MOSTISCAR
GLASILO OBČINE IG LETNIK XX • maj 2014 • Številka: 4
str. 6	Šola zdravja organizira čiščenje ambrozije
str. 14	18. Občinska revija pevskih zborov
str. 32	12. mladinski šahovski turnir na Igu
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • maj 2014
Spoštovani bralci in bralke!
V	tokratni številki izpostavljamo dve aktualni temi, prva se nanaša na aktivnosti civilne iniciative, ki se zavzema proti gradnji novega daljnovoda, ki bi še dodatno obremenjeval naše okolje. Njihovo peticijo je podpisalo tudi že več sto Ižancev. Proti tej trasi so se pred časom izrekli tudi naši občinski svetniki, o čemer smo že poročali. Kako se bo razpletlo, bomo spremljali tudi v Mostiščarju. Druga tema se nanaša na prav posebno čistilno akcijo, ki se obeta v naši občini - junija bomo odstranjevali inva-zivno in alergeno rastlino ambrozijo, ki se je razširila tudi pri nas.
V	preteklem mesecu se je zvrstilo kar nekaj tradicionalnih društvenih prireditev, večinoma vezanih na različne praznike, ponovno so zadoneli glasovi naših zborovskih pevcev in pevk na občinski reviji pevskih zborov. Na Kureščku so prvič pripravili konjeniško obarvano jurjevanje, najavlja-mo pa tudi novo prireditev - prvo ižansko roštilijado.
-—Kljub počitnicam je pester tudi Kotiček za mlade, kjer lahko mdr. preberete, kako je potekal šolski plesni festival in kako so na šoli obeležili dan Zemlje. O svojem dnevu odprtih vrat pišejo z golske podružnične šole. Najmlajši pa so spoznavali kamnine ter izdelali čisto posebnega Zamaškojeda.
Predstavljamo tudi zanimivo temo o nekoč precej razširjeni obrti na južnem robu Ljubljanskega barja apneničarstvu. To se je do danes ohranilo v Podpeči, nekoč pa bilo razširjeno tudi na našem ižanskem koncu. Kje, boste lahko prebrali v naslednji številki, tokrat pa pogovor z enim zadnjih še aktivnih podpeških apneničarjev. Potekala so tudi zaščitna dela na več naših cerkvah, v katerih so si podstrešja za svoj dom izbrali netopirji.
Posebej bogata je rubrika Šport, zelo uspešni so naši karateisti in šahi-sti, pišemo pa tudi o balinanju. Predstavlja se nam tudi uspešna športnica, ki se ukvarja z dresurnim jahanjem.
Prijetno branje vam želi
uredništvo Mostiščarja
Obvestilo
Rok za oddajo prispevkov v prihodnji številki Mostiščarja je sreda, 28. maj 2014. Junijska številka bo predvidoma izšla 13. junija 2014.
Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave.
Organizatorje prireditev opominjamo, da bo to zadnja številka, v kateri lahko najavijo svoje poletne prireditve, saj julija in avgusta Mostiščar ne izide.
Spomin na veliko noč
Foto: D. Mlakar
Koledar prireditev		
petek, 23. maj, ob 8. uri, Ig, Balinišče pri gasilskem domu	Ženski balinarski turnir DU Ig 2014	DU Ig
sobota, 24. maj, ob 9. uri, RTC Zapotok	Sprehod po Zapotoški učni poti	Društvo Zapotok
sobota, 24. maj, ob 19.30, Kulturna dvorana Golo	Letni koncert ŽPZ Ig	Društvo Fran Govekar Ig
ponedeljek, 26. maj, ob 19. uri, Knjižnica Ig	50. Govekarjev večer	Društvo Fran Govekar Ig
četrtek, 29. maj, ob 17. uri, Knjižnica Ig	Ustvarjalna delavnica za otroke Zvezdica Zaspanka	MKL - Knjižnica Ig
sobota, 31. maj, ob 20. uri, Igrišče v Tomišlju	Gasilska veselica z ansamblom Veseli Dolenjci	PGD Tomišelj
petek, 6. junij, ob 20. uri, Iški morost (pri mostu čez Iško)	Nočni izlet na Iški morost	Dopps
sobota, 7. junij, ob 10. uri, pri gasilskem domu na Igu	1. Roštilijada na Igu	Društvo 21. marec
13.-15. junij, Golo (pri šoli)	Festival Kurešček	TD Kurešček
sobota, 14. junij, ob 8. uri, Golo (pri šoli)	Tekmovanje za pokal Hribovski golaž	TD Kurešček
nedelja, 15. junij, ob 15. uri, Hipodrom Vrbljene	15. srečanje harmonikarjev Podkrimka	TD Krim
četrtek, 19. junij, ob 18. uri, RTC Zapotok	Predavanje o zdravilnih rastlinah	Društvo Zapotok
sobota, 21. junij, ob 9. uri, RTC Zapotok	Delavnica v naravi z nabiranjem zdravilnih rastlin	Društvo Zapotok
MOSTIŠČAR JE URADNO GLASILO OBČINE IG
Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. • 16. maj 2014
Naslov uredništva:	Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig	Uredniški odbor:	Maja Zupančič, odgovorna urednica
Telefon:	01 280 23 10		Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice
E-naslov:	mostiscar@obcina-ig.si		Gregor Bolha, Tina Škulj
Izdajateljski svet:	Janez Cimperman, Klemen Glavan, Anton Krnc, Stanislav Ostanek, Franc Toni	Lektoriranje:	Andreja Zdravje Katarina Mihelič Bajt
Naklada:	2.400 izvodov	Računalniški prelom:	Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00
Ustanovitelj:	Občinski svet Občine Ig	Naslovnica:	Matjaž Zupan
Izdajatelj:	Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig	Tisk:	Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79
Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, če gre za društva, politične stranke ali skupine, morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe.		Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354.	
2
Novi bolničarji Občine Ig
V mesecu marcu je Občina Ig uspešno izobrazila 23 novih bolničarjev iz domačih društev. Na podelitvi izkaznic, ki je potekala v aprilu, je poveljnik Civilne zaščite Ig Anton Pucihar pozdravil vse zbrane in jim čestital za uspešno opravljen izpit. Čestitke je izrekel tudi župan Janez Cimperman in
vsem bolničarjem zaželel uspešno delo. Zbrane je pozdravil tudi predsednik Gasilske zveze Ig Tone Modic in jim prav tako izrekel čestitke. Bolničarjem želimo uspešno zastopanje na tekmovanjih.
Andreja Zdravje, občinska uprava
Izobraževanje novih bolničarjev	Foto: Andreja Zdravje
Dela na podružnični šoli Iška vas
Na podružnični šoli Iška vas se nadaljuje urejanje šole in njene okolice. V marcu je Tina Demšar Vreš podala nekaj strokovnih predlogov glede ureditve okolice, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Izbor dreves je bil sicer spremenjen glede na podani predlog, v aprilu so Erik Šimenc, njegov pomočnik Tomaž ter naš hišnik Andrej zasadili dva tulipanovca in cigarovec; upamo, da se bodo drevesa, ki so enakih let kakor učenci, na šolskem vrtu dobro ukoreninila in nam nudila prijetno senčno zavetje.
V času prvomajskih počitnic je prišlo do menjave oken. V nadalj-
njih mesecih se predvideva nanos ustrezne podlage pod košem in na mestu, kjer bodo stala plezala, ter postavitev robnikov, ki bodo ločili travnato površino od pločnika vzdolž pročelja šole.
Želimo si, da se bodo načrtovana dela (fini nanos zemlje ter strojna zatravitev igrišča, asfaltiranje površine pod košem ter pločnika vzdolž pročelja šole, zasaditev grmovnic ob ograji vzdolž ceste, postavitev plezal ter vgraditev senčila nad okni manjše učilnice) lahko končala v prihodnjem letu.
Učenci in učiteljice podružnične šole lika vas
Urejanje okolice šole v Iški vasi
Urnik odvoza odpadkov na območju občine Ig
maj
1 CE
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
1	tc
2	sr
3	ce
4	pe
5	SO
6	NE
7	pc
8	tc
9	sr
10	ce
11	pe
12	SO
13	NE
14	pc
15	tc
16	sr
17	če
18	pe
19	SO
20	NE
21	pc |d|
22	tc	|
23	sr
24	ce |C,E|
25	pe	|
26	SO
27	NE
28	pc
29	tc
30	sr
31	ce |A,E|
15 PE
2	ce ESH
3	pe	,
4	SO
5	NE
6	pc
7	tc
8	sr
9	ce
0	pe	|
1	SO
2	NE
3	pc i42h
4	tc
5	sr
6	ce [Sga|
7	pe	<
8	SO
9	NE
20	pc
21	tc
22	sr
23	ce ¡2hc
24	pe	¡
25	SO
26	NE
27	pc
28	tc
29	sr
30	ce naiei
B,E|
[A Golo, Selnik (razen št. 1), Rogatec na d Želimljami, Visoko,Za potok m Š k r i Ije, Pod gozd, Do bravica, D raga; Sa rsko, Ig - južno o d Ižice ( razenČevIZarske ul.), Debevčeva ul.št. 9, 11 in 15,Kremenica □C Ig - severno od Ižice in vkleueno Čevljausko ul., šola in blokina Zagorici so izvzeti, Iška Loka, Matena (razen št. 31a, 56, 56x in 57), Staje
1	pc
2	tc
3	sr
4	es3
5	pe	A
6	SO
7	NE
8	pc
9	tc b	sr
1	ce eü
2	pe	B
3	SO
4	NE
5	pc mui
c	tc
7	sr
8	ce hüqI
9	pe	C
20	SO
21	NE
2a	pc
23	tc
24	sr
25	CE ESI
26	PE H A
27	SO
NE
CE Brest, Podkr aj, Tomišelj,Vrbljene,St ra homer,
Iška v/as, Kot, lška,Gornjilg OO šlolki na Zagorici, šola, vrtec iaH vsi uporabniki
[ZH PO -g preostanek komunalnih odpadkov I I EMB -embaloža iPOr BIO-biološki odpadi
sr
2
B,E
pc
12 tc
2
A.E
NE
2
17 NE
če
B.E
NE
22 pe
2
NE
NE
pe
B.E
NE
www.obcina-ig.si		3
		
(M

OBČINA IG
št. 4/2014
maj 2014
w Uradne objave
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR in 26/14) in skladno z Odlokom o proračunu Občine Ig za leto 2014 (Uradni list RS, št. 111/13) in Statutom občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06 z dopolnitvami), objavlja Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje delovanja društev in njihovih programov s področja kmetijstva v občini Ig v letu 2014
1.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov strokovnega dela društev na področju kmetijstva in sicer: letni programi in projekti ter redna dejavnost društva. Občina bo sofinancirala neprofitne oblike sodelovanja kmetov in nekmetov povezanih v lokalna strokovna društva in društev, ki delujejo na področju razvoja kmetijskega podeželja, informiranja, podajanja in predstavitve vsebin povezanih z razvojem podeželja ter izvedbe strokovnih vsebin v sklopu prireditev na podeželju.
2.	Višina razpisanih sredstev za sofinanciranje delovanja društev s področja kmetijstva in gozdarstva je 5.298,00 eur. Sredstva so zagotovljena v proračunu občine Ig za leto 2014 na proračunski postavki 1011000 in 1011001, na kontu 412000.
3.	Upravičenci za pridobitev sredstev po tem razpisu so: društva, ki so registrirana v skladu z Zakonom o društvih za izvajanje dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva; da imajo sedež na območju občine Ig; da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih; da imajo za preteklo leto na občini že oddano poročilo o realizaciji aktivnosti preteklega leta v primeru odobritve sredstev za delovanje v preteklem letu; da imajo poravnane vse davčne in druge zakonske ter poslovne obveznosti; da dejavnost opravljajo na neprofitni podlagi.
4.	Merila za ocenjevanje vlog za izvajanje programa dela lokalnega društva: število članov društva, število članov/udeležencev na posamezni aktivnosti društva, delež lastnih sredstev pri izvedbi programa s finančno ovrednotenim programom dela za tekoče leto, program dela društva in opredelitev povečanja razvoja kmetijstva z delovanjem društva na območju občine Ig, strokovno izobraževanje na področju dejavnosti društva (literatura, ekskurzije, tečaji), pro-
mocijska dejavnost, organiziranje in sodelovanje na občinskih prireditvah ter na regijskih in državnih prireditvah ali tekmovanjih.
Društva bodo realizacijo programov za leto 2014 in vrednost izvedenih aktivnosti podala na obrazcu za poročanje z dokazili (računi oz. dokazili, iz katerih je razvidna vrednost izvedenih aktivnosti; za aktivnosti, brez dokazil je lahko priložena izjava o višini sredstev posamezne aktivnosti, podpisana s strani odgovorne osebe).
Vlogo za dodelitev sredstev in dokumentacijo, ki mora biti priložena k vlogi je potrebno oddati na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobite v času uradnih ur na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ali na spletni strani www.obcina-ig.si. Vlogo je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ali vložiti v sprejemni pisarni Občine Ig, najkasneje do 30. 5. 2014. Veljavne bodo le pisne vloge na predpisanem obrazcu in vloge oddane v roku. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, kontaktna oseba je Andreja Zdravje, na telefonu 01/280-23-24. Vloge bo pregledala in točkovala komisija za področje kmetijstva, ki bo tudi pripravila predloge dodelitve sredstev. Prepozno prispele vloge se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Vlagatelje nepopolnih vlog se v roku osmih dni pozove na pisno dopolnitev. Vlagatelji bodo v roku 30 dni od zaključka razpisa obveščeni o izidu razpisa.
Datum: 23. 4. 2014 Številka: 330/001/2014
Župan Občine Ig Janez Cimperman l. r.
7
Skladno s Statutom Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06, 124/2007, 18/2008, 90/2010) in Pravilnikom o uporabi Športne dvorane Ig (Mostiščar, UO, april/2012) in Odlokom o načinu upravljanja Športne dvorane Ig (Mostiščar, UO, april/2012) objavlja Občina Ig
JAVNI RAZPIS
o koriščenju Športne dvorane Ig v sezoni 2014/2015
3.
4.
6.
V	Športni dvorani Ig je možna športna vadba, uradne tekme ter rekreacija za športna društva, klube in druge organizacije vse dni v tednu od 16.30 do 23.00 (od ponedeljka do petka) in od 8.00 do 22.00 (ob sobotah in nedeljah). Športna dvorana Ig se z dvema pregradnima stenama lahko preuredi na tri ločene vadbene površine.
V	Športni dvorani Ig je možno igranje:
-	v celi dvorani: rokomet, dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet);
-	v 1/3 dvorane: košarka, odbojka, namizni tenis, badminton, dvoranski hokej, športno plezanje na mali umetni steni, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe.
Na razpisu lahko sodelujejo društva, skupine, javni zavodi, organizacije ter podjetja s sedežem v in izven občine Ig.
Prednostno pravico uporabe pri najemu športnega objekta imajo uporabniki po vrstnem redu kot izhaja iz 6. člena Pravilnika o uporabi športne dvorane Ig (Mostiščar, UO, april/2012).
Cena najema je v skladu s cenikom za uporabnike Športne dvorane Ig, ki so vključeni v letni program športa Občine Ig in v skladu s cenikom za uporab-
nike Športne dvorane Ig, ki niso vključeni v letni program športa Občine Ig (Mostiščar, UO, april/2012).
7.	V ceno najema je vključeno koriščenje športne dvorane ter ene garderobe, sanitarij, tušev ter parkirišča pred dvorano.
8.	Zainteresirana društva, skupine, javni zavodi, organizacije, podjetja s sedežem v in izven občine Ig naj svojo vlogo za najem Športne dvorane Ig v sezoni 2014/2015 posredujejo do 30. 5. 2014, na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, na obrazcih, ki jih dobijo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig v času uradnih ur ali na domači strani: www.obcina-ig.si.
9.	Na osnovi posredovanih vlog bo pripravljen predlog koriščenja športne dvorane.
10.	Do 24. 6. 2014 bodo uporabniki Športne dvorane Ig v šolskem letu 2014/15 prejeli sklep o dodelitvi terminov, v začetku šolskega leta pa bodo z njimi podpisane pogodbe o najemu.
Datum: 5. 5. 2014 Številka: 67102/005/2014
Župan Občine Ig Janez Cimperman l. r.
Občina Ig - Zbirni center Matena-Ig
Zbirni center je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev - njihova oddaja je brezplačna. Gradbenih odpadkov ne sprejemamo.
Delovni čas: ob sobotah med 9. in 12. uro (ob praznikih zaprto) Dodatne informacije: Občina Ig: 01/280-23-12 (Uroš Čuden)
Krajevni urad Ig
Občane obveščamo, da je Krajevni urad Ig, ki deluje v prostorih Občine Ig, od 1. 12. 2013 dalje odprt samo ob sredah med
8.00 in 12.00 ter 13.00 in 17.00.
Več informacij: Krajevni urad Ig, tel.: 01/286-20-03 v času
uradnih ur ali
Upravna enota Ljubljana, tel.: 01/306-32-00.
Občina Ig - Režijski obrat
Vodovod, kanalizacija - 24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic:
041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/280-23-14 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si.
Stanje vodomernega števca lahko sporočite:
-	po telefonu: 01/2802-314
-	po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si
-	prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si
AKTUALNO
Civilna iniciativa
Predana peticija proti južni trasi daljnovoda
Predstavniki Civilne iniciative proti južni trasi iz Ljubljane, Lavrice, Rakitne in Begunj pri Cerknici smo v sredo, 9. aprila 2014, ELES-u ter Ministrstvu za infrastrukturo in prostor predali Peticijo proti južni trasi daljnovoda Beričevo-Divača s 3.273 podpisi državljanov. S tem dejanjem smo končali podpisovanje peticije in ga označujemo kot zelo pomembno in ključno.
Povezali prebivalce ob južni trasi
S Peticijo proti južni trasi, pod katero smo podpise začeli zbirati sredi februarja, smo povezali skorajda vse prebivalce, ki živijo na področju predvidene južne trase, kjer že poteka 400 kV daljnovod Beričevo-Divača. Prvi so bili prebivalci Podgrada v Mestni občini Ljubljana, ki so v še posebej težki situaciji, saj tam že potekajo trije daljnovodi. Ti so svojo peticijo z 200 podpisi predali že prej. Krajani Lavrice smo se nato tesneje povezali s prebivalci ČS Polje (Ljubljana) in občani Iga, konec marca pa tudi s krajani Rakitne (občina Brezovica) ter prebivalci občin Cerknica in Postojna. S skupnimi močmi smo zbrali skoraj 3.300 podpisov proti izgradnji še enega daljnovoda na južni trasi.
Veliko ljudi ni vedelo, da se pripravlja gradnja novega daljnovoda
Med zbiranjem podpisov smo predstavniki civilne iniciative prebivalcem tudi pojasnjevali, kakšne načrte ima ELES in kako poteka umeščanje trase v prostor, kakšne so ugotovitve različnih študij glede negativnih vplivov
daljnovodov na človekovo zdravje, kakšni posegi v okolje bodo potrebni, če bo izbrana južna trasa. Veliko število ljudi namreč ni vedelo, da se pripravlja državni prostorski načrt, čeprav so občine, skozi katere poteka daljnovod, že pred več leti podale svoja mnenja. Očitno vse brez kakršnegakoli posveta z ožjimi deli lokalne skupnosti, torej s krajevnimi, četrtni-mi ali vaškimi skupnostmi. Zaradi tega vedno bolj prepoznavamo dodatno vrednost našega dela, ki ne gre zgolj v smer nasprotovanja južni trasi, pač pa tudi osvešča-nja in obveščanja prebivalstva ob južni trasi.
Sestanek s predstavniki ELES-a
Na ELES-u sta nas po oddaji peticije prijazno sprejela direktor ELES-ovega poslovnega omrežja mag. Marko Hrast in mag. Aleš Kregar iz Službe za pripravo gradenj. V pogovoru smo odprli več tem. Civilno iniciativo je najprej zanimalo, kateri trasi daje prednost ELES, in odgovor se je glasil, da je - gledano s tehničnega vidika - za ELES ustreznejša severna trasa. V nadaljevanju nas je zanimalo, kaj v praksi pomeni optimizacija trase, ki bo izbrana.
Pojasnili so nam, da traso optimizirajo s tem, da daljnovod ustrezno odmaknejo od stanovanjskih objektov, kar bi v praksi pomenilo, da bi ob južni trasi, kjer že poteka daljnovod, nekateri objekti in celo nekatera naselja prišla v objem dveh daljnovodov, kar je bilo za nas popolnoma nesprejemljivo.
Odprli smo tudi temo vkopava-nja daljnovodov, ki jo ELES sicer kategorično zavrača zaradi visokih stroškov. Pojasnili smo, da nas stroški ne zanimajo, zanima pa nas, kaj vkopani daljnovod pomeni v praksi, torej kakšen je njegov vpliv na človeka in okolje. Dejstvo je, da bo z umestitvijo novega daljnovoda, kjerkoli že bo, obremenjena manjšina prebivalstva, njegovo korist pa naj bi uživala večina. Torej bo treba najprej ustrezno poskrbeti za ogroženo in izpostavljeno manjšino! Zato
pričakujemo, da ELES pripravi predlog, ki bo vseboval tudi vkopava-nje daljnovoda tam, kjer poteka prek naselja.
Zanimiva je bila tudi razprava o nezmožnosti koriščenja zemljišč, ki so ali bodo pod daljnovodom. Najbolj oškodovani so zagotovo lastniki gozdnih parcel, saj gozd na trasi v celoti izsekajo. Služnosti za obstoječi daljnovod, ki letos praznuje 40 let, so bile sklenjene zgolj s pavšalno in minimalno odškodnino, ki nikakor ne odtehta prihodka, ki bi ga gozd lastniku dal v 40 letih. Mnogi lastniki še vedno plačujejo davke, čeprav zemljišča ne morejo uživati. ELES smo pozvali, da se loti urejanja odnosov (sklepanja novih dogovorov) z lastniki zemljišč pod obstoječim daljnovodom. Če bodo traso speljali po južni strani, bodo nekateri kmetje ostali praktično brez gozda.
www.obcina-ig.si		5
		
