Koloman, Mil3 Mrzlikar; 30 let: Janez Lajevic-Jože Malež, Franc Hribar.
TOZD TRIGLAV LESCE
10 let: Marija Brune, Branko Fister, Janez Kajdiž, Tinka Karič-Fata Kičin, Irena Klockel, Betk3 Luzar, Štefan Mengeš, Helen3 Rudolf, Andrej Vidmar, Danic3 Zorč, Brigita Gobec, Matevž V3' Ijavec; 20 let: Marija GaboC Mihaela Pfeifar.
TOZD GORENJKA LESCE
10 let: Justina Globočnik, Marij3 Lotrič, Ivka Rašič; 20 let: Marij3 Košir, Alma Šest, Marinka Širh' nic; 30 let: Pavel Mulej.
TOZD IMPERIAL, KRŠKO
10 let: Stana Djurič, Tončka Dvoj moč, Dragica Fabjan, Anica H3' čevar, Vili Jankovič, Štefka Krži3' nik, Ivanka Olovec, Fanika Omer’ zu, Jože Preskar, Jožica Puntat Jože Savnik, Nada Slak, Maric3 Simonišek; 20 let: Franc Korit nik, Franc Mirt; 30 let: J usti k3 Cerjak, Ivan Žičkar.
TOZD BLAGOVNI PROMET 20 let: Janez Markelj.
TOZD TEHNIČNI OBRATI
10 let: Jože Kraševec; 20 let: Ja' nez Prašnikar.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
10 let: Tanja Kovač, Betka TUr šič; 20 let: Zofi Florjančič, Lojzh3 Vesel; 30 let: Marija AbrahaC1'
TOZD RAZVOJ INŽENIRING V tem obdobju nima nagrajencc'/