PROMETNA ŠTUDIJA ZA LETI 2000 IN 2010
Promet skozi Grosuplje je neurejen in zaradi nenačrtnosti tudi nevaren
Grosuplje je bogatejše za strokovno prometno študijo, ki je nastala na temelju štetja prometa na vseh pomembnej-ših grosupeljskih križiščih (8. in 9. novembra lani med 5.30 in 17.30) ter gravitacijskega mo-dela, ki ga sestav]ja vrsta mate-matičnih zakonitosti. Te pri opisovanju upoštevajo odvija-nje prometa v naselju, niso pa jim osnova današnji tokovi v mestu, temveč predvsem ob-našanje prebivalcev, njihov odnos do prometnega sredstva ter njihove potrebe po gibanju. Velik vpliv imajo tudi bodoče spremembe v izrabi površin, za kar so se republiški strokov-ryaki, ki so zajetno prometno študijo izdelali, opirali na ob-činske razvojne načrte in oce-nili ne le promet v letu 1990, pač pa tudi v letu 2000 in 2010.
Štetje prorneta je pokazalo, da Adamiče\ro cesto pred Ta-borsko prevozi 8252 vozil dnevno in da jih pri obstoječi cestni mreži leta 2000 lahko pričakujemo tam 10.000; Ada-mičevo med Ljubljansko in Partizansko je novembra lani prevozilo dnevno 5244 vozil, konec stoJelja jih bo skoraj 7000; na Ljubljanski pred Ada-mičevo jih je bilo 3754 (leta 2000 predvidoma 4500), Ob Grosupeljščici pred Adamiče-
vo 3585 (leta 2000 predvidoma 5550), na Taborski pred Ada-mičevo 3343 (leta 2000 pa 3780) in pred Županičičevo 5578 (ko-nec stoletja predvidoma 6680).
Doslej je pač planiranje pro-meta v Grosupljem potekalo - kolikor ga je sploh bilo - ne-odvisno od planiranja drugih dejavnosti, zato je naš promet ne le neurejen, ampak tudi ne-varen. Ob pripravi prometne študije so zato prometni stro-kovnjaki upoštevali ne le šte-vilke pri štetju prometa, pač pa tudi odgovore anketiranih pre-bivalcev ter inventarizirali (po-pisah in prešteli) obstoječe po-vršine za mirujoči promet, po domače parkirišča. Da so po-trebe večje kot je na voljo par-kirnih mest, je pokazalo tudi štetje nepravilno parkiranih vozil v ožjem centru naselja. Zlasti tako parkiramo v trikot-niku Adamičeva-Kolodvorska-Taborska ter v okolici avtobus-ne oziroma železniške postaje. Kot nepravilno parkirana so šteli vsa vozila, ki niso stala na minimalno urejenem parkiriš-ču, temveč na pločnikih, zele-nieah in dovozih: na dan štetja so jih našteli 198, kar kaže, ko-likšne so naše trenutne potre-be po parkiriščih. Primanjkuje urejenih parkirišč tako za sta-
novalce kot za zaposlene in za poslovno trgovsko dejavnost. V središču je nekako urejenih 118 parkirnih mest ter okoli 30 pred nekaterimi podjetji, 12 pa bi jih bilo tam, kjer jetrenutno tržnica. Prometni strokovnjaki predlagajo, da najdemo za trž-nico drug prostor; tako bi z urejenimi parkirnimi prosto-ri v osrednjem delu kraja imeli nekako 180 parkirnih mest. Kljub temu ugotavljajo, da nam na območju starejše več-stanovanjske zazidave pri-manjkuje približno 280 parkir-nih mest, v osrednjem delu kraja pa 200 mest. Rešitev naj bi bili pokriti oziroma garaini boksi, četudi na nekoliko bolj oddaljeni lokaciji. Skladno z rekonstrukcijo cestne mreže nam svetujejo tudi gradnjo ni-vojskih ali izvennivojskih par-kirišč, s čimer bi pridobili 900 parkirnih mest. Dokler ne bo dolgoročnih rešitev, ki terjajo seveda kup denaija, pa predla-gajo spremembo prometnega režima v okolici stanovanjske zazidave južno od Adamičeve. Poskusno naj bi uvedli sistem enosmernih cest, na sprošče-nih površinah pa bi uredili vzdolžno parkiranje. Predlaga-jo, da bi tako postali Trubarje-va in Jurčičeva III enosmerni proti jugu, Partizanska na od-
seku med Tovarniško in Ada-mičevo pa enosmerna proti se-veru. Prečne ceste, to so Lev-stikova, Prečna pot, Jurčičeva I in II pa izmenično enosmer-ne proti vzhodu oziroma zaho-du. Tak sistem bi lahko uvedli tudi na drugih za to primernih ulicah in tako pridobili približ-no 150 parkirnih mest in tudi pešcem zagotovili večjo var-nost.
Na pešce ne smemo pozabiti, saj študija ugotavlja, da pešači kar 47 odstotkov prebivalcev, ne delo pa hodi peš skoraj 29 odstotkov zaposlenih. Varne površine za pešce smo hudo zanemarili, nič bolje pa ni s ko-lesarskimi stezami.
Primemo cestno mrežo naj bi v naslednjih letih predstav-Ijale Ljubljanska, Ob Grosu-peljščici, Taborska, Županči-čeva in nova Gasilska cesta, ki se nadaljuje prek Grosupeljš-čice do Kovinostroja. Predla-gajo tudi novo cestno poveza-vo med Cikavo in Cesto na Kr-ko, ki bi imela funkcijo obvoz-nic. Na odseku med Čikavo in Taborsko cesto bi bila imeno-vana Industrijska cesta, od Ta-borske do Ceste na Krko pa Obvoznica. Med novimi cestni-mi odseki predlagajo tudi po-vezavo Ceste na Krko in ceste Ob Grosupeljščici prek polne-ga štirikrakega križišča z Ada-mičevo in rekonstrukcijo kri-žišča Bambič, od koder bi na-redili povezavo prek Gasilske ceste do Adamičeve pri Kovi-nostroju. S prestavitvijo Ta-borske ceste (kot posledico no-ve urbanistične zasnove ožjega središča in lokacije avtobusne postaje), bi nastalo novo štiri-krako križišče Adamičeve in Taborske, v katero bi se prik-ljučila še cesta Pod gozdom IV. Študua je upoštevala za le-to 2000 in 2010 tudi možnost dveh velikih novih pozidav, bodisi na območju Jerove vasi bodisi na območju Brvac. Vse-kakor bo treba do konca deset-letja ali vsaj do leta 2010 sema-forizirati križišča Adamičeva--Taborska, Adamičeva-Ljub-ljanska in Adamičeva-Cesta na Krko, čim prej pa Adamiče-vo in Taborsko urediti tako, da bomo ob njunih robovih prido-bili urejena parkirna mesta in da tudi pešci, zlasti otroci, ne bodo več ogroženi.