Vse prisotne nas je močno presenetil podatek, da so obstoječi daljnovodi v povprečju obremenjeni zgolj 25-odstotno. Ob tem smo se vprašali, ali nov daljnovod sploh potrebujemo.
Pogovor s predstavniki ELES-a smo končali s sklepom, da se bomo čez čas, ko se bodo zagotovo odprle nove dileme, spet srečali.
Oddaja peticije na Ministrstvu za infrasturktu-ro in prostor
Po sestanku z ELES-om smo odšli še v sosednjo zgradbo, kjer domuje Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Tam nas je pričakala gospa Klinar z Direktorata za energetiko. Po predaji smo na kratko poklepetali in izmenjali nekaj misli o poteku študije variant in presoje vplivov na okolje.
Peticija je bila osebno predana dvema ključnima ustano-
vama: ELES-u kot investitorju in Ministrstvu za infrastrukturo in prostor kot pripravljavcu prostorskega načrta. V vednost jo bodo prejela še preostala ministrstva, saj so vsa, če ne neposredno pa vsaj posredno, povezana s problematiko umeščanja daljnovoda v prostor. V vednost bodo peticijo prejele tudi vse občine, skozi katere poteka južna trasa, varuhinja človekovih pravic ter Komisija za peticije ter človekove pravice in enake možnosti, ki deluje v okviru Državnega zbora Republike Slovenije.
Ostajamo čuječi
Čeprav smo s Peticijo naredili veliko, moramo ostati čuječi in nenehno bdeti nad potekom izdelave prostorskega načrta. Med postopkom študij variant in presoje vplivov na okolje so se namreč pojavile pobude za spremembo zakonodaje, ki bi omogo-
čila lažje umeščanje trase v prostor. S tem se nikakor ne moremo strinjati. Strokovne službe na pristojnih ministrstvih, ki so prejele pobude za spremembo zakonskih in podzakonskih aktov, pozivamo, da ne podležejo različnim lobi-
jem, pač pa sledijo strokovnim smernicam.
mag. Iztok Petrič, Civilna iniciativa proti južni trasi daljnovoda Beričevo-Divača
Šola zdravja organizira čiščenje ambrozije
Ozaveščeni aktivni člani in članice Šole zdravja Ig, ki telovadimo vsak dan ob 7.30, smo se odločili, da bomo po svojih močeh zmanjšali škodljiv vpliv cvetnega prahu ambrozije, ki je napadla tudi našo občino. Državni organi so sicer ustvarili ustrezno papirnato podlago za zatiranje te nevarne invazivke, praktično pa nič več. Po UL RS št. 36/2010/4. 8. 2010: odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia so torej lastniki površin rastišč teoretično odgovorni in zadolženi za njeno odstranjevanje.
Akcijo čiščenja ambrozije, kakršna je bila lani prvič v Občini Ig izpeljana na vaseh Kureščka (TD Kurešček), smo poskušali sprožiti po celi Sloveniji, vendar nam žal to še ni uspelo. Zato smo se odločili za drugačen, morda nekoliko lažji začetek, to je, da poskušamo svoje najbližje okolje razbremeniti tega zelo škod ljivega plevela in z njim njegovega peloda, torej vsaj v bližini svojih domov. Učinek seveda ne bo enak, kot če bi akcijo izpeljali hkrati po celotni Sloveniji, precej dolgoročnega učinka in pozitivnega odmeva pa vseeno pričakujemo. Veliko razpoložljivih strokovnih mnenj svetuje, da čiščenje izvedemo s puljenjem pred cvetenjem, s čimer bistveno zmanjšamo količino cvetnega prahu v zraku. Občutljivi ljudje bodo imeli v okolici očiščenih površin manj zdravstvenih težav. Za več informacij o nevarnih učinkih pelinolistne ambrozije (ali žvrklje) (Ambrosia
artemisiifolia) si lahko preberete na več spletnih straneh, bistvo vseh pa je, da je rastlina zanesena v Evropo iz Severne Amerike, njen množičen pojav v Sloveniji se je začel zlasti po drugi svetovni vojni, ko so se sprostile transportne poti in se je povečal uvoz dobrin. V Sloveniji danes najbolj prostrana rastišča te vrste so opažena ravno ob avtocestah, regionalnih cestah in vse več tudi ob občinskih cestah - za kar so po zakonu odgovorni državni organi. Vse več pa se je pojavlja tudi na zasebnih površinah, zlasti kmetijskih (kamor pride s semeni in gnojem) in na parcelah novogradenj (tja pride z nasipnim, 'okuženim' materialom).
Odlična poznavalka rastlin je za najprimernejši datum čiščenja z najzanesljivejšo tehniko puljenja korenin ambrozije določila 18. junij (sreda), ker po luninem koledarju iz takrat izpuljene korenine naj ne bi rastje v tem letu več
pognalo. Zato smo se odločili, da vse aktivnosti v zvezi s to okolju in človeku nevarno tujerodno invazivno rastlino usmerjamo ravno na ta dan. Ker apeliramo predvsem na ozaveščene in naravi prijazne prostovoljce, saj je akcijo podprlo tudi naše Društvo upokojencev Ig, sodimo, da bomo pri tem zelo uspešni. Pričakujemo tudi podporo organizacije kmetov in lastnikov zemljišč. Če se bo izkazala potreba (ambrozija namreč uspeva skozi celo leto, tj. od junija do oktobra), interes in pripravljenost, se lahko akcija ponovi v poznem poletnem času, ko sproščanje cvetnega prahu ni več tako obilno.
Kako se bomo tega lotili?
Ambrozija pred cvetenjem ni enostavno prepoznaven plevel. Zaradi tega ne objavljamo nobene fotografije rastline, ker še barvna slika včasih ni dovolj nazorna, črno-bela pa sploh ne. Zato bomo usposobili najmanj po enega determinatorja za vsako čistilno skupino. Prostovoljce determinatorje bosta dva do tri dni prej o prepoznavanju rastline na terenu oz. rastišču poučevali dobri poznavalki, ki sta pomoč že obljubili. Ob tem vljudno naprošamo še kakšnega poznavalca
te rastline, ki bi bil pripravljen žrtvovati svoj čas v dobro vseh občanov, da se nam javi, potrebovali vas bomo tudi pri iskanju najbolj kritičnih mest (tj. rastišč ambrozije) v občini. K tej praktični predstavitvi rastišč in rastline, ki bo potekala na terenu, vabimo tudi vse zainteresirane lastnike zemljišč, ki bi morali ta plevel sami odstranjevati. O tej zakonski obveznosti se lahko obrnete na Zlatka Krasniča, lokalnega kmetijskega svetovalca.
V nižinskem delu Občine Ig (hribski del: Podgozd, Škrilje, Golo, Visoko in Zapotok ima za to že svojo preizkušeno dobro delujočo organizacijo) tako predvidevamo skupine po najmanj štiri osebe. V vsaki skupini bo po en determinator. Vse vaške svete nižinskega dela Občine Ig pozivamo k sodelovanju, da na akcijo povabijo tudi vse ostale občane, ki še niso člani Šole zdravja ali DU. Za čim bolj razumno delitev področij čiščenja in pripravo logistike bi bilo smiselno čim prej poznati število udeležencev akcije. Po dogovoru bomo za to poprosili Občino Ig.
Občina bo poskrbela tudi za:
-	Vreče, kamor se bo nabran plevel zbiralo.
-	Ustrezne rokavice za vsakega
6		www.obcina-ig.si
		
prostovoljca, ker dotik s kožo povzroča kontaktni dermatitis. (Ustreznost: če se da s takimi rokavicami dalj časa prijemati pekoče koprive, potem so ustrezne.) Pred začetkom akcije bodo rokavice na razpolago v ustreznih velikostih in zadostnem številu, kolikor bo prijavljenih prostovoljcev. Rabljenih rokavic ni higiensko dajati v ponovno uporabo drugi osebi.
- Odvoz polnih vreč plevela je potrebno še doreči, ker nedozorelih rastlin ni nujno sežigati, ampak se lahko tudi komposti-
rajo. O tem se bo še dogovorila in za to poskrbela Občina. - Poskušali bomo skupino prostovoljk s konca trase prepeljati nazaj na izhodišče, med akcijo pa bomo tudi dostavili svežo vodo za pitje, če bodo na voljo sredstva za kilometrino. Upamo, da bo tudi kmetijsko-svetovalna služba primerno ravnala in angažirala lastnike parcel, saj je tovrsten plevel škodljiv tudi za kmetijske površine
Le kot primer navajam predvidenih 7 območij - smeri čiščenja: ob Ižanki, ob Škofeljski cesti, cesta
proti Mateni, Brestu in Tomišlju, proti Iški vasi, t. i. Poslovno obrtna cona - zapuščina.
Območja še niso dokončno dorečena, saj je vse odvisno od razpoložljivega števila prostovoljcev. Skupine bomo razporedili tako, da bodo izhodišča čim bližje njihovim bivališčem.
Da bomo lahko akcijo kar se da dobro splanirali in izvedli, smo vam za vpis vaših podatkov na seznam prostovoljcev na razpolago na tel. 041 254 982 od 3. do 5. junija med 17h in 19h ali prek
vaških skupnosti oz. Šole zdravja ter DU. Prostovoljec naj poleg bivališča (ime vasi bo dovolj) sporoči tudi velikost rokavic (S-M-L).
Zbirališča oz. izhodišča kakor tudi mesto predhodnega poučevanja bomo objavili 5 dni pred vsakokratnim dogodkom s krajevno običajnimi načini ter z osebnim obveščanjem, tudi po poverjeniški mreži DU.
Se vidimo!
Janez Vrhovec
Uradne ure sprejemne pisarne:
ponedeljek: od 8. do 12. ure
sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure
petek: od 8. do 12. ure
V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije,
obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter informacije
o predpisanih prilogah.
Telefon: 01/280-23-00.
Župan	01/280-23-02
Direktor občinske uprave	01/280-23-04
Družbene dejavnosti	01/280-23-10
Komunalne dejavnosti	01/280-23-12
Gospodarske dejavnosti	01/280-23-08
Kmetijstvo	01/280-23-24
Požarna varnost in zaščita	01/280-23-24
Turizem	01/280-23-18
Finančno-računovodska služba	01/280-23-06
Urbanizem	01/280-23-16
Režijski obrat	01/280-23-14
Medobčinski inšpektorat	01/788-87-57
POSLANSKI KOTIČEK
Novi 'projekti' tranzicijske levice
Zadolževanje države po mandatih vlad (v milijardah evrov)
10
0,751
8,836
Vlada JJ 2004-2008
Vlada BP 2009-2011
2,18
Vlada JJ 2012
8,426
Vlada AB 2013, 2014
8
6
4
2
0
S kongresom največje stranke Pozitivne Slovenije se je zgodilo nekaj, kar si mnogi niso predstavljali, da je mogoče. Da stranka zruši lastno vlado. Prepiri v stranki so povzročili ravno to. Mene, ki sem v politiki že precej časa, to ni presenetilo, saj je stranka, ki je nastala pred tremi leti na hitro in z vseh strani zbranimi kandidati, brez temeljev in osnov, na katerih bi gradila, le še ena v nizu strančic, ki jih je tranzicijska levica ustanovila zato, da onemogoči uspeh desnih strank. Vedno znova se naredi stranko kot projekt za ene volitve in ljudje, skoraj neverjetno, vedno znova nasedejo novim obrazom in novim politikom, ki so v resnici samo preoblečeni in ovenčani z novim imenom. Take prizore smo že imeli priložnost videti, ko je razpadala LDS in so člani in poslanci bežali k Socialnim demokratom in v novo stranko Zares (starega LDS-ovca Golobiča), ki je danes ni več. Na
naslednjih volitvah pa iz Zares v Pozitivno Slovenijo. V naslednjih mesecih bomo zagotovo videli prebege v novo stranko Verjamem Igorja Šoltesa pa v stranko Mira Cerarja, ki bodo najbrž tudi bolj kratkega daha, a dovolj, da jeseni na volitvah osvojijo nekaj poslanskih mest in ponovno povzročijo nestabilne vlade. Ključni problem, da se nam to vedno znova dogaja, je volilni sistem in v SDS-u si že od leta 1996 prizadevamo, da bi uvedli večinski volilni sistem. Sistem, kot ga imamo zdaj, je bil ob osamosvojitvi pripravljen za prve volitve, nato pa bi se o tem temeljito pogovorili in sprejeli volilni sistem, ki bi zagotavljal stabilne vlade, večji vpliv volilca ipd. Žal vsa ta leta do tega ni prišlo in praktično noben mandat (razen 2004-2008) ni vlada ostala v enaki sestavi ves mandat. Poleg tega bomo šli letos že drugič na predčasne volitve. Taka nestabilnost seveda onemogoča dobro
delo in načrtovanje pravih projektov in reform, pomembnih za razvoj Slovenije.
Vlada, ki odhaja, se res ne more podpisali pod velike uspehe, čeprav lahko o tem beremo v dnevnem časopisju. Čas streznitve bo prišel kmalu, saj na slabo finančno situacijo kažejo številke in podatki o našem javnem dolgu.
Če je bil prebivalec Slovenije še pred nekaj leti zadolžen za 3.000 eur, je danes za 14.000 eur. Zato je dobro, da te vlade, ki je zadolževanje štela pod uspehe, ne bo več.
Alenka Jeraj, poslanka DZ RS
www.obcina-ig.si		7
		
Občni zbor OO SLS Ig
Slovenska ljudska stranka
V četrtek, 24. maja, smo se sestali člani OO SLS Ig. Predsednik občinskega odbora Janez Cimperman je podal poročilo o delu stranke v preteklem letu ter izrazil zadovoljstvo nad rezultati in prepoznavnostjo. Pozval je člane k zavzetosti, saj so v letošnjem letu pred nami volitve v
evropski parlament in lokalne volitve. Predstavnik svetniške skupine Jože Virant je povedal, da svetniki delujejo na sejah usklajeno ob predhodnem usklajevanju, kar kaže na veliko zaupanje tako v stranko kot v predsednika.
Člani občnega zbora so bili enotni, da je potrebne več aktiv-
nosti na področju kmetijstva in na področju gospodarstva. Predsednik OO SLS Ig je predstavil tudi načrt dela za leto 2014, v katerega je vključen izlet v eno od slovenskih občin.
Uroš Čuden, OO SLS Ig
Vljudno vabljeni na tradicionalni tabor SLS, ki bo v nedeljo, 18. maja 2014 na Rogli. Svojo udeležbo potrdite na tel. 041/400-650 (Janez Cimperman), prevoz in hrana sta brezplačna.
Obisk Bruslja
Na velikonočni ponedeljek smo se člani in prijatelji Slovenske ljudske stranke in tudi NSi-ja na pova-
bilo evropskega poslanca Lojzeta Petrleta odpeljali v evropsko prestolnico v Bruselj, kjer smo v živo
Pred Evropskim parlamentom
doživeli mestni utrip Bruslja.
Prvi dan smo bili predvsem turisti in smo si ogledali glavne znamenitosti Bruslja. Večer smo končali z večerjo v prijetni družbi poslanca Lojzeta Peterleta, ki nam je prijazno odgovarjal na vsa naša vprašanja in nam na glavnem trgu zaigral tudi na orglice. Bili smo prava atrakcija, saj smo peli in plesali ob zvokih frajtonarice, tako da je slovenska pesem privabila k nam kar veliko tujih poslušalcev.
Drugi dan smo se iz centra mesta, kjer smo bili nastanjeni v hotelu s podzemno železnico kot pravi parlamentarci, odpeljali
v poslovni del Bruslja in si ogledali parlament, ga tudi zasedli in ogled končali v odboru regij. Po kosilu v parlamentu smo se polni vtisov in novega znanja odpeljali nazaj proti naši lepi Sloveniji.
Soglasno smo sklenili, da v Bruselj v pomoč in prepoznavnost Slovenije, ki jo uspešno že zastopa Lojze Peterle, pošljemo še našega predsednika stranke Francija Bogoviča. Naj se z Lojzetom in Francijem v Bruslju sliši čim več o Sloveniji.
Marija Župec, podpredsednica SŽZ pri SLS
Ponovno na predčasne volitve
Politično dogajanje v državi je pestro, kot že dolgo ne. Vlada odstopa, pa si potem še enkrat premisli, državljani pa zaradi tega ne živimo nič bolje. Razmere v državi so bistveno slabše, kot so bile pred letom dni. Tega vam v medijih sicer ne povedo, a lahko čutite v vsakdanjem življenju.
Kje smo, kam gremo?
Vabimo vas, da se udeležite pogovornega večera, kjer boste dobili odgovore na ti dve ključni vprašanji za našo prihodnost.
Svoje poglede bosta predstavila: Alenka Jeraj, poslanka in podpredsednica SDS, ter mag. Anže Logar, kandidat SDS za evropske volitve in predsednik mestnega odbora SDS Ljubljana.
Pogovorni večer bo potekal v ponedeljek, 19. maja 2014 ob 20.00 v dvorani Centra Ig (Banija 4)
Vljudno vabljeni!
Kot veste, se približujejo volitve v Evropski parlament. V demokraciji so volitve za to, da
lahko oblastnikom izstavite račun. Le če se jih udeležite, lahko tistim na vodilnih mestih poveste, kar jim gre.
SDS je stranka, ki ima edina alternativni program, ki smo ga predstavili že sredi marca, saj smo napovedovali, da se bodo ponovno zgodile predčasne volitve. Vlada je neuspešna, poleg tega so jo sestavljale stranke z zelo različnimi usmeritvami, kar je bil tudi razlog, da ni bila speljana praktično nobena pomembnejša reforma.
Programske točke, ki izhajajo iz našega programa, so:
-	pravna in pravična država za vse, ne le za izbrance;
-	ustvarjanje pogojev za rast in nova delovna mesta so garancija za varno starost;
-	pomoč in upanje za mlade, ki so danes prisiljeni zapuščati našo domovino;
-	pomoč pri črpanju sredstev EU za kakovostnejše življenje na vseh področjih;
-	domoljubje naj postane temeljna državljanska vrednota vseh generacij. Pridružite se nam. Več o naših aktivnostih
na www.sds.si.
Tone Krnc, predsednik OO SDS Ig
SDS
Ob 10. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo Obljubljanska regijska koordinacija SDS ter
Občinski odbori Škofljica, Ig in Brezovica vabijo na
POHOD NA KRIM
in
SREČANJE ČLANIC IN ČLANOV TER SIMPATIZERJEV SDS v nedeljo, 1. junija 2014.
Program:
8.00-10.30 - pohod 11.00 - kulturni program
Z nami bodo podpredsednica SDS-a in poslanka Alenka Jeraj ter izvoljeni poslanci SDS-a v Evropski parlament.
Zbor pohodnikov bo ob 8.00 iz različnih izhodišč:
-	v Iški na križišču cest Iški vintgar, Gornji Ig
-	Jezero, Podpeško jezero
Prijave na: simona.pavlic@sds.si do 28. 5. 2014 Vabljeni!
8		www.obcina-ig.si
		
iz življenja vaških svetov
GLASILO OBČINE IG • maj 2014 MOSTIŠČAR
Čistilna akcija 2014
V soboto, 5. 4. 2014, se nas je devet vaščanov Iške Loke zbralo na vaški čistilni akciji. Čiščenje je bilo prvotno načrtovano za 29. 3. 2014, vendar smo ga zaradi neudeležbe (prišli smo le trije) prestavili na 5. 4. 2014. Zbor je bil ob 8. uri v Senožetki, od koder sta se dve ekipi podali na 'teren', ena ekipa pa je očistila Senožetko. Zaradi slabega vremena smo območje čiščenja precej skrčili. Kljub temu smo nabrali kar nekaj
smeti, posebej so bile zanimive pločevinke in steklenice v grabnu ob glavni cesti do Ižanke. Nekdo se je izjemno potrudil, da je bil graben pošteno 'okrašen'. Akcijo smo končali ob 10. uri z malico.
Hvala vsem za udeležbo, še posebej g. Francetu Uršiču st., ki se je tako kot prejšna leta čiščenja udeležil s traktorjem in prikolico.
SVS Iška Loka
DRUŠTVA
Razstava velikonočnih jedi, pirhov in butare velikanke
»Z vašo razstavo bi se brez vsakih težav lahko predstavili tudi v kakšni galeriji v Ljubljani.« S temi besedami je v ponedeljek, potem ko je pripravil reportažo z naše letošnje velikonočne razstave, ki je bila objavljena v sredo v Slovenskih novicah, pohvalil našo razstavo njihov novinar Primož Hieng.
Med vse številnejšimi obiskovalci, med katerimi tudi letos ni manjkal župan Janez Cimperman z ženo in vnučko ter dramski igralec Jernej Šugman, smo opazili tudi bivšega poslanca državnega zbora Francija Keka in znanega motorista Mirana Stanovnika, ki se je dva dni prej vrnil z dirke v Abu Dabiju. Razstavo so si prišli ogledat in tudi blagoslovit župniki z Iga Jože Pozderec, Ivan Turk in Janez Žerovnik. Že v soboto nas je obiskala tudi ekipa nacionalne televizije in pripravila prispevek,
ki je bil objavljen še isti dan v Poročilih ob petih.
Tudi letos je razstava potekala tri dni, in sicer v soboto od 16. do 20. ure, v nedeljo od 13. do 19. ure, v ponedeljek pa so si razstavo po predhodnem dogovoru ogledali še štirje avtobusi otrok iz ižanskih vrtcev, otroci iz vrtca Tomišelj pa so prišli kar peš.
Glede na naravo razstave je bilo tako kot vsako leto okrašenih in pobarvanih več kot 1.500 pirhov, na ogled so bile različne vrste
potic in kruha, šarklji, žolca, šunke, postne jedi in drugo. Pripravljena sta bila tudi dva 'žegna', starinska miza s velikonočnim pogrinjkom (potica, šunka, pirhi, hren, kava), 'mirtnga' s pripravljeno preseja-no moko za zamesitev kruha, v črni kuhinji so visele šunke, šinki, klobase in želodci, sama dvorana PGD Vrbljene-Strahomer pa je bila okrašena z velikonočnimi aranžmaji in spomladanskim cvetjem. Na razstavi so svoje izdelke, velikonočne okraske in druge dekoracije predstavili, tako kot že kar nekaj let, tudi otroci iz ižanskih vrtcev in podružnične šole Tomišelj. Našemu vabilu se je odzvala tudi Majda Alič iz Podpeči, ki je razstavila svoje izdelke (kvačkane okraske) in naša vaščanka Joži Glavan, ki ima že tradicionalno delavnico v izdelovanju t. i. ljubljanskih butaric iz oblanja. Tudi letos je na razstavi s svojimi mesnimi izdelki, ki jih je bilo mogoče tudi kupiti, sodeloval mesar Boris Farkaš z Iga.
Po dveh letih premora smo člani društva spet izdelali butaro velikanko, ki je merila 13 metrov, postavili pa smo jo pred gasilskim domom.
V imenu TD Krim se zahvaljujem vsem članom in članicam društva in gospodinjam, ki ste kakorkoli sodelovali pri pripravi razstave tako z delom kot s svo-
jimi razstavljenimi izdelki. Hvala lepa za sodelovanje tudi otrokom in vzgojiteljicam ižanskih vrtcev, ki se vedno odzovejo našemu vabilu. Fotografije s prireditve si lahko ogledate na naši spletni strani td-krim.si.
TD Krim
ALU
lt:
vMr
/J Ss
društva
| GLASILO OBČINE
Barvanje pirhov in velikonočna razstava
Že tradicionalno vsako leto pred velikonočnimi prazniki Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje, organizira delavnico barvanja pirhov ter razstavo velikonočnih jedi. Tudi letos smo 18. aprila na delavnici v naravnih barvah pobarvali okrog 200 jajc, izdelali različne okraske, vse ustvarjeno pa razstavili z velikonočnimi dobrotami, ki so jih napekle gospodinje.
Velika noč ni samo verski in družinski praznik, je tudi praznik ustvarjanja. Ustvarjamo velikonočne pirhe, izdelujemo butarice, voščilnice in različne druge velikonočne okraske. Praznik zaznamujejo še tradicionalne kulinarične dobrote, kot so šunka, potica in hren, ki imajo svoj simbolni pomen.
Barvanje velikonočnih pirhov je ljudska umetnost. Krasimo jih lahko na različne načine in z različnimi tehnikami. V naših krajih nimamo tako prepoznavne tehnike poslikave, kot so pisanice in drsanke v Beli krajini ali remenke v Prekmurju, pa vendar smo
jih na naši delavnici okrasili več kot 200. Bili so izvirni, iz nas so izvabili ustvarjalnost in kreativnost. Pobarvali smo jih v čebulnih olupkih in teranu. Brez teh dveh naravnih barvil preprosto ne gre. Jajca, na katerih odtise pustijo zelene rastline ali cvetovi, ko jih kuhamo zavezane v nogavici v čebulnih olupkih, so prave unikatne poslikave. Teranovi pirhi so temno žametne barve in se lepo svetijo. Če jih obrnemo proti soncu, se zalesketajo v tisočerih drobnih kristalčkih, s katerimi se obdajo. Že dan prej pobarvana jajca v koprivah smo z olfa noži praskali in nastale so čudovite
praskanke. Otroci najraje ustvarjajo z barvanjem. Tokrat so bili njihovi pirhi zelo pisanih barv. Kot majhna gnezdeca so iz kartonskega papirja izdelali različne košarice, da so svoje pirhe lahko postavili na razstavo. Pirhom so se
na razstavi pridružile tudi velikonočne potice, pletenice in različno pecivo s čemažem.
Darja Mlakar, Društvo Zapotok Foto: Darja Mlakar
Prvo jurjevanje na Kureščku
Letos smo prvič organizirali praznik pomladi, čas, ko ozeleni narava, oživijo polja in se živina po dolgi zimi vrne na pašnike. Jurijevo je tako tudi simbolni začetek paše konj. Turistično društvo Kurešček želi običaje, ki spremljajo ta pomemben ljudski praznik, predstaviti širšemu občinstvu tudi v naših krajih. Ljudsko obarvan program jurjevanja smo pripravili v sodelovanju s ključnima akterjema konjeniške kulture v naših krajih Evo Žitnik, ki deluje na Ranču Zapotok, legendo konjarstva Marjanom Žitnikom in povezovalci kulturnega življenja podmokrških vasi Kulturnim društvom Mokrc.
Prizorišče jurjevanja je bilo na livadi nad Domom na Kureščku, kjer smo že lansko leto za štefanovo uredili privez za konje. Nastopajoči so nastopili na naravni travnati podlagi, kamor so članice KD Mokrc postavile dekoracijo iz mladih lipovih vej ter nageljnov. Program, ki ga je povezovala Mojca Poredoš, smo začeli z ljudskimi pesmimi, ki so jih zapele pevke ŽPZ Žene in dekleta dveh vasi pod vodstvom zborovodki-nje Maje Anžur Kajzer. Nastopile so pod borovcem, odete z belimi pleti z nageljnovimi pušeljci. Med pričakovanjem konjenikov sta nas z ljudskimi napevi zabavala Jasna Martinjak in Roman Povše. Sredi programa smo nestrpno dočakali prihod konjenikov z zelenim
Jurijem. Prijahalo je 18 konjenikov iz vseh koncev naše občine in okolice, ki so se najprej zbrali na Ranču Zapotok ter nato družno prijahali na Kurešček. Ker je sveti Jurij zavetnik konj, se konje na jur-jevo blagoslovi kot priprošnja svetemu Juriju, naj varuje te čudovite živali pred poškodbami in boleznimi. Zbrane konje in njihove lastnike je blagoslovil duhovnik Anton Košir.
Ker je sveti Jurij običajno predstavljen kot mlad mož v viteški opravi na belem konju, je Marjan Žitnik prinesel viteško čelado in sabljo, ki je bila najbolj zanimiva dečkom.
Člani TD Kurešček smo poskrbeli za pogostitev. Ob dobri hrani in pijači so za dobro voljo in vese-
lo vzdušje s poskočnimi in raznovrstnimi pesmimi skrbeli člani Ansambla Mix vse do poznega popoldneva.
Prvo jurjevanje na Kureščku je uspelo in se že veselimo naslednjega, ko bo program še pestrejši. Verjamemo, da se ga bo udeležilo še več lastnikov konj ter radovednih obiskovalcev in vseh, ki se radi družimo, povezujemo in spoznavamo, še posebej v lepem ambinetu, kot ga nudi Kurešček,
in najlepšem letnem času.
Pri organizaciji se zahvaljujemo Evi Žitnik z Ranča Zapotok, Marjanu Žitniku, KD Mokrc, Antonu Koširju, Gregorju Klančarju iz Doma na Kureščku, Mojci Poredoš, članom TD Kurešček za pomoč pri organizaciji in izvedbi ter upravi Občine Ig za podporo.
Zuhra Jovanovič
Konje iz bližnje in daljne okolice je blagoslovil duhovnik Anton Košir.
10		www.obcina-ig.si
		
Tradicionalni pohod Kurešček-Rašica in proslava ob dnevu upora proti okupatorju
Ugibanje pohodnikov, ali vreme bo ali ne bo. V vsakem primeru vreme je, kar bo, pa bo - to je bila zadnja ocena kar sto pohodnikov, ki se je udeležilo 15. tradicionalnega pohoda Kurešček-Rašica in proslave ob dnevu upora proti okupatorju v Petelinovih dolinah, organizatorjev Turističnega društva Kurešček, Društva Odmev Mokrca ter Kulturnega društva Mokrc.
Zbrali smo se zgodaj, ob 7.30 uri, popili kavico in čaj, se opremili s spominsko leseno žlico za poznejšo pogostitev ter odrinili s Kureščka prek Zapotoka proti Osolniku. Ob miniaturnem ribniku v Lazah smo naredili krajši postanek, se okrepčali z malico iz nahrbtnikov in nato vztrajali dalje na Veliki Osolnik. Nekaj žarkov skozi oblake nas je barvalo med potjo in bodrilo kopico otrok, ki so živahno klepetali in se lovili med nogami starejših pohodnikov.
Pot je vila skozi gozd mimo gozdnih jas prek kamnitih kolovozov mimo malih zaselkov s prekrasnim razgledom na okoliške hribe, cerkve in vasice vse do Malega Osolnika, od koder smo se vseskozi rahlo spuščali na Rašico. Po treh urah in pol smo dospeli malo pred Trubarjevo domačijo, kjer nas je že čakal avtobus. Šofer nas je v dveh etapah odpeljal v Petelinove doline. Nekateri prijetno utrujeni smo z otroki sedli na avtobus, drugi so nadaljevali vse do Trubarjeve domačije. V Petelinovih dolinah
■ MdtMWH*
so pohodnike že dočakali gostje, ki so prišli na proslavo.
Program se je začel ob 12. uri ter se nadaljeval s sproščenim druženjem vse do zgodnjih večernih ur, ko je končno padlo nekaj napovedanih kapelj. Pa saj smo bili pod streho in slavnostni program, ki ga je povezovala Mojca Poredoš, veseli vrvež in klepet obiskovalcev, dobra volja in dobrote z žara ter odličen golaž s polento so ustvarili prijeten dan, ko smo počastili spomin na borce, ki so se za našo domovino in naš rod žrtvovali v boju proti okupatorju. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji Lina Vozny, Ajda Cizej in Zvone Dvoršek, harmonikarji David Laninšek, Val Wostner in Tone Rebov, glasbeni duo Jasna Martinjak in Roman Povše ter slavnostni govorec Milan Gorjanec.
Po uradnem programu je eden od udeležencev pohoda prevzel mikrofon ter s harmonikarji in kitaristom ustvaril veselo in nepozabno vzdušje, da smo z njim zapeli in zaplesali tudi ostali. Med
■imi^;
SR «V	t


Pohodniki na poti do Rašice
vsemi pohodniki smo letos našteli kar 12 otrok. Razglasili smo tudi najmlajšega med njimi ter najstarejšega med vsemi. Najmlajši pohodnik je bil Sokol Jovanovič, star komaj 3 leta in pol, ki je skoraj vso pot prehodil sam. Najstarejši pa je bil Matej Milharčič, 79 let, ki je tudi brez težav prehodil 15 km dolgo pot s Kureščka v Rašico. Skupina pohodnikov iz Škrilj je izdelala zeleni venec, ki so ga nadeli svoji prijateljici Urši Plesec za udeležbo na pohodu po krajšem premoru. Tako smo se veselili vseh posebnosti pohoda, dokler avtobus ni odpeljal še zadnje 'fure' na Kurešček. Zadnji smo se dobesedno iztrgali iz objema prizorišča v Petelinovih dolinah in veselje nadaljevali še med potjo.
Ob prijetnem vzdušju smo ugotovili, da je sodelovanje društev obrodilo veliko udeležbo pohoda in proslave, dobro organizacijo in povezovanje. Publicist Ludvik Golob je svoje doživetje na proslavi strnil z besedami: »Kar se je zgodilo v Petelinovih dolinah, je zelo spodbujajoče. Trojček - Turistično društvo Kurešček, Odmev Mokrca in Kulturno društvo Mokrc - se lepo dopolnjuje in naj se delo tako nadaljuje. Temeljni izhodišči sta delo in ljubezen do domovine, ki ni strankarsko obarvana. Turistično društvo Kurešček povezuje vse ljudi, organizira druženje in tako kuje prijateljske vezi ne glede na politično pripadnost. Vse čestitke!«
Mojca Ciber
■k	V	•	V V	I	V	I	• •	|V| •	•
Druženje vascanov ob prazenem krompirju v Iski vasi
Leto se je obrnilo in v Iški vasi smo se vaščani še pred osmo uro zvečer začeli zbirati na Produ, kjer smo prijetno kramljali in obujali spomine na stare lepe čase, nekaj je bilo tudi aktualne politike.
Posebno so uživali otroci, ki so se zbrali na igralih, večji so se pomerili v igri košarke in nogometa.
Ob mraku so člani PGD Iška vas, ki so vešči tudi kurjenja, prižgali kres in ta se je razplamtel kljub
vejam, namočenim od dežja. Posebna pozornost je bila namenjena Tomažu, ki nam je 'stenstal' krompir, žejo pa smo si gasili pri Brunarici.
Prvomajski pohod na Krim
Na pohod smo se v našem društvu pripravljali že en dan prej, saj smo se nekatere članice pošteno zjokale ob lupljenju in rezanju čebule za okusen prvomajski golaž.
Prvomajsko jutro je kazalo na lepo vreme, prvi pohodniki so se začeli zbirati še pred deveto zju-
traj in ob devetih so vsi tisti, ki so bili odločeni zavzeti vrh Krima, podali v strmine. Start je bil kot vedno na križišču Iška-Gornji Ig, z njimi je bil po tradiciji tudi zastavonoša s slovensko zastavo. Na pot se je podala tudi skupina pionirske desetine PGD Iška vas pod mentorstvom Mojce, ki so si
nabirali kondicijo za tekmovanje.
Na parkirišču pred vrhom Krima je ekipa Društva TKŠ Iška vas pričakala pohodnike z osvežilno pijačo in golažem. Dan je minil prijetno. Se vidimo prihodnje leto.
Milena Hvalič Arhar, Društvo TKŠ Iška vas
Pohodniki na vrhu Krima
www.obcina-ig.si		11
		

društva
| GLASILO OBČINI
Po čemaž v Ščurkov graben
Svet zdravilnih rastlin je ena od poglavitnih področij Sekcije za zdravo življenje, ki deluje v okviru Društva Zapotok. Že šestič smo se letos 26. aprila organizirano podali po čemaž v Ščurkov graben. Naše namere ni preprečilo niti slabo vreme, ki je bilo letos prav aprilsko.
Svet zdravilnih rastlin skozi vse leto raziskujemo, se izobražujemo, zdravilne rastline tudi nabiramo. Prav čemažu pa se vsako leto še posebej posvetimo. To je prvi spomladanski sprehod v naravo po zdravilno rastlino in ta dogodek je redno v programu Sekcije za zdravo življenje. Ker nam je letošnji žled preprečil spust po gozdni poti, po kateri smo običajno šli v Ščurkov graben, smo se do Ščurkov odpeljali z avtomobili. Od vasi v graben vodi gozdna pot, ki so jo domačini in lastniki gozdov že očistili.
Uživali smo v lepoti barv in pristnosti vonjav
Že ob poti proti gozdu smo spoznavali prve spomladanske zdravilne rastline, ranjak, deteljico, tropotec in pljučnik. Tudi lakota in rman sta že nakazovala svoja
rastišča. Ob potočku, ki smo ga morali nekajkrat prečkati z zasilno brvjo, ki smo jo naredili s kamni, se je kot s slonje velikimi uhlji bohotil lapuh. Gozdno rastlinje nas je z modrimi in rumenimi cvetovi spominjalo na pravi botanični vrt, skozi katerega smo se sprehajali. Uživali smo v lepoti barv in pristnosti vonjav. Kaj kmalu smo na pobočjih ob potočku zagledali zeleno zdravilno rastlino. Krasilo jo je belo cvetje, rastlina se je namreč že razcvetala. Nabirali smo tako zelene liste kot cvetove. Rastlina je v celoti užitna, lahko pa cvetovi krasijo naš dom, saj ostanejo v vazi dolgo lepi.
Čemaž je kot suho zlato
Nekateri zeliščarji pravijo, da ni bolj učinkovite rastline za čiščenje želodca, črevesja in krvi, kot je čemaž. Uporabljamo ga lahko
kot namaz na kruhu, zmešan s skuto in kislo smetano ali maslom, kot dodatek k testeninam, rižu, krompirju, kot nadomestek tržaške omake, kot priloga k ribam ali drugemu mesu. Osnovne sestavine čema-ževega namaza so: sesekljan čemaž, hladno stisnjeno olivno olje in sol (himalajska ali solni cvet iz piranskih solin).
Ko smo se s polnimi košaricami čemaža vrnili v RTC Zapotok, nas je za prvo potešitev lakote že čakala Milica z dvema vrstama namaza in čemaževim pecivom. Saj veste, kako pravijo: jedo, kot bi prišli iz gozda! Potem smo si čemaž še sami nasekljali in si pripravili namaze po lastnem okusu.
Najmlajša opazovalca narave Timon in Tezej z zeliščarko Ano
Celo najmlajša udeleženca pohoda Timon in Tezej sta nas presenečala, predvsem pa njuna starša, kako spretna sta bila v pripravi svojega namaza in kako v slast jima je šel divji česen.
Čemaž je kot suho zlato. Če ga uživamo, zacvetimo kot roža, smo gibki kot breza in trdni kot dren.
Darja Mlakar, Društvo Zapotok Foto: Darja Mlakar
Predstavitev dela Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve
13. marca letos smo v Centru Ig priredili srečanje, posvečeno predstavitvi naše dejavnosti. Povabili smo Aleša Hojsa, predsednika združenja, nekdanjega obrambnega ministra in podpredsednika Nove Slovenije, ter Mojco Škrinjar, nekdanjo državno sekretarko na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki je poleg svojih bogatih dejavnosti prevzela še pobudo za projekt Domoljubje v šoli in je urednica te spletne strani (www.domoljubje.si).
Gospod Hojs je opozoril na hinavščino krogov, ki omalovažujejo našo osamosvojitev in minimalizirajo pomen vojne. V medijih smo jo večkrat zasledili opisano kot nepravo. Popolnoma v nasprotju pa je bila njihova reakcija ob trditvi ameriškega veleposlanika, nj. eksc. Josepha Mussomelija, ki je kratko obdobje bojevanja opisal kot srečno okoliščino. Dvojna merila kažejo na manipulativnost odnosa do oseb, ki izrečejo podobne trditve. Gospod Hojs se je dotaknil še problematike vzgoje naših otrok. O osamosvojitveni vojni se učijo šele zadnje tri mesece osnovne-
ga šolanja. Spomnil nas je, da nas osamosvojitev povezuje in nam prinaša pridobitve, ki jih ne znamo dovolj ceniti, kot denimo svoboda govora. Opisal je tudi izjemno drzno zavzetje vojaškega skladišča v Borovnici, kar je podrobno opisano v Beli knjigi slovenske osamosvojitve.
Mojca Škrinjar, ki je pritegnila z odličnim pedagoškim pristopom, nam je predstavila, kako otrok v svojem razvojnem procesu kot tabula rasa vpija vrednote, in sicer glede na način, kako mu jih podamo. V veliki meri je od nas odvisno, kako bodo hodili naprej po poti naše državnosti.
Vprašala se je, kaj otroku pomeni cerkvena zgradba nekje daleč v tujini in kakšna občutja ga navdajajo, ko zasliši zvonjenje na Igu? Veliko napora bo še potrebnega, da se bo ustrezno uresničeval učni načrt glede osamosvojitve in domoljubja. Dotaknilo se nas je še njeno vprašanje, s kakšno pravico so bombardirali našo domovino? Na to temo je pred kratkim izšla knjiga Vojna za Slovenijo in v enem od naslednjih srečanj jo bomo tudi predstavili.
Po predstavitvi naše dejavnosti in razmišljanj naših gostov smo si v spontani debati izmenjevali poglede in informacije o literaturi in pričevanjih glede osamosvojitvene vojne in aktualnih razmer, ki se tega dotikajo.
Če čutite do naše dejavnosti simpatijo, vas vljudno vabimo k aktivnemu članstvu in sodelovanju!
Spominjamo se ...
16. maja 1991 se je na Igu in v Pekrah začelo usposabljanje prvih nabornikov Slovenske vojske. Že naslednji dan je general Kolšek zahteval od takratnega predsednika vlade Lojzeta Peterleta, da oba učna centra zapre.
Matjaž Lulik, predsednik Združenja za VSO
Vabilo na prvo Roštilijado na Igu
Vabimo vas na prvo Roštiljado na Igu, ki bo v soboto, 7. 6. 2014, ob 10. uri pri gasilskem domu. Tradicionalnima prizoriščema v Ihanu in Izoli se letos pridružuje še Ig.
Tekmovalci zase priskrbijo žar in svoje skrivnostne začimbe, za preizkuševalce pa tudi krožnike in pribor. Organizator bo poskrbel za tekmovalni prostor, klop in mizo za posameznega tekmovalca kakor tudi za enake vrste in količine rdečega mesa za vse tekmovalce.
Zmagovalec tekmovanja prejme odojka, nagradi za drugo in tretje mesto pa naj ostaneta presenečenje.
Tekmovanje bosta vodila podpredsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Tomaž Vozel - idejni vodja Roštiljade Ihan - in dolgoletni predsednik komisije Pokala Šefle.
Zaradi potreb organizacije naprošamo, da se tekmovalci predhodno prijavijo na telefon 031/813-981 (Franc Toni) ali 041/715-323 (Albert Ponikvar). Rok za prijavo je 2. 6. 2014. Na dan prireditve vsi kupci Mercatorjeve franšizne trgovine Blatnik pri nakupu nad 30 € prej-
mejo bon za pokušnjo specialitet z žara ali vrček piva.
Hkrati bosta potekala še razstava starodobnih vozil in bolšji sejem. Za prireditveni prostor, mize in klopi bo poskrbljeno. Doma poiščite zanimive predmete in jih menjajte ali prodajte, lahko pa barantate in kupujete. Skratka, zabavajte se.
Pridite torej na prijetno druženje z veliko smeha in zabave. Luštno bo! V primeru dežja se prireditev prestavi na soboto, 14. 6. 2014.
Sponzorji prireditve: Mercator -Blatnik, Komet bar. Organizatorji prireditve: 21. marec, PGD Ig, SVS Ig.
Franc Toni, 21. marec
^ IG
' ^ DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG
Obvestilo DU Ig
Upravni odbor Društva upokojencev Ig obvešča svoje članstvo in preostale občane, da z dnem 27. 5. 2014 končuje torkova dežurstva v Medgeneracijskem centru Ig.
Dežurstva bomo ponovno uvedli v jesenskih mesecih, če bo za to interes članstva.
Štefan Bunič, predsednik DU Ig
Medgeneracijsko sodelovanje društva z dijaki gimnazije in veterinarske šole Ljubljana
V tednu od 22. do 25. aprila 2014 je na Biotehniškem izobraževalnem centru (BIC) v Mestnem logu v Ljubljani za dijake prvih, drugih in tretjih letnikov gimnazije in veterinarske šole potekal teden obveznih izbirnih vsebin z naslovom Medgeneracijsko sodelovanje. Dijakom smo člani Sekcije za zdravo življenje na dveh delavnicah predstavili ročno izdelavo zobotrebcev ter zdravilne rastline in začimbnice.
Na povabilo BIC Ljubljana k sodelovanju na obveznih izbirnih vsebinah smo se z veseljem odzvali. Zavedamo se, kako pomembno je druženje starejše in mlajše generacije. Izbirne vsebine ponujajo odlične priložnosti, da obogatijo mlade z znanjem, ki je že skoraj pozabljeno, in ga v drugih rednih izobraževalnih programih ni mogoče pridobiti. Za mlade to pomeni spoznavanje korenin lastnega naroda, za skupnost pa ohranitev specifičnih znanj in veščin.
Ročna izdelava zobotrebcev ima danes že etnološko vrednost
Zakonca Vera in Franc Žunič iz Velikega Osolnika sta skupini dijakov prikazala ročno izdelavo zobotrebcev. Ročna izdelava zobotrebcev ima danes že etnolo-
ško vrednost, včasih pa je marsikateri kmečki družini zagotavljala možnost preživetja. Že jeseni se je nasekalo leskovih palic, zobotrebci pa so se delali v zimskem času, ko ni bilo dela po polju. Kako se z merico nareže okrog 10 cm dolge 'panjičke', se jih obeli, z nožem razkolje in dokonča z obrezovanjem in špičenjem, sta dijakom razlagala in demonstrirala Vera in Franc. Za končno izdelavo zobotrebca so potrebni posebni nožki, ki jim pravimo krivčki. Dobro morajo biti nabrušeni, da so zobotrebci gladko obrezani in približno enakih debelin. Potem jih je treba še posušiti in po 20 zvezati v butarice. Dijaki so se v izdelavi tudi sami preizkusili in ugotavljali, da je to opravilo vse prej kot lahko.
Bodoči veterinarji prisluhnili temi o zdravilnih rastlinah
V sosednjem razredu je Ana, naša 'Pehta s hribov', skupini dijakov razlagala in delila nasvete o zeliščih in začimbnicah. Poln cekar jih je prinesla s seboj v dolino. Sveže rastline nam bolje ostanejo v spominu, ko se z njimi srečamo v naravi. Poleg osnov o nabiranju, shranjevanju in uporabi je omenila tudi strupene rastline, pri katerih moramo biti še posebno previdni. Bodočim veterinarjem tema o zdravilnih rastlinah ne bi smela biti tuja, saj se bodo v svoji
praksi srečevali tako z živalmi kot tudi z rastlinami.
Dediščina je pokazatelj dogajanja v različnih zgodovinskih obdobjih in ni samo za v muzej. V zadnjem času vse bolj postaja del vsakdanjega življenja, ki jo starejše generacije prenašajo med mlajše. Temu je bilo medgeneracijsko sodelovanje tudi namenjeno.
Darja Mlakar, Društvo Zapotok
www.obcina-ig.si		13
		
€	t	kultura	
MOSTIŠČAR			GLASILO OBČINE IG • maj 2014
18. Občinska revija pevskih zborov
V kulturni dvorani v Iški vasi smo v nedeljo, 13. aprila, prisluhnili pevskim zborom, ki delujejo v občini Ig. Potekala je namreč že 18. Občinska revija pevskih zborov.
Na reviji je sodelovalo devet zborov, od tega štirje otroški oz. mladinski in pet odraslih. Vsak zbor je zapel tri pesmi. Revije se je udeležil tudi podžupan Občine Ig Franc Toni, ki je na začetku tudi spregovoril nekaj uvodnih besed k reviji.
V nadaljevanju so se najprej predstavili otroški zbori, in sicer: Otroški pevki zbor Vrtca Ig (enota Hribček) pod vodstvom Marjane Lenič ob spremljavi Polone Kukovica, Otroški pevski zbor Vrtca Ig (enota Krimček) pod vodstvom Jane Kristan ob spremljavi Nadje Janežič. Z Osnovne šole ig pa sta pod vodstvom Ive Grdan in ob spremljavi Polone Kukovica nastopila Otroški pevski zbor OŠ Ig ter Mladinski pevski zbor OŠ Ig.
Sledili so še odrasli zbori, in sicer so nastopili: Ženski pevski zbor Žene in dekleta dveh vasi pod vodstvom Maje Anžur Kajzer, Moški pevski zbor društva Fran Govekar Ig pod vodstvom Mirka
Merzela, Ženski pevski zbor Ig društva Fran Govekar Ig pod vodstvom Iztoka Petriča, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ig pod vodstvom Klemna Jerinca in Borovničke pod vodstvom Nadje Janežič ob spremljavi Primoža Kristana.
Strokovni spremljevalec letošnje revije je bil Matej Penko, ki je
po končani reviji opravil tudi razgovore z zborovodji. Povezovalka programa je bila Andreja Zdravje.
Upamo, da vam je pesem to nedeljo polepšala dan.
Marica Zupan, občinska uprava Foto: Primož Kristan
Borovničke
Otroški zbor iz enote Hribček
Otroški pevski zbor OŠ Ig
Moški pevski zbor
ŽPZ Žene in dekleta dveh vasi
kultura_
GLASILO OBČINE IG • maj 2014 | MOSTIŠČAR
Ženski pevski zbor Ig ob materinskem dnevu prepeval na Stari Vrhniki
V soboto, 29. marca 2014, smo se s pevkami in pianistko Polono Kukovica odpravili na Staro Vrhniko, kjer smo na povabilo Kulturnega društva Stara Vrhnika sodelovali na prireditvi ob materinskem dnevu, ki so ji nadeli naslov Pomladni večer. V prvem delu so nastopili domačini, drugi del pa so v celoti prepustili ižanskim pevkam.
ŽPZ Ig je gostoval na Stari Vrhniki.
Program smo navezali na besedo mati, ki smo jo iskali v domovini, naravi in ljubezni. Domovina nam daje zavetje, gotovost in upanje na prihodnost. Daje nam vedeti, kdo smo. Bodimo ponosni nanjo! Izzvenela je Vodopivčeva na besedilo Simona Gregorčiča Z vencem tem ovijem Slavo, sledili pa sta še Kosijeva Slovenka sem in skorajda ponarodela Vilharjeva Po jezeru bliz' Triglava. Premalo se zavedamo, kako odvisni smo od narave, premalokrat se zahvalimo za vse, kar nam daje, pa naj bosta to zgolj sončni svetloba in toplota ali pa milina žitnega klasa na brezmejnem polju. Mater naravo smo predstavili s prired-
bo ljudske pesmi Sonce ljubo in Pavčkove pesmi Pojdem na ravno polje, ki jo je čudovito uglasbil Rado Simoniti. Zaradi ljubezni smo nastali, ljubezen nas je rodila. Vsakdo ima svojo, najlepša pa je tista, ki vodi do sosednjega srca. Začne se s simpatijo, globokimi mislimi in čakanjem, upanjem ter veliko željo, da bi jo našli. Da bi jaz znala, keri je moj, so se vprašale pevke z znano ljudsko pesmijo. In ko se ljubezen rodi, ostane samo še dvoje: vesela podoknica, s katero fant ne sme predolgo odlašati, saj mu dekle - na skrivoma v srcu - prigovarja, naj nikar ne čaka na maj. Za sklep sta zazveneli dve znani slovenski popevki, za obe
je besedili prispeval navihani Fran Milčinski Ježek: Moje orglice in Ne čakaj na maj.
Gostovanje na Stari Vrhniki nam bo ostalo v spominu zlasti po prijaznem sprejemu, dobrem razpoloženju in polni dvorani.
Glede na pogovore s predsednico Kulturnega društva Stara Vrhnika Joži Krvina se nam obeta še kakšno povabilo. Z veseljem se bomo oglasili!
Iztok Petrič, zborovodja ŽPZ Ig
Po Mozartovo v Polhovem Gradcu ^ ig
' A DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG
Polhograjska graščina ne slovi le po svojem kulturno-dediščin-skem pomenu in zgodovinski vrednosti, ampak tudi po Mozartovih družinskih dnevih, ki jih prirejajo enkrat mesečno.
V nedeljo, 27. aprila 2014, je v tamkajšnjih prostorih potekal že kar 156. dogodek pod tem naslovom. V goste so tokrat povabili Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ig, ki je po zgolj dvotedenskem premoru - kolikor je minilo od občinske revije - znova stopil na oder in zapel obiskovalcem.
Njihov tokratni spored je tvoril venec desetih skladb, ki so se vsebinsko in melodično dopolnjevale ter nadgrajevale. Nekatere bolj znane, ki so jih tokrat zapeli občinstvu, so Pojte, pojte drobne ptič'ce, Na oknu glej obrazek bled, Smrt v Brdih in O le mamka vi, vi.
Zbor že tretje leto deluje pod strokovno in umetniško taktirko zborovodje Klemna Jerinca,
ki za svoje nadobudne pevke in pevce hudomušno pravi, da jih je do sedanjega stanja in teh rezultatov »prignala le stroga in dosledna roka«. Takšen režim pevcem na prvi pogled kar odgovarja, saj so se ob zbo-
jali. In tudi rezultati so menda boljši tako.
S strani gledalcev je bilo mogoče razbrati, da skupino odlikujejo na eni strani trud za tehnično dovršenost izvedbe in dobro premišljeno ter utrjeno dopolnje-
na drugi strani želja po druženju in skupnem udejstvovanju, ki v sinergiji skupaj s strokovnim vodenjem ustvarja glasbeno umetnost znova in znova.
Borut Stojilkovič
www.obcina-ig.si		15
		
V slogi je moč
Srečanje partnerskih šol na Irskem
Program
Vsezivljenjsko
učenje
m
Irska šola Holy Family NS, Tubbercurry, Co. Sligo je med 2. in 5. aprilom gostila predstavnike osmih partnerskih šol v okviru Comeniusovega projekta Schools united - stronger together. Z Osnovne šole Ig so se srečanja udeležile tri učiteljice ter učenke Tjaša, Katarina in Špela, ki je napisala ta prispevek.
Potovanje na Irsko je bila zagotovo ena mojih najlepših izkušenj. Sprva nobena od nas ni točno vedela, kaj naj pričakuje od Irske, toda že po prvih vtisih smo se zaljubile vanjo. Irci so zagotovo eni najbolj prijaznih ljudi, kar smo jih kdajkoli srečale, radi pomagajo, sodelujejo, so odprti in skoraj vedno dobre volje! V kraju, kjer je naša gostiteljska šola, sicer ni ravno veliko prebivalcev, toda najdeš lahko vse, kar potrebuješ.
Naslednje dni smo spoznavale irsko šolo, irsko pokrajino, kulturo in ljudi. Irska je čudovita in zelo razgibana. Na eni strani so dolge peščene plaže, na drugi pa hribi. Seveda so bile vsepovsod ovce! Zanimiva je tudi irska hrana, saj je večinoma sestavljena iz mesnih in pekočih jedi, kar je bilo včasih ovira ... Irsko smo raziskovali vsak trenutek, ogledali smo si ptice ujede, se odpravili na njihova 'gorovja' in do jezer, do morja na obalo Atlantika, si ogle-
dali muzej irske zgodovine, hodili po z mahom poraslem gozdu in seveda pekli tudi penice na ognju. Irska me je očarala in brez dvoma bi se še rada vrnila tja!
Za konec smo spoznale še London in bile nad njim prav tako navdušene. Potovanje je bilo prekrasno!
Špela Cimerman
Aktivni mladi
Učenci OŠ Ig obiskali ižanske gasilce
Na Osnovni šoli Ig je pod pokroviteljstvom šolskega sklada projekt Aktivni mladi, v okviru katerega učenci obiskujejo različna društva in spoznavajo namen njihovega obstoja ter je njihovo poslanstvo že v popolnem teku.
Tako smo v mesecu marcu v soboto, 29. 3. 2014, z učenci OŠ Ig obiskali Prostovoljno gasilsko društvo Ig, kar je bilo že naše tretje srečanje s projektom Aktivni mladi, ki poteka na naši šoli. Po februarskem obisku Lovske družine Ig smo tokrat želeli spoznati delo gasilcev, ki so bili eni izmed junakov pri odpravljanju posledic
ledene ujme, ki je Slovenijo prizadela še ne dolgo nazaj.
Začelo se je s pozdravom poveljnika PGD Ig Gregorja Viranta, ki je predstavil svoje kolege, ki so si vzeli čas in pripravili pester program za naše učence. Poveljnik je za začetek predstavil gasilsko društvo, njegovo zgo-
dovino in razvoj. Nadaljevali so s predstavitvijo opreme gasilca in učencem ponudili ogleda treh vrst gasilskih vozil, ki jih uporabljajo za različne akcije in namene, ter njihovo notranjo opremo. Kot posebnost gasilskega društva, ki so jo predstavili tudi učencem, je stara gasilska črpalka iz leta 1900, s katero se je dejansko pred toliko leti začelo gasiti. Poudarili so, da so morali štirje ročno poganjati črpalko, da so črpali vodo za gašenje požara.
Sledila so različna vprašanja učencev in odgovori kolegov gasilcev. Izvedeli smo veliko zanimivih stvari kot recimo, da od poziva do kraja požara ali druge intervencije potrebujejo le štiri minute, kar je seveda izjemno, do tega, da imajo 30 intervencij na leto. Učence je zanimalo, kaj vse počnejo gasilci. Spoznali so, da njihovo delo ni le gašenje požara, temveč tudi pomoč pri poplavah, tehnična pomoč (če kdo ne more v stanovanje, če poškodovana oseba ne more iz stanovanja ...), zavarovanje območja prometne nesreče in pomoč pri prometnih nesrečah in še bi lahko naštevali.
Nato je sledil praktični del programa, v katerem so se učenci postavili v vlogo gasilcev. Začelo se je z vožnjo z gasilskimi avtomobili in pogovorom prek radijske postaje. Nadaljevali smo s prikazom naših kolegov gasilcev, kako se sestavi cev za napad, nato pa so učenci sami poskusili isto. Demonstrirali so nam hitri napad, učencem nataknili zaščitni dihalni aparat in dihalno masko, za konec pa so morali učenci sami sestaviti cevi, simulirati gašenje požara in streljati z vodo na tarčo. Spoznali so vodni top, ki je namenjen gašenju na dolge razdalje. Splezali smo na gasilski avto in s topom gasili namišljeni ogenj.
Gasilski kolegi Gregor Virant (poveljnik), Peter Debevec, Žan Drnovšek, Anže Zorko, Roman Smole in predsednik društva Tomaž Strle so nam pripravili prekrasen gasilski dan in nam podarili tudi spominske obeske PGD Ig ter bilten o njihovem društvu. Za gostoljubje, vložen čas in trud, ki so nam ga namenili, se prisrčno zahvaljujemo! Učenci so bili nad gasilskim dnevom izredno navdušeni ter so odšli domov z lepo novo izkušnjo.
16		www.obcina-ig.si
		
Šolski plesni festival
Skratka bilo je zabavno in enkratno, učenci pa navdušeni, kot so sami povedali, in strnili nekaj misli ob koncu obiska:
»Všeč mi je bil prikaz pene za gašenje in zabavala sem se, ko smo se pogovarjali po radijski postaji, ko smo se peljali s kamionom, ter sestavljanje in zvijanje cevi. Res so zelo prijazni, da so si vzeli čas za nas.«
Melisa Rekanovič, 8. a
»Všeč mi je bilo streljanje s topom in vožnja s kamionom in ciljanje tarč in všeč so mi gasilci.«
Domen Strelec, 5. b
»»Všeč mi je bilo streljanje s topom in ciljanje tarč ter zabavni pogovori po voki-tokiju.«
Luka Prislan, 8.c
Aleš Kocjančič, učitelj
Ples je zame zelo pomembna dejavnost, saj se z njim ukvarjam že dolgih devet let. Ker je na naši šoli 4. aprila potekal šolski plesni festival, sem bila zelo vesela, da bom lahko tudi sama nastopila. Ukvarjam se z zelo nenavadnim plesom, ki ga zelo redko najdemo v Sloveniji. Imenuje se cheerlea-ding, to je vrsta plesa, pri katerem izvajaš različne akrobacije in uporabljaš mimiko. Biti moraš zelo gibčen, ker vsebuje prvine gimnastike in elegance, kar mi je všeč.
Tega dne sem ob 11. uri prišla nastopat s skupino, ko sem izvedela, da precej mojih soplesalk ne bo prišlo, zato sem se odločila, da bom nastopila s soplesalko Tjašo Horvat. Poznava se že od 4. razreda, skupaj trenirava in hodiva na tekmovanja.
Na našem šolskem plesnem festivalu so nastopali in tekmovali številni učenci iz naše šole.
Prejšnja leta sem tudi sama nastopala z njimi, letos pa sem imela preveč svojih treningov in priprav na svetovna tekmovanja, da bi nastopila skupaj z učenci naše šole.
Videla sem veliko različnih vrst
plesa, ki so me vsi navdušili, sama pa sem spoznala, kako je, če se moraš pred nastopom prilagoditi, s kom boš nastopal, hkrati pa sem odkrila precej novih elementov plesa.
Adna Nanič, 8. c
Dan Zemlje
V torek, 22. 4. 2014, smo praznovali dan Zemlje. To je dan, ko se lahko zavemo našega planeta, edinega, na katerem je možen naš obstoj, pa se tega premalo zavedamo. Čeprav se je v zadnjem desetletju naša skrb za naravo in Zemljo močno okrepila, bi morali to videti že prej, preden je nastala ozonska luknja, preden so nas presenetili nenavadni vremenski pojavi, kot so letošnja zmrzal, večje poplave, suša, neznosno vroča poletja, toplejše zime ipd.
Vsega tega se učenci in učitelji naše šole dobro zavedamo, saj veliko pozornost posvečamo ločevanju in recikliranju odpadkov. Učenci smo praznovali delovno. Nekateri so bolje spoznavali naravo, drugi pa so imeli različne delavnice, kjer so se ukvarjali z ročnimi spretnostmi iz preteklosti, obdelovali podatke ali imeli pouk vsaj malo ubran na ekološko temo.
Učenci sedmih razredov smo spoznavali zanimiv šport, ki je
najbolj razvit v državah skandinavskega polotoka, pri nas pa se še razvija. To je orientacijski tek. Spoznavali smo lepote Iga in njegove okolice. Pot je bila sestavljena iz treh delov. Po prvem delu nas je popeljal navadni zemljevid, po drugem zračni posnetek, po tretjem delu pa posebej narejen zemljevid. Pot nas je peljala po poljih za šolo, po makadamski cesti do Staj, ob robu gozda, v gozd in prispeli smo na start, ki je bil hkrati tudi cilj, to je bila naša
šola. Potem pa smo bolj za zabavo spoznali še drugačno varianto labirinta.
Vsi smo prišli na cilj živi in zdravi ter enakega mnenja: odlična možnost gibanja, razmišljanja ter zabave skupaj. Tako smo ugotovili, da lahko zapravljanje časa na medmrežju zamenjamo za raziskovanje okolice, zato se obrnite okrog sebe in globoko vdihnite.
Zala Prašnički, 7. b Foto: Janez Kovač
Ustvarjalne delavnice - klekljanje
Ustvarjalne delavnice - izdelava rožic iz krep papirja
www.obcina-ig.si		17
		
24. nacionalni otroški parlament
7. 4. 2014 je v prostorih državnega zbora zasedal 24. nacionalni otroški parlament. Tema je bila Razmere v družbi. Predstavniki, izbrani na regijskem parlamentu, smo ob 8.30 pred omenjeno stavbo v Ljubljani poiskali znane obraze ter se z njimi podali nepozabnemu dnevu naproti. Ob sprejemu je vsak posameznik prejel darilo.
Na začetku zasedanja nas je nagovorila podpredsednica Državnega zbora Polonca Komar, nato predsednik republike Borut Pahor ter Darja Groznik - predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, zasedanja pa so se udeležili še nekateri poslanci ter drugi gostje.
V	prvem delu zasedanja smo potrdili delovno predsedstvo in potrdili prisotnost delegatov, nadaljevali pa smo z izpolnitvijo glasovnic, na katerih smo izbrali temo za 25. nacionalni parlament: Izobraževanje in izbira poklica.
V	nadaljevanju smo bili razdeljeni v skupine, v katerih smo odšli v druge prostore parlamenta.
Skupina, v katero sem bila dodeljena, je imela temo vpliv medijev. Naše ugotovitve so bile, da mediji zelo vplivajo na naše mišljenje, da velikokrat preveč prikazujejo le slabe novice in politične informacije. Po uri nenehnega dela smo se zbrali v preddverju velike dvorane in se okrepčali s pripravljenim prigrizkom, kljub temu pa smo misli hitro pripravili za nadaljevanje dela.
Ob 12.00 so se nam v veliki dvorani pridružili tudi predsednica vlade Alenka Bratušek, minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač
Mrak, minister za kulturo dr. Uroš Grilc, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in številni drugi gostje. Po njihovem nagovoru in predstavitvi smo začeli poročati o našem delu v skupinah ter začeli razprave še za udeležence drugih skupin. Vsaka skupina je imela svojo temo in vsaki smo posvetili čas ter na koncu povzeli naše misli v sklepe. V prvi skupini so poudarili, da je drugačnost dobra za razvoj družbe, le sprejemati je še ne znamo. Doseganje ciljev se mnogo otrokom odmika zaradi vse slabšega socialnega stanja v družbi, so menili v drugi skupini, v tretji pa so predvsem opozorili na izseljevanje mladih izobraženih ljudi iz Slovenije in premalo motiva, da se vrnejo. 'Medijska skupina' je predlagala dan brez medijev. Med razpravami smo imeli mladi poslanci možnost postaviti vprašanje starejšim poslancem,
ob 14.00 pa se je naša razprava končala.
V jedilnici poslancev so nam postregli s kosilom, ob 15.30 pa smo se preselili v stavbo nasproti državnega zbora, kjer smo nadaljevali razpravo o otrokovih pravicah. Naše razprave se je udeležila tudi Marta Santos Pais, posebna predstavnica generalnega sekre-ta rja OZN za nasilje nad otroki. Govorila je o svojih izkušnjah ter o rešitvah, ki jih izvaja. Tudi sami smo poiskali najbolj očitne kršitve otrokovih pravic ter zanje poiskali rešitve. Ob 17.00 smo zasedanje popolnoma končali. Rada bi se zahvalila mentorici Barbari Žgavec, ki mi je dala možnost, da sem se lahko udeležila tabora ter vseh zasedanj, in se je z menoj pripravljala ter trudila, da sem uspešno zastopala OŠ Ig.
Nina Stražišar, 9. b
Nova denarna pomoč šolskemu skladu
3. in 4. aprila 2014 je na šoli potekal srečelov. Mlajši učenci so se tudi letos prelevili v prave umetnike in izdelali čudovite umetnine: obeske, predmete za srečo, rožice, voščilnice, lizike, ki so jih poimenovali kar grizike ... Starejši učenci so izdelali srečke, ki so jih v teh dneh prodajali radovednim kupcem. Prodanih je bilo 300 srečk, skupno pa je bilo zbranih 1.800 evrov. Zbrana sredstva bodo namenjena za opremo prostora skupnosti učencev ter lajšanje socialnih stisk učencev, ki
obiskujejo našo šolo.
Osnovna šola Ig se srčno zahvaljuje vsem donatorjem za srečelov (objavljeni so na spletni strani OŠ Ig) ter staršem, ki so prispevali v šolski sklad.
Nina Stražišar, 9. b
Šolski srečelov
To sem jaz
18		www.obcina-ig.si
		
Odprti dan šole na Golem
Imeti odprti dan šole ni nič nenavadnega, saj smo na podružnični šoli Golo že navajeni, da se ves čas nekaj dogaja. Da poleg običajnih idej vedno poiščemo še kakšno, ali pa prvotno idejo nadgradimo, pa tudi ni več nekaj novega. Tako smo se v kolektivu odločili, da prav šolske ure, na katere bomo povabili starše, prepustimo izpeljati kar njim.
V februarju, ko smo imeli roditeljski sestanek, smo starše povabili k razmišljanju o zamenjavi vlog pri izvedbi učnih ur na dan odprtih vrat. Prav posebnega navala idej ni bilo, a vsaka ideja potrebuje premislek, ogrevanje in pozneje izvedbo. A tudi ko se je bližal čas odprtega dne, smo imeli nemalo težav pri iskanju nekoga iz vrst staršev, ki bi prevzel vlogo učitelja in nam mogoče prikazal kaj novega, nas naučil nekaj, kar zagotovo še ne znamo, nas preizkusil v katerikoli spretnosti. Tik pred zadnjimi govorilnimi urami pa so nas starši presenetili.
Skupina staršev tretješolcev je pripravila učno uro iz varnosti v prometu, saj menijo, da ni nikoli preveč, če se o tem večkrat sliši, njihovi otroci pa so bodoči vozači, saj drugo leto prihajajo na Ig. Maja Anžur Kajzer, mamica učenke drugega razreda, si je 'rezervirala' kar dve uri in jih obarvala z glasbo, instrumenti, dirigiranjem ... Darija Mavec pa je pripravila likovno delavnico na temo velikonočni prazniki, ki pa je žal prav v petek ni mogla izpeljati zaradi bolezni -tako sem v zadnjem hipu vskočila sama in starše povabila na likovno ustvarjanje in odtiskovanje. A lepo po vrsti.
Starši tretješolcev so z učno uro o prometu igrivo in poučno predstavili in opozorili učence na vse nevarnosti na cesti in ob njej, na avtobusu ... ki se jih še premalo zavedajo ali pa jih prehitro pozabijo. Uro so končali s poučnim kvi-zom oz. bolj kratkim testom Kako dobro poznam promet. Tretješolci so lepo sodelovali, izkušnja je bila zanimiva in zagotovo uporabna še kdaj.
Drugošolci so s spomočjo ge. Kajzer spoznavali instrumente v orkestru, nanje celo igrali, jih s pomočjo mamice razstavili in pokukali v njihovo zgradbo. Preizkusili so se tudi v dirigiranju, listali so po knjigah, poslušali glasbene posnetke, se učili novo pesem, reševali delovne liste. Na kratko, polno zaposleni so v delu
uživali, sodelovali in bili nadvse navdušeni. Kaj ne bi, kje pa lahko vidiš toliko instrumentov naenkrat, ki jih je v šolo prinesla izredno dobro pripravljena ga. Kajzer.
Prvošolci pa so z razredničarko prek pravljice mešali barve in v mislih že oblikovali motiv na svojih risalnih listih, pozneje pa so se preizkusili še v odtiskovanju s prsti. A to ni bila tako lahka naloga, saj je moral vsak učenec najprej dobro premisliti, kaj naj bi s svojimi odtisi poskušal naslikati. Še posebej pogumni so postali, ko so tudi mamice, ki so nas obiskale, dobile svoje barve in so se kot ostali lotile dela in se z nami 'umazale'. Nastajale so zanimive in čudovite slike. Poznalo se je, da imamo obisk, saj smo se prav zaradi tega še posebej trudili biti glasni, prvi pri delu, izvirni in čim bolj barviti.
Ne glede na razred ali dogodek, ki je potekal, je bil odprti dan šole izredno uspešen, poučen in zanimiv. K temu ste prispevali v večini prav vi, starši. Tako izkoriščam to priložnost in se vam v imenu celotnega kolektiva iskreno zahvalju-
jem. Kot učiteljica bi želela izpeljati še kakšen tak dan, ki pa bi bil na željo premnogih staršev po terminu bolj obiskan v popoldanskem času, vsaj za tiste starše, ki
si dopoldne v današnjem času žal ne morejo vzeti prostega termina.
Petra Berlisk, voditeljica PŠ Golo
STARI MAHARJI ga že 15 let MAHAMO V SVETt
Vabljeni na prireditev ob 15-tetulci stega ŠKOFLJICA h ki bo S. 6, 2014 ob 17h na travniku pred OŠ Škofljica.
Pridružite še nam lahko ic ob 1530 mi skiWlskih (iefaiwicah.
Nestrpno pričakujemo skavti ikoßjkci 1!
mb »«h.
www.obcina-ig.si		19
		
Zamaškojed
Ker nikoli ne veš, kdaj potrebuješ pomoč, smo Zvezdice v okviru natečaja društva Veselih nogic izdelale Zamaškojeda, ki stoji na stopnišču naše enote. Zamaškojed je zelo požrešen, saj je pokrovčke vseh oblik in velikosti. Če mu bo kdaj zmanjkalo apetita, ga bomo malo spodbudili, saj si želimo, da bi se pokrovčkov za otroke z motnjami v razvoju zbralo čim več.
Skupina Zvezdice iz enote Mavrica
Kamenje, minerali, fosil, vulkan ...
Vse to in še več smo se ta mesec naučili veliki otroci v enoti Krimček. Obiskala nas je namreč Gabrielova mamica in nam pokazala, kako nastane kamen, iz česa je sestavljen, kako nastane vulkan, kaj so to fosili, kaj minerali ... Ugotovili smo, da kamen tudi plava na vodi in ne potone. Videli smo, da so nekateri minerali tudi magnetni in jih lahko ujamemo na magnetno ploščico. Izdelali smo tudi svoj ulitek fosila in si ga za spomin odnesli domov.
Gospe Petri se zahvaljujemo za potrpežljive minute z našimi živahnimi in zvedavimi otroki ter za pripravljenost za sodelovanje z nami v dopoldanskem času.
Strokovne delavke in otroci enote Krimček
Velikonočna delavnica
V petek, 11. aprila, smo se zbrali na delavnici za otroke, kjer smo ustvarjali na temo velike noči. Poudarek je bil na izdelovanju iz odpadnega materiala ter stiroporastih in PVC-jajčk. Te smo okrasili malo drugače in ob tem krepili ročne spretnosti otrok, mlajšim pa so bili v pomoč starši.
Izdelovali smo pirhe, okrašene z različnimi šablonskimi oblikami, ki smo jih izrezali iz barvnega papirja ter jih z bucikami pritrdili na stiro-porasta jajčka, dodali še satenast trak in pirh kot obesek je bil končan. Barvne preje smo prepletali okoli jajčk iz stiroporja in tako dobili prave pisanice. Izdelovali smo piščančke z embalažo za jajca ter PVC-jajčka. Zajčka na palici smo ustvarili iz PVC-jajčka ter dodatkov iz papirja in blaga ter kot prstno lutko še zajčka iz papirja.
Otroci so uživali ob izdelovanju malo drugačnih znanilcev velike noči ter zapustili delavnico z res lepimi izdelki.
Fani Intihar
Velikonočno ustvarjanje v Iški vasi
Ustvarjalna delavnica za otroke
zvezdicAzAspanka
i, Knjižnica%, čsttik®9maj 2014, ob 17. uri
■ Dragi otroci!	^
Pridružite' 9#6am@9Ya5fskoVain^-u^varfathi defavnici S posebnimi teleskopi in s kakšnimnamigom boste v knjižnici poiskali knjige Frana Milčinskega, nato pa
se bomo posvetil ustvarjanju — iz CD-plošč boste izdelovali zvezde, iz plastenk in svetlečega papirja pa «PP^	Zvezdico Zaspanko.
20		www.obcina-ig.si
		
Člani Društva Zapotok po Beli krajini
»Hodilpo zemlji sem naši in pil nje prelesti,« je zapisal belokranjski pesnik Oton Župančič v svoji pesnitvi Duma. To ni samo dežela belih brez, valovitih ravnic in hribčkov, posejanih z vinogradi. To je dežela ohranjene narave in starodavnih običajev, svojevrstne kuli-narike in dobre vinske kapljice. Tu so doma ustrežljivi, prijazni in odprti ljudje, ki še poznajo posebnosti preteklosti ter lepote sedanjosti. Popotniku ponudijo raznovrstna doživetja in ga očarajo.
V	Belo krajino je najbolje priti in videti njeno bogastvo. Tako so nas povabili prijatelji in znanci, ki jih imajo nekateri naši člani v Beli krajini. Skoraj poln avtobus nas je vodnica Društva turističnih vodnikov Bele krajine v soboto, 5. aprila 2014, sprejela in popeljala po tej deželi. Bogastvo te dežele nas je prepričalo, v naših srcih so še dolgo odzvanjale njene podobe.
Domače Mojčine dobrote
V	Hiši dobrega kruha v Rosalnicah pri Metliki nas je z okroglim in belim, rahlo narezanim ter z različnimi semeni posutim kruhom sprejela lastnica Mojca. Kadar vas Belokranjec povabi v goste, vam poleg kupice vina ponudi še toplo, dišečo belokranjsko pogačo. Peka belokranjske pogače ima v Beli krajini dolgo tradicijo in prehaja iz roda v rod. Odlično se poda k vinu in stari ljudje pravijo, da pogača popije vino in potem človek ni pijan. Seveda jo je najbolje prelomiti s prijatelji. Lastnica Mojca nam je prikazala izdelavo pogače in peke v krušni peči. Ker želi svoje znanje deliti naprej predvsem na mlajše rodove, v programu Od zrna do kruha osnovnošolce v
okviru različnih ekskurzij poučuje o pripravi in peki kruha. Kruh je osnovno živilo že tisočletja, nikakor pa ne gre zanemariti njegovega simbolnega pomena. Dober kruh ni le sledenje receptu, saj šele ljubeča roka in čut omogočita popolno sožitje sestavin, okusa, simbolike in domačega vzdušja, nam je povedala Mojca. Poskusili smo tudi preostale Mojčine dobrote, ki so bile tako dobre in sladke kot sama Mojca. Tisti, ki jo poznajo, pravijo, da človeka vedno spravi v dobro voljo in tudi nas je. Hudomušno nam je povedala nekaj življenjskih izkušenj in resnic ter opisala svojo poklicno pot, ki pa je vseskozi prepletena z družino. Le s podporo in pomočjo družinskih članov si lahko uspešen, pravi Mojca.
Potovanje skozi čas
V Rosalnicah smo si ogledali edinstven sakralni spomenik, romarsko središče Tri fare. Romarski kompleks se odlikuje po treh gotskih cerkvah, strnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja, ki je še ostanek protitur-škega tabora. Prve omembe cerkva segajo v leto 1228. Ponašajo se z bogatimi poslikavami in v
Dobrodošlica z belokranjsko pogačo
stari slovenski pisavi bohoričici zapisanimi božjimi zapovedmi. Tu stojijo tudi najstarejše orgle, narejene na Kranjskem leta 1753.
Podobe Bele krajine smo ujeli v metliškem gradu s predva ja-njem filma, vodnica pa nas je z izčrpno razlago popeljala še po Belokranjskem muzeju in galeriji. V preddverju galerije je mojstrica izdelave znamenitih belokranjskih pisanic razstavljala svoje mojstrovine, ki so nas živih barv privabile na ogled in klepet z izdelovalko.
Poleg razkošja narave, kot so steljniki zelene orlove praproti v družbi s sanjavimi belimi brezami, po katerih smo se razgledovali, slikovitega vinorodnega okoliša ter Krajinskega parka Kolpa z rekama Kolpo in Lahinjo, s številnimi starimi mlini, jezovi in botanično zakladnico, Belo krajino bogati kulturna dediščina. Kdo ne pozna Vinske vigredi, največje slovenske kulturno-turistične vinarske prireditve, pa Jurjevanja, najstarejšega folklornega festivala v Sloveniji in Semiške ohceti, tradicionalnega poročnega obreda. Po Beli krajini se predvsem jeseni vrstijo številni vinski prazniki, kjer poleg vrhunskih vin lahko spoznamo tradicionalno kulinariko, ljudske šege ter skoraj pozabljena kmečka dela in stare obrti.
Priznano belokranjsko vino-gradništo in oljarstvo
V Oljarni Pečarič v Drašičih smo prisluhnili razlagi lastnika oljarne o uporabnosti in koristnosti različnih olj, ki jih hladno stiskajo z najsodobnejšo tehnologijo. Pri Pečaričevih ima oljarstvo dolgoletno tradicijo. Že pred prvo svetovno vojno so predniki pridelovali orehovo olje, ki so ga takrat uporabljali za svetila. Zdaj imajo poleg vinske trte zasajenih več kot 600 orehovih in lešnikovih sadik. Ostala semena in pečke dokupijo in tako proizvajajo kakovostna olja, od orehovega, lešnikove-ga, grozdnih pešk, mareličnega, konopljinega, do črnega sezama in črne kumine ter drugih.
Na domačiji Vinogradništva in vinarstva Pečarič v Čurilah smo okušali, vonjali in se v visokope-
cljatih kozarcih spogledovali z rdečo in belo žlahtno kapljico. Kmetija Pečarič je z vinogradništvom tesno povezana že nekaj stoletij. Pridelujejo tako rdeče kot bele sorte vin, kakovostna, vrhunska, predikatna in tudi peneča vina. Na domačiji imajo vinsko klet in razstavno-prodajni prostor. O kulturi pitja vina in v pesniških prispodobah sta nam o vinu razlagala zakonca Pečarič. Vino je že od nekdaj pomenilo čudežno energijo in življenjski napoj. V vinu je čez tisoč zdravilnih substanc. Z vinom je treba znati živeti in z vinom je treba znati uživati, sta nam povedala zakonca Pečarič. Mnogo pregovorov in rekov poznamo o vinu: Ako se bo vino pilo za potrebo, bo zdravilo, kar pa se čez mero žre, živi strup seveda je; Vino je sonce v steklenici, v vinu je resnica; Starega vina, starih prijateljev se drži. Ob pokušanju različnih vrst vin, rdečih, sladkih in penečih, je tudi nam že govorilo in pelo vince ...
Ko vino pokušamo, se z njim poljubljamo
Polni prijetnih vtisov in veselega razpoloženja smo naš izlet končali s poznim kosilom na Turistični kmetiji Matkovič. Seveda je vince spregovorilo in zapelo do konca. Francoski pregovor pravi, da kadar prihaja vino na mizo, odhajajo skrivnosti. In prav na koncu sta svojo pesniško nadarjenost in skrivnost razkrila Rino in Lojze.
Vino je živa stvar. Ko ga pokušamo, se z njim poljubljamo. Vsak po svoje si lahko razlaga odlomek iz pesmi pesnika Otona Župančiča Umetnik in ženska, ki pravi: »Daj, naj poljubim te oči, ki so mi v dušo gledale, daj naj poljubim ustnice, ki so mi to povedale!« Se mar poljublja z žensko ali vinom?
Kot je kraljica vina metliška črnina, je bila na aprilsko soboto kraljica naših src Bela krajina.
Darja Mlakar, Društvo Zapotok
www.obcina-ig.si		21
		
zgodovina naših krajev
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • maj 2014
Apneničarstvo na južnem robu Ljubljanskega barja
Podpeške zidane apnenice - Apnenica Grebenc
Apneničarska dejavnost ima na stiku Ljubljanskega barja ter Krimsko-Mokrškega hribovja dolgo tradicijo. Nekatere zidane apnenice so še danes ohranjene, druge le deloma oziroma v sledeh, za nekatere vedo le še najstarejši živeči apneničarji, veliko pa je takih, ki so šle v popolno pozabo. To velja predvsem za gozdne apnenice tega območja.
Barjanska tla in klima so bili ljudem skozi zgodovino bolj nenaklonjeni kot naklonjeni in zelo nepredvidljivi, zato se Barjani samo s kmetovanjem niso mogli preživljati. Za preživetje so si morali poiskati še dodaten vir zaslužka. Ker je Krimsko-Mokrško hribovje zgrajeno iz karbonatnih kamenin, ki so prekrite s sivo rjavimi ilovicami in porasle z lepimi gozdovi, so osnovne surovine za pridobivanje apna ležale lučaj daleč od obrobnih barjanskih naselij. Zaradi tega je bilo eden od najbolj zanesljivih virov dodatnega zaslužka skozi stoletja prav apneničarstvo, ki je bilo na severnem vznožju Krimsko-Mokrškega hribovja razvito od Iga do Borovnice. Celotno apne-ničarsko področje pod Mokrcem in Krimom lahko razdelimo na sedem območij: ižansko (Ig), mokrško (Mokrc), podpeško (Podpeč), območje sv. Ane, gori-čiško ali goriško (Goričica), sre-botniško (Srebotnik) in rakitensko (Rakitna). Najbolj pomembno, razvojno usmerjeno in znano je bilo podpeško območje.
V pričujočem prispevku obravnavamo podpeško apneničar-stvo, ki je imelo za ljubljanski prostor daleč največji pomen, saj je z okrasnim in gradbenim kamnom ter apnom zalagalo
Zelo obrabljeni in proti ognju močno odporen kamen 'brusnik' (paleozojski kremenov peščenjak in konglomerat) - prvotni gradbeni material za zidanje notranjega oboda ali lonca zidanih apnenic (lastnik Alojzij Suhadolnik, Podpeč)
že rimsko Emono. Za podpeške apnenice je najbolj značilno to, da so bile zidane. Da bi zvedeli čim več o podpeškem apneničar-stvu, smo se pogovorili z lastnikom Grebenčeve zidane apnenice Marjanom Grebencem. Sedanji lastnik nove podpeške apneni-ce Marjan Grebenc je bil rojen leta 1941 v Podpeči št. 2 (zdaj št. 26). Po poklicu je elektromeha-nik, vendar tega poklica ni nikoli opravljal. Že zgodaj se je odločil za apneničarstvo in apneničar je ostal vse življenje. V pogovoru nam je orisal razvoj apneničarske dejavnosti skozi čas na južnem robu Ljubljanskega barja pod Krimom.
Kaj je to apnenica, katere vrste apnenic poznamo in katere ste postavljali na podpeškem območju?
Apnenica je peč, v kateri žgemo apnenec ali dolomit, da dobimo žgano apno. Na splošno razlikujemo štiri vrste apnenic: kope, poljske ali gozdne apnenice, zidane apnenice in industrijske apnenice. Na podpeškem območju smo postavljali gozdne ali poljske apnenice tipa 'košarka' in zidane apnenice. Zidane apnenice so nanizane ob južnem robu barja, gozdne apnenice pa so apneni-čarji postavljali na pobočjih in v kotanjah Krimskega in Mokrškega hribovja.
Kako bi opisali navadno zidano apnenico pod Krimom?
Zidane apnenice so se pojavile konec 19. stoletja po velikem ljubljanskem potresu, tj. v popotresnem obdobju, ko je povpraševanje po apnu zaradi obnove porušenih objektov narastlo čez vse meje in se dolgo časa ni zmanjšalo. Zidana apne-nica ima obliko lonca, ki je skozi čas spreminjal svojo podobo od oblike valja, ki se je navzdol ožil, prek navadnega valja do sodaste oblike. Zidana apnenica sestoji v bistvu iz dveh delov, ki ju loči
kupolasti obok ali po apneničar-sko 'velb'. Pod obokom je kurišče z železnimi vrati, rešetko in pepelnikom. Nad rešetko je odvodni kanal za žgano apno. Zgornji del lonca nad obokom ali 'velbom' je prostor, kamor zlagamo kamne, ki jih nameravamo žgati in jih s segrevanjem pri visoki temperaturi okoli 1000 °C spremeniti v apno. Na vrhu apnenice sta vrhnja kopa iz apnenčevega drobirja in premično leseno nadstrešje; to je narejeno tudi pred glavnim vhodom oz. kuriščem, namenjeno pa je shranjevanju kuriva (drv) in zavetišču kurjačev. Pri zidani apnenici razlikujemo notranji obod ali lonec in zunanji obod oz. do 3,5 m debel oporni zid. Notranji obod ali lonec sestoji iz zidakov 'brusnika' oz. kremenove-ga peščenjaka in konglomerata, ki sta zelo odporna proti visokim temperaturam, a ga moramo kljub visoki odpornosti obnavljati vsaki dve leti in ga oblepiti s premazom iz brusnika in mivke. Pozneje smo notranji obod delali iz šamotne opeke, ki so jo izdelovali v železarni Jesenice. Zidane apnenice so lahko prostostoječe ali pa so vkopane v breg oz. kamnito steno kamnoloma.
Kdo je pod Krimom prvi začel apneničarsko obrt?
Prvi zidani apne-nici v Podpeči sta sezidali znani družini Garibaldi in Lužar. Garibaldi je bil potomec graditelja južne železnice, ki je bila speljana skozi Preserje leta 1857. Bil je zelo premožen in podjeten. Garibaldijevo posestvo, ki so mu po domače rekli pri Živanu, je z apnenico vred tik pred ljubljanskim potresom kupil Franc Lukman z Iga. Lukmana je nasledila njegova žena, nato se je tja priženil Janez Kavčnik iz Dragomerja, nasledila pa ga je njegova žena Cilka.
Na Lukmanovo se je iz bližnjega naselja Jezero leta 1957 priženil Alojzij Suhadolnik, sedanji gospodar nekdaj Lukmanove sedaj Suhadolnikove apnenice.
Domačin Lužar je bil bogat veleposestnik ter znan podpeški podjetnik in začetnik druge veje apneničarjev v Podpeči pod Krimom. Poleg velikega posestva je imel še gostilno, žago in apne-nico. Lužarjevo vejo apneničarjev so razvijali trije rodovi, zato je hiša večkrat menjavala svoje ime. Najprej se je k Lužarjevim priženil Franc Šivic z Brega pri Borovnici, ki je izhajal iz apneničarske družine z Brega. S Šivičevo hčerko se je poročil Pristavec, doma iz bližnjega naselja Jezero, ki je obnovil hišo, polega posestva pa je imel še gostilno, žago, kamnolom in tri apnenice. Otroci so se izšolali in vsi odšli od doma. Ker ni bilo pravega naslednika, je Pristavčevo gospodarstvo po njegovi smrti začelo propadati.
V času, ko je v svetu razsajala največja gospodarska kriza, se je v Podpeč preselil iz Brega pri Borovnici vaš oče Franc Grebenc. Od podjetnika v Podpeči Kobija je kupil hišo, gostilno in trgovino. Vaš oče Franc se je v novem okolju zelo dobro znašel. Grebenčeva
zgodovina naših krajev
GLASILO OBČINE IG • maj 2014 MOSTIŠČAR
apnenica je doživela bliskovit vzpon. Kaj je omogočilo ta nagel razvoj vaše apnarske obrti in kdo je bil pravzaprav Kobi?
Kobi je bil najbogatejši podjetnik v Podpeči in zelo znan daleč naokoli. Imel je žago, mlin, gostilno, trgovino in apnenico. Odloči se je, da se bo usmeril v pohištveno industrijo. Obdržal je le žago in mlin, ostalo pa je prodal mojemu očetu. Moj oče Franc Grebenc je kupil še Pristavčevi apnenici in v nekaj letih postal vodilni podjetnik v Podpeči. Kmalu si je ustvaril precejšnje premoženje. Kupil je posestvo, postavil hlev za 12 glav govedi ter dva para konj in dokupil gozdove. Njegove dohodke sta povečala še gostilna in trgovina. Na apnenici je lahko najemal potrebno delovno silo. Kmetijo je oskrboval s hlapci. Izšolal je vse svoje otroke. Za svojega naslednika je izbral mene, ki sem bil najmlajši. Bil sem izučen za elektro-mehanika, a tega poklica nisem nikoli opravljal, temveč sem se popolnoma posvetil apnenicam in nadaljevanju apnarske tradicije v družini.
Po drugi svetovni vojni je imetje Franca Grebenca kakor tudi imetje drugih apneničarjev pod Krimom prešlo v last države oz. je bilo nacionalizirano. V okviru Kmetijske zadruge je bilo osnovano Poslovno združenje apnenic. Poslovodja tega združenja je bil vaš oče Franc Grebenc, ki je najtesneje sode-
Plečnikova cerkev v Črni vasi
loval z drugim znanim pod-peškim apneničarjem Ivanom Kavčnikom. Kaj bi lahko povedali o tem?
Namen tega združenja pod-peških apneničarjev oz. vseh apnenic pod Krimom je bil, da se omogoči boljše poslovanje in razvoj naštetih apnenic. Poslovno združenje, ki naj bi poslovalo kot veliko uspešno podjetje, je kmalu zaradi prevelikih režijskih stroškov propadlo in bivši lastniki, med njimi tudi moj oče Franc, so dobili svoje apnenice nazaj v upravljanje.
Kako poteka tradicionalni postopek pridobivanja apna v zidani apnenici v Podpeči?
Postopek pridobivanja apna je zelo zahteven ter zahteva velik fizični napor in ustrezno znanje. Različno siv do zelo temno siv karbonatni kamen (apnenec, dolomit), ki smo ga predhodno nakopali v domačem kamnolomu, je treba zložiti v peč za pridobivanje apna, ki jo imenujemo apnenica. Prostornina naše peči je 50 kubičnih metrov. Najprej je treba s kamenjem zložiti trden obok ali 'velb'. Prostor pod obokom je namenjen kurišču, prostor nad obokom pa se napolni s karbonatnim kamenjem, tj. apnencem ali dolomitom. Ko apnenico napolnimo, se kurišče zapre z železnimi vratci, peč pa zakuri. Ko je ogenj v kurišču prižgan, se prične kurjenje apnenice, ki traja neprekinjeno pet ali šest dni pri temperaturi 900-1200 °C. Ogenj v kurišču apnenice mora torej goreti brez prekinitev noč in dan. Pri žganju apnenca se sprošča ogljikov dioksid, nastaja pa kalcijev oksid ali žgano apno. Po barvi kamnov na vrhu apnenice in še nekaterih drugih znakih se ugotavlja, kdaj je ves apnenec sežgan. Ko je apnenec dovolj žgan, se preneha kuriti. Apnenica se mora še dva do tri dni ohlajati. Potem odstranimo železna vrata apnenice, počistimo pepel in začnemo izkopavati žgano apno. Žgano apno odpeljejo kupci, del
pa se odpelje v jame za apno ali apnice, ki jih predhodno napolnimo z vodo, kjer se apno gasi. Gašeno apno ostane v apni-cah toliko časa, da se primerno postara.
Apneničarji rad primerjamo gašeno apno z vinom. Čim starejše je, tem boljše je, s tem je vse povedano. Moramo ga kar precej časa starati, da je uporabno za beljenje.
Kakšna je razlika med vašim tradicionalnim eko apnom in industrijskim apnom?
Naravno eko apno je izvirni izdelek našega družinskega podjetja oziroma domače obrti, ki je narejeno po tradicionalnem naravnem postopku. Izdelek temelji na ekološkem procesu, kjer se apnenec žge v posebni kmečki peči in na domačem kamnu spodnjejurske starosti, ki je zdrav, čvrst, kompakten, odlične kemične sestave, brez primesi in tektonsko malo poškodovan. Peč je kurjena izključno z drvmi. Kamenje žgemo dober teden, kar je dovolj časa, da ga dobro prež-gemo, tako da se kemični proces, ki spremeni kamen v žgano apno, v celoti izvede. Prav zaradi naravnega postopka in naravnih surovin ima naš izdelek pomembne prednosti pred industrijsko proizvodnjo v velikih apnenicah in njenimi proizvodi.
Tradicionalno domače apno je naravno razkužilo in deluje antiseptično, tj. protikužno, preprečuje nastanek plesni in jo uničuje, omogoča dihanje sten, česar ni pri nobeni industrijski proizvodnji in izdelkih. Na steno se nanaša s čopičem ali brizganjem. To so brez dvoma velike prednosti tradicionalnega domačega apna pred industrijskimi vrstami tega gradbenega materiala.
Kolikšna je bila vaša letna pridelava apna in komu ste svoje apno prodajali? Kateri so bili takrat najbolj znani stavbni mojstri, podjetniki in družbe v Ljubljani?
Na prelomu 1 9. v 20. stoletje smo Grebenčevi pridelali več tisoč ton apna na leto. Samo ljubljanskim stavbnim podjetnikom in mojstrom smo prodali okoli 1.300 ton apna na leto. Bolj uspešni so bili tisti apneničarji, ki so imeli zagotovljen stalni trg in kupce. Zato smo Grebenčevi poskrbeli za svojo prodajno mrežo. Poslovali smo s predstavniki velikih javnih ustanov ter z ljubljanskimi
stavbnimi in pleskarskimi mojstri. Najbolj znani stavbni mojstri, podjetniki in podjetja so bili Slokan, Batelino, Mavrič, Curk in Stavbna družba v Ljubljani.
Ali ste apno prodajali tudi v tujino oz. izven Slovenije in ali ste pri tem naleteli na kakšne ovire? In če ste, katera je bila največja?
Oče Grebenc je odprl obetavno tržišče v Banatu, a ga je moral zaradi prevelikih razdalj in stroškov zapreti. V Vojvodini je apno sicer prodajal po višji ceni kot doma, vendar ni imel dobička zato, ker se je apno med dolgo vožnjo delno ali v celoti uprašilo (razpadlo v prah) in ga je kupec zaradi tega pogosto zavračal. Uprašeno apno ima namreč veliko higroskopičnost, in zato hitro pridobiva težo, ima pa tudi nekatere druge slabe lastnosti. Preostali so mu torej stalni ljubljanski kupci, kjer pa je bil zelo uspešen.
Kateri najbolj znani kulturni objekt na Ljubljanskem barju je sezidan s kamnom podpeča-nom iz podpeškega kamnoloma in vašim apnom?
V tridesetih letih prejšnjega stoletja so v ljubljanskem prostoru zrasle številne javne stavbe med njimi Univerzitetna knjižnica, Žale in Plečnikova cerkev v Črni vasi na Ljubljanskem barju. Rimskokatoliška cerkev sv. Mihaela na Barju je ena najbolj znanih Plečnikovih umetnin v ljubljanskem prostoru. Nastala je v letih 1937 do 1939. Pri gradnji cerkve so pomagali z delom, lesom in denarjem Barjani ter zapuščini veleposestnika Koslerja in Plečnikovega brata Andreja. Pri zidanju in opremi cerkve so nadalje sodelovali zidar Curk, ki je sezidal cerkev, tesarstvo Zakotnik, mizarstvi Kušer in Černe ter kamnosek Vodnik. Plečnikova cerkev in barje je sezidana iz spodnjejurskega kamna podpečana iz kamnoloma v Podpeči pod Krimom, ki ga zaradi njegove lepote imenujemo tudi podpeški 'marmor', in iz Grebenčevega apna. Kot pomembno zanimivost naj še omenimo, da zaradi slabe nosilnosti barjanskih tal temelji opisanega kulturnega in sakralnega objekta počivajo na 347 lesenih pilotih.
Stevo Dozet, doktor geoloških znanosti
Ohranjamo kotišča netopirjev v 0 Krajinskem parku Ljubljansko barje bar<e
KRAJINSKI PARK ■
Prav gotovo ste že videli netopirje, ki ob mraku začnejo loviti žuželke. Pa ste vedeli, da netopirji pri nas zimo prespijo v jamah, opuščenih rudnikih in kleteh, kjer je stalna temperatura in visoka vlažnost? In kje živijo netopirji v toplem delu leta? Zaradi običajno nizkih temperatur v jamah in pomanjkanja naravnih poletnih zatočišč, kot so drevesna dupla, razpoke v drevesih in skalne razpoke, se preselijo v opuščena podstrešja hiš, hlevov, gradov in najpogosteje cerkva. Spomladi se samice združijo v večje porodniške kolonije v toplih podstrešnih prostorih, kjer skotijo po navadi enega mladiča. Ugodne temperaturne razmere na kotišču omogočijo hitrejšo rast mladičev, da so do jeseni že samostojni in se lahko preselijo.
Na območju Ljubljanskega barja je več cerkva, v katerih so
porodniške kolonije netopirjev malih podkovnjakov. Ker so kotišča pomembna za ohranjanje populacije netopirjev, se jih v okviru državnega spremljanja stanja živalskih vrst pregleduje in ocenjuje številčnost netopirjev. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se je stanje ohranjenosti kotišč in posledično številčno stanje malih podkovnjakov v primerjavi z letom 2006/2007 izjemno poslabšalo. Najpogostejši vzrok za uničenje kotišč je zapiranje oz. zamre-ženje preletnih odprtin zaradi preprečevanja naselitve golobov, a so s tem onemogočeni tudi prehodi za netopirje. Ponekod pa so odprtine zaprte zaradi bojazni, negativnega odnosa do netopirjev in predsodkov.
Zaradi tega obstaja možnost, da mali podkovnjaki v kratkem izginejo z vzhodnega dela Ljubljanskega barja. Da se to ne
bi zgodilo, smo v naravovarstveni akciji združili moči Zavod RS za varstvo narave in Krajinski park Ljubljansko barje. Tako smo v lanskem letu ter v letošnjem marcu in aprilu dokončali vse predvidene ohranitvene ukrepe za ponovno vzpostavitev kotišč za netopirje in njihov lažji prelet.
V akcijo je bilo vključenih sedem cerkva: cerkev sv. Mihaela in cerkev sv. Križa v Iški vasi, cerkev sv. Urha na Kremenici (župnija Ig), cerkev Device Marije rožnega venca v Tomišlju, cerkev sv. Jakoba v Strahomerju, cerkev sv. Janeza Krstnika v Podkraju (župnija Tomišelj) in cerkev sv. Jakoba na Blatni Brezovici (župnija Vrhnika). V cerkvah smo izvedli ukrepe, ki omogočajo preletavanje netopirjev, golobom pa je preprečen vstop v notranjost. Tako smo namesto mrež na okrogle line namestili prečne letve v vertikalnem razmiku 5 cm ter na zunanjo stran bodice proti pristajanju golobov. Nekatere odprtine smo do polovice odmrežili in ponekod odprli prehode, ki niso vidni golobom, netopirji pa jih lahko uporabljajo. V cerkvah sv. Jakoba na Blatni Brezovici in sv. Mihaela v Iški vasi smo v izogib naselitve golobov z gosto mrežo zamrežili okna na zvonišču, saj te odprtine niso bile glavna preletna pot za netopirje, odprte pa smo pustili njihove glavne poti prek lin. V večini cerkva smo na podstrešje položili ponjavo za lažje odstranjevanje netopirskega gvana.
V cerkvi sv. Janeza Krstnika v Podkraju bomo v septembru na mednarodno noč netopirjev izvedli čistilno akcijo, ko bomo poleg odstranjevanja gvana in čiščenja omenjene cerkve organizirali tudi predavanje o netopirjih in delavnice za otroke in mladino.
Ukrepov za ponovno vzpostavljanje kotišč ne bi mogli izvesti brez podpore župnikov Blaža Gregorca, pristojnega za župnijo Vrhnika, in Jožeta Pozderca, pristojnega za župniji Ig in Tomišelj. Župnika sta nam pomagala vzpostaviti stik s pristojnimi ključarji in skrbniki cerkva. Za njun korekten odnos, posluh za varstvo živali in prijaznost se jima na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo vsem ključarjem, ki so sodelovali z nami; Janezu Umeku in Jožetu Krašovcu, Marjeti Štebljaj in Milki Pavlič ter Antonu Zgoncu in Janku Purkatu. Zahvaljujemo pa se tudi izvajalcu Klemnu Merharju, ki je lično in strokovno izvedel vsa dela.
Netopirji spadajo med najbolj ogrožene živalske skupine in so tudi zavarovani, zato smo veseli, da smo ukrepe lahko izvedli, še preden se bodo vrnili iz zimskih zatočišč konec aprila in maja. Zdaj jih že čakajo ponovno vzpostavljena kotišča.
Karolina Rebernik, Zavod RS za varstvo narave in Tina Mikuš,
Krajinski park Ljubljansko barje
24		www.obcina-ig.si
		
Srcu prijazni tudi pri nas
Zdravje je največja človeška vrednota in naša največja prioriteta. V Sloveniji vsako leto zaradi zastoja srca umre skoraj dva tisoč ljudi (pet do šest ljudi na dan), saj se bolniku pomoč ne ponudi pravočasno.
Pomoč sočloveku v stiski bi morala biti ena izmed temeljnih vrednot moderne družbe, a je v hitrem življenjskem ritmu zaradi pomanjkanja časa in favoriziranja lastnih osebnih potreb velikokrat zanemarjena. Imamo srečo, da obstaja nekaj ljudi, ki na to vrednoto niso pozabili in nas s svojimi dejanji opominjajo na to, da je treba sočloveku v nesreči pomagati. Zato nas pri nudenju prve pomoči osebi, ki jo potrebuje, ne bi smeli voditi zakonski predpisi, temveč naši notranji vzgibi, dobrosrčnost in želja po pomoči drugim.
Če slučajno zmrznemo pod pritiskom ali ne vemo, kako ravnati, mar ne bi bilo dobro, če bi nas v kritičnih trenutkih nekdo usmerjal in nam dal informacije o tem, kako ravnati, kaj storiti s ponesrečeno osebo? (Bodisi da smo pomoči potrebni mi ali druga
oseba.) Mar ne bi bilo lepo, če bi zgolj s pritiskom na gumb telefona priklicali ne le nujno medicinsko pomoč, temveč tudi prejeli navodila za pravilno ukrepanje ter hkrati obvestili ljudi v okolici, da potrebujemo njihovo pomoč? Vse to nam iHELP omogoča že danes.
iHELP - mobilna aplikacija za reševanje življenj
iHELP je mobilna aplikacija za pametne telefone, namenjena takojšnjemu SOS-obveščanju v primeru zdravstvenega stanja, ki zahteva takojšnjo pomoč. Z aplikacijo lahko pomagamo ne le sami sebi, temveč tudi drugim osebam v primeru nenadnega srčnega zastoja ali drugih kritičnih zdravstvenih stanj. Platforma iHELP ponuja rešitev tudi za starejše telefone, saj podpira SMS-alarmiranje. Danes vsi tele-
foni prejemajo SMS-sporočila, in zato tudi iHELP sistem pošlje SOS-alarm v obliki SMS. Za večjo varnost priporočamo, da imate pametni telefon.
Kaj omogoča?
Z SOS-sporočilom aplikacija obvesti prijatelje, družino in vse uporabnike iHELP, ki so v neposredni bližini (radij SOS od 100 do 500 metrov), o kraju nesreče in pomembnih zdravstvenih podatkih bolnika oziroma ponesrečenca.
-	Sproži klic na reševalno službo (številka 112).
-	Vodi skozi temeljne postopke oživljanja (TPO).
-	Prikaže lokacijo najbližjih avtomatskih eksternih defibrilator-jev (AED) in bolnišnic oz. zdravstveni dom.
-	Nudi splošne izobraževalne vsebine in napotke, kako se odzvati pri različnih poškodbah.
-	SMS-alarmiranje nujnim stikov (če nujni stik nima pametnega telefona oz. naložene aplikacije iHELP /Premium paket) Zgoraj navedeno s številnimi
povezovalnimi aktivnostmi, kot so: popis defibrilatorjev, graditev varnostne mreže, izobraževanja, širjenje srčne ideje med podjetji, lokalnimi skupnostmi itd., aplikaciji iHELP povečuje njeno dodano vrednost. iHELP pa je veliko več kot le aplikacija, je družbeno odgovorno gibanje, ki si prizadeva za postavljanje novih močno potrebnih defibrilatorjev v tiste lokalne skupnosti, ki bodo izvajale največ aktivnosti ter s tem pripomogle k večji varnosti ljudi in širjenju srčne ideje.
Srcu prijazna Občina Ig
Naložite si brezplačno aplikacijo iHELP, katere Premium SPO-storitve - SMS-alarmiranje nujnim stikom, povečanje SOS-radija (na 300 metrov) za alarmirane iHE-LP-uporabnikov v primeru nujne pomoči ter seminar temeljni postopek oživljanja - je omogočila Občina Ig, ter pomagajte sebi in drugim.
Več informacij o aplikaciji si preberite na spletni strani www.ihelp.si.
Barbara Močan
Al-Anon nudi pomoč svojcem alkoholikov
V knjigi Alkohol v Sloveniji so navedeni podatki, da se Slovenija po porabi alkohola na prebivalca uvršča v sam vrh med državami članicami EU. Poraba alkohola se je v obdobju 2000-2011 v Sloveniji gibala med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto. Alkoholizem je za maloštevilen slovenski narod zastrašujoča bolezen, saj je iz različnih podatkov razvidno, da je v naši domovini okrog 200.000 alkoholikov. Iz različnih razlogov - različna praznovanja, žalovanja, veselice - ljudje, tudi mladi, vse prevečkrat posegajo po opojnih pijačah in čezmerno opijanje mnoge
zapelje v zasvojenost. Alkoholik pa ne ogroža samo sebe, ampak vso družino, tako da sebi in svojcem znižuje kakovost življenja na fizičnem, psihičnem, duhovnem in finančnem področju. Velikokrat se zgodi, da se sam ne odloči za zdravljenje, za svojce pa postane z leti življenje z njim nevzdržno, saj so že izčrpani zaradi vsakodnevnega gorja, ki ga ob njem preživljajo. Težave se lahko pokažejo kot jeza, žalost, potrtost, razočaranje, nezaupanje, stiska, strah, nemoč, obup in tudi depresija. Zaradi alkoholne bolezni postane za vse družinske člane življenje težavno in nepredvidljivo, vsak dan je slabše in veli-
kokrat ni nobenega upanja več. Billove besede soustanovitelja Anonimnih alkoholikov so: vsak, brez izjeme, ki je alkoholiku blizu, razvije svojo lastno nevrozo in je prav tako potreben okrevanja kot alkoholik.
Če je tudi v vašem domu prisoten alkoholizem in vas skrbi, ker nekdo od vaših bližnjih čezmerno pije, vam toplo priporočam, da poiščite pomoč zase v Al-Anon programu, ki vam lahko pomaga pri reševanju problemov, s katerimi se svojci dnevno srečujejo. Na al-anonskih srečanjih pride v glavnem vsak do spoznanja, da so drugi ostali člani, ki so prišli v
program pred njim, imeli podobne probleme in so jih s pomočjo al-anonskih idej povečini uspešno rešili. Mnogo žena, mož, otrok, očetov, mater, sorodnikov in prijateljev je že našlo izhod iz brezupne situacije in s tem rešitev zase. Al-Anon skupine za samopomoč delujejo po vseh večjih krajih v Sloveniji že 25. leto.
Informacije o društvu Al-Anon in urnik srečanj najdete na spletni strani www.al-anon. si, e-pošta je: info@al-anon.si, tel. številke: 041/590-789, 031 /744-722, 01/256-74-80, tel. odzivnik: 01/251-3000.
Društvo Al-Anon
www.obcina-ig.si		25
		
Rdeči križ Slovenije
Rdeči križ Slovenije Območno združenje Ljubljana (RKS - OZ Ljubljana) je samostojna, nevladna, humanitarna, nepridobitna in prostovoljska organizacija, ki pomaga pri preprečevanju in lajšanju trpljenja ljudi, zaščiti življenja in zdravja, krepitvi gibanja za zdravo življenje ter zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic, posebno med oboroženimi spopadi, naravnih nesrečah, drugih nesrečah večje razsežnosti in drugih izrednih stanjih.
Temeljna načela Rdečega križa, ki jih spoštujemo in delujemo skladno z njimi, so: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost.
Območje delovanja RKS -OZ Ljubljana je opredeljeno s Statutom in poleg MO Ljubljana obsega še občine: Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubjani, Horjul, Ig, Medvode, Škofljica, Velike Lašče in Vodice.
RKS - OZ Ljubljana izvaja naslednje programe in projekte: tečaji in izpiti prve pomoči (www.prva-pomoc.si); akcija ozaveščanja: Prva pomoč - pomagam prvi; preventivne delavnice in ekipe prve pomoči OŠ: »Samo eno življenje imaš«; humane vrednote - vzgoja za humanost; zaščita in reševanje: ekipe prve pomoči in nastanitvena enota; Enota za psihosocialno podporo prebivalcem v nesrečah; krvodajalstvo; darovanje organov; Klub 25: krvodajalstvo pojem soli-
darnosti in prostovoljstva mladi za mlade; Klub 100 kapljic: krvodajalstvo kot tradicionalna vrednota; izmenjevalnica; Sem sreča v nesreči; Dan s prostovoljci; med-generacijsko sodelovanje; razvoj prostovoljstva in filantropije; družbena odgovornost in dona-torstvo; Drobtinica; MAKFEST - festival mladinske altruistične kulture; postaje RK - meritve sladkorja in holesterola v krvi ter krvnega tlaka; Humanitarni center - delitev humanitarne pomoči materialno ogroženim prebivalcem; pomoč brezdomcem; krajevne organizacije RK - pomoč socialno ogroženim, obiski ostarelih in slabotnih; letovanje socialno ogroženih otrok in starostnikov.
Urnik razdeljevanja humanitarne pomoči
V Humanitarnem centru poteka delitev od ponedeljka do petka kot aktivna oskrba prejemnikov
(uporabnikov) materialne pomoči.
V ponedeljek in torek od 12. do 16. ure ter ob sredah od 10. do 18. ure poteka delitev prehrambnih paketov in oblačil.
Brezdomnim osebam so na voljo tuši, in sicer v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 12. ure. Ob četrtkih in petkih prejmejo suh obrok hrane.
Sprejem donacij
Donacije in rabljena oblačila, ki jih darujejo občani, sprejemamo vsak ponedeljek in torek od 8. do 17. ure, ob sredah od 8. do 18. ure, četrtkih od 8. do 16. ure in petkih od 8. do 12. ure. Poleg oblačil, posteljnine in obutve sprejemamo tudi igrače, opremo za dojenčke in otroke, športne rekvizite, gospodinjske potrebščine in male gospodinjske aparate. Belo tehniko in pohištvo le posredujemo uporabnikom (izmenjamo kontakte med osebami, ki nam kaj ponujajo in tistimi, ki to potrebujejo - objava na www. omara.si).
Donacije lahko nakažete tudi na humanitarni račun RKS - OZ Ljubljana, ki je odprt pri Delavski hranilnici, d. d. Prosimo, da pri nakazilu donacij v humanitarne namene »Pomagajmo LJUDEM našega mesta« navedete sklic 10-2.
Območno združenje Ljubljana
'^Ove*^ Tržaška 132, 1000 Ljubljana Brezplačna telefonska številka: 080 88 84
GSM: 041/706-657, 040/871-589 Faks: 01/425-34-20 E-naslov: info@rdecikrizljubljana.si Spletna stran: www.ljubljana.ozrk.si
Humanitarni račun: Delavska hranilnica, d. d. IBAN: SI56 61000 1122334482 SWIFT ALI BIC: HDELSI22 Sklic: 10-2
Prostovoljstvo
Na RKS-OZ Ljubljana izvajamo različne projekte in aktivnosti, v katere se vključujejo prostovoljke in prostovoljci. Vabljeni vsi, ki se želite vključiti v prostovoljsko delo, ki je namenjeno pomoči potrebnim v vašem kraju. Pridružite se lahko našim krajevnim organizacijam, ki delujejo na vašem območju. Pokličite nas na 01/620-72-90 ali www.ljubljana. ozrk.si.
Ponosni smo na naše prostovoljke in prostovoljce, ki so v letu 2013 opravili 21.700 prostovoljskih ur. Hvala!
Ema Verbnik, sekretarka RKS - OZ Ljubljana
Novost v Občini Ig
Organizirano poletno počitniško varstvo
ŠRD Športka v poletnih mesecih ne odhaja na počitnice, temveč v sodelovanju z Multi PR organizira počitniško varstvo za otroke, stare od 5 do 13 let. Pripravili smo pester in zabaven animacijski program, ki obsega športne aktivnosti, ustvarjalne delavnice, skratka vse, česar se otroci najbolj veselijo v sproščenih poletnih dneh. Vsak dan bomo čim več časa poskušali preživeti v naravi, na svežem zraku, v primeru slabega vremena pa bomo aktivnosti preselili v dvorano, kjer imamo na voljo več kot dovolj prostora in pripomočkov za številne zabavne aktivnosti. Seveda bomo poskrbeli tudi za želodčke, in sicer jih bomo vsak dan razvajali s tremi
obroki, ves čas pa bo na voljo dovolj pijače, da ob poletni vročini in aktivnostih ne bomo dehi-drirali.
Počitniško varstvo bo torej na voljo vsak dan, od ponedeljka do petka, od 7.30 pa vse do 16.30 ure v prostorih PGD Iška vas v Iški vasi. Za otroke bodo skrbeli usposobljeni pedagogi, ki imajo dolgoletne izkušnje s pedagoškim delom v izobraževanju, športu in drugih področjih in se ravnajo po najvišjih standardih za varnost in v dobro otrok.
Cena programa tedenskega varstva je 90 eur/otroka in vključuje: prehrano, celotno izvedbo vseh aktivnosti s pripomočki in materialom za vse dejavnosti ter
visoko usposobljen kader, ki bo odlično poskrbel za vašega otroka, ter še in še! Ob vključitvi dveh ali več otrok iz iste družine ima drugi in vsak naslednji otrok 10 % popusta.
Počitniško varstvo bo organizirano, če bo v posameznem terminu prijavljenih najmanj deset otrok. Za dodatna vprašanja ali pojasnila in prijave smo vam z veseljem na voljo na tel. št.: 040/321-866 (Polona Rožič) in 040/237-611 (Rok Usenik) ali po e-pošti: polona.rozic@hotmail. com.
Veselimo se počitnic v družbi vaših otrok!
Polona Rožič, Rok Usenik
Termini in roki prijav:
1.	termin: 30. 6.-4. 7. Rok prijave: 16. 6. 2014
2.	termin: 7. 7.-11. 7. Rok prijave: 23. 6. 2014
3.	termin: 14. 7.-18. 7. Rok prijave: 30. 6. 2014
4.	termin: 21. 7.-25. 7. Rok prijave: 7. 7. 2014
5.	termin: 28. 7.-1. 8. Rok prijave: 14. 7. 2014
6.	termin: 4. 8.-8. 8.: Rok prijave: 21. 7.2014
7.	termin: 11. 8.-14. 8. Rok prijave: 28. 7. 2014 (cena tega termina je 80 eur)
8.	termin: 18. 8.-22. 8. Rok prijave: 4. 8. 2014
9.	termin: 25. 8.-29. 8. Rok prijave: 11. 8. 2014
26		www.obcina-ig.si
		
Turistično-informacijska pisarna spet odpira vrata
Od oktobra 2010, ko smo odprli stalne razstave in TIP, nas je obiskalo že več kot dva tisoč obiskovalcev - od upokojencev do vrtičkarjev in šolarjev. Tega smo zelo veseli, in če si naših razstav še niste ogledali, vljudno vabljeni!
Sodelujemo z različnimi institucijami; ZRC SAZU -Inštitutom za arheologijo, Slovensko komisijo za Unesco, KP Ljubljansko barje, Narodnim muzejem Slovenije, domačo in sosednjimi občinami.
Od 10. maja 2014 bo Turistično informacijska pisarna odprta:
-	od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00
-	sobota in nedelja od 9.00 do 12.00
V sodelovanju z arheologom dr. Antonom Veluščkom (ZRC SAZU - Inštitut za arheologijo) smo pripravili zanimivo razstavo o prvih prebivalcih Ljubljanskega barja koliščarjih. Na razstavi lahko
vidite tudi replike najpomembnejših najdb, ki jih je na koliščih ob Ižanski cesti 1875 izkopal Karl Dežman.
Družina Kržič, Janez in Majda, izdeluje različne makete. Ena najbolj zanimivih je maketa koliščar-skega naselja, ki je nastala po knjigi dr. Antona Veluščka Koliščarji in prikazuje življenje nekdanjih prebivalcev Ljubljanskega barja. Maketa je del stalne razstave Koliščarji z Velikega jezera v Mladinskem domu na Igu.
Za organizirane skupine je urejeno vodenje po razstavah tudi zunaj delovnega časa. Najave na: 040/867-393.
V pisarni lahko kupite pobarvanko Koliščarji z Velikega jezera, knjigo dr. Antona Veluščka Koliščarji, koliščarski med, turistične spominke, majice ter druge izdelke. Obiščite nas!
Več informacij najdete na www. drustvo-frangovekar.si, obiščite
tudi našo novo spletno stran: www.vdezelikoliscarjev.si.
Društvo Fran Govekar Ig
KMETIJSTVO
Sanacija gozdov po žledolomu
Na območju ljubljanske enote Zavoda za gozdove Slovenija je bilo v okviru sanacije gozdov po februarskem žledolomu do začetka aprila 2014 posekanih 264.000 m3 lesa. Ta količina je polovica rednega letnega poseka, obenem pa številka pokaže, da je bilo do zdaj posekanih le 11 % v žledolomu podrtih oziroma polomljenih dreves.
Na Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, se zavedamo problemov, ki nastopajo pri organiziranju oziroma izvedbi sečnje ter spravila in prodaje lesa, zato pozivamo lastnike gozdov, naj se po pomoč obrnejo na pristojne revirne gozdarje oziroma naj poiščejo potrebne informacije na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije.
Na področju, ki ga pokriva Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana (osrednji del Slovenije, v grobem med Kamnikom in Ivančno Gorico, med Logatcem in Hrastnikom) je bilo po končni oceni v žledolomu poškodovanih kar 2.407.000 m3 lesne mase, od tega 691.000 m3 oziroma 29 % iglavcev. Za najbolj poškodovana območja gozdov so
bile izdane generalne odločbe o izvedbi sanitarne sečnje poškodovanih dreves v žledolomu, za manj poškodovana območja pa individualne odločbe. Po teh odločbah morajo lastniki opraviti sanitarno sečnjo in preventivna varstvena dela oziroma zagotoviti njihovo izvedbo. Do 15. maja 2014 morajo posekati in izdelati poškodovane iglavce, odpeljati posekan les iz gozda in vzpostaviti gozdno higieno. Listavce je treba pospraviti do konca leta 2016.
Do začetka aprila 2014 je bilo v okviru sanacije na ljubljanskem območju posekanih 87.000 m3 iglavcev in 177.000 listavcev. To je skupaj le 11 % poškodovane lesne mase. Posebej zaskrbljujoče je, da je posekanih le 13 % poškodovanih iglavcev, da so torej za sana-
cijo preostalih 87 % na voljo le še trije tedni časa. Če se bo sečnja zavlekla, obstaja nevarnost eks-tremne namnožitve podlubnikov in s tem dodatnega pustošenja gozdov.
Lastniki gozdov, ki bodo sečnjo opravili sami, naj se dela lotijo čim prej. Pri tem jim ni treba čakati na revirnega gozdarja, temveč morajo le pridobiti generalne usmeritve za posek na krajevni enoti zavoda, ki je odločbo izdala. Tja morajo sporočiti tudi začetek sečnje, v roku 8 dni po končanih delih pa poročati o obsegu sečnje ter o drugih ukrepih.
Nato naj redno (vsaj enkrat na tri tedne) pregledujejo svoje gozdove, da bodo lahko pravočasno opazili morebitne napade podlubnikov.
Lastnike gozdov, ki sami sanacijskih del ne zmorejo opraviti oziroma zaradi najrazličnejših vzrokov še niso uspeli sanirati svojih gozdov oziroma niso organizirali sanacije, pozivamo, naj se
ZAVOD za GOZDOVE SLOVENIJE
čim prej obrnejo na pristojne krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije oziroma na revirne gozdarje. Ti jim bodo svetovali glede izvedbe del, iskanja izvajalcev del in prodaje lesa.
Informacije v zvezi s tem so dostopne tudi na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije pod naslovom Pregled potreb po sanacijskih delih v gozdovih na www.zgs.si/slo/aktualno/novice/ index.html. Generalne odločbe in vse druge informacije v zvezi z žledolomom so na naslovu www. zgs.si/slo/delovna-podrocja/var-stvo-gozdov/zledolom-v-sloveni-ji-2014/index.html.
Marijana Tavčar, univ. dipl. ing. gozd.
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana
www.obcina-ig.si		27
		
Poziv lastnikom gozdov - pomoč prek javnih del
Žled je poškodoval kar polovico slovenskih gozdov. Država se je odločila, da lastnikom gozdov na najbolj poškodovanih območjih ponudi pomoč prek javnih del. Tovrstna pomoč bo za lastnike brezplačna, delavci prek javnih del pa bodo lahko pomagali pri naslednjih delih:
- pomoč pri vzpostavitvi in vzdrževanju prevoznosti gozdnih
prometnic (cest, vlek, poti),
-	pomoč pri izvajanju del za zatiranje podlubnikov, izdelavi gozdnega reda in gozdne higiene (tj. ročno spravilo vejevja - manjši asortimenti),
-	priprava tal za sad njo, sadnja sadik in zaščita sadik (pogozdovanje),
-	pomoč pri urejanju vodotokov II. reda,
-	pomoč pri organizaciji in koordinaciji del za pomoč pri odpravi posledic naravne nesreče,
-	drugo.
Pozivamo vse lastnike gozdov, ki potrebujete tovrstno pomoč pri sanaciji, da svoje potrebe sporočite najbližji Kmetijski svetovalni službi ali neposredno na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, ki bo
W/i\\
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
poskrbela, da bo pomoč prišla do vas.
Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec
Za nov zagon čebelarstva na Ižanskem
Letošnje leto je za naše društvo prav posebno. Ob praznovanju 80-letnice delovanja društva smo na predlog Janeza Cimpermana, župana Občine Ig, in po sklepu Občinskega sveta Občine Ig prejeli zlato plaketo Občine Ig za leto 2014. Prejeti tako priznanje je velika čast in hkrati priznanje za desetletja dela, ki ni vedno na očeh, prinaša pa zadovoljstvo in širše koristi.
Čebelarji v Sloveniji smo že več kot 150 let dobro in trdno organizirani in glede tega brez dvoma sodimo ob bok drugim evropskim čebelarskim organizacijam. Naši predniki so se zaradi napredka v čebelarstvu in odgovornosti do čebel združevali v čebelarske organizacije ter prek njih delovali, sodelovali, si svetovali in pomagali. Podobno je bilo tudi na Ižanskem. Iz samostojnega čebelarjenja je nastala potreba po združevanju v podružnico in pozneje v samostojno združenje. Ves ta čas je delovalo veliko število čebelarjev. Nekateri so ljubezen do čebelarstva omejili na lastno kmetijo, drugi so poskušali s prevozi izrabiti čebelje paše, nekateri pa so s svojim delom zaznamovali zgodovino okoliškega in tudi slo-
venskega čebelarstva. Vsak izmed njih je pomemben in vsak je dal svoj kamenček v mozaik uspešno opravljenega dela in dosežkov čebelarske organizacije na Igu. Zato je letošnje leto lahko leto čebelarskega ponosa za ižanske čebelarje ter njihove družinske člane, svojce in potomce. Hkrati pa smo veseli, da opravljeno delo ni bilo skrito in se zgoraj omenjenim zahvaljujemo za izkazano pozornost.
Delo naših predhodnikov je osnova za nadaljnje korake. V letošnjem letu so k meni pristopili že trije prijatelji moje generacije, ki so mi zaupali, da bi želeli začeti čebelariti. Resnično, čebelarstvo v zadnjih letih, ko se vse bolj zavedamo potrebe po zdravem življenju in ponovnem spozna-
vanju narave, postaja ponovno izziv predvsem za mlajše in srednje generacije, kar se kaže tudi v velikem padcu povprečne starosti slovenskega čebelarja (z 62 na 56 let).
Čebelarje nas povezuje odnos do kranjske čebele, radodarne žuželke, katere življenja ne bomo nikoli dovolj poznali. Čebele imajo svoj red in svoj let, mi pa moramo to spoznavati in upoštevati. Zato smo čebelarji na določenem območju neke vrste sodelavci - gojitelji čebel, ki znanje in izkušnje pridobivamo z nenehnim izobraževanjem in usposabljanjem ter z izmenjavo izkušenj. Kaj bi lahko naredili, če ne bi bili med seboj prijatelji in če ne bi bili dobro organizirani? Čebelarstvo ostaja primarno na ravni čebelar - čebela, vendar pa je za uspešno delo potrebna ustrezna mera znanja, spretnosti in izkušenj, pri čemer pa lahko pomagajo predvsem stanovski kolegi, povezani v čebelarska društva. Društvo je tista točka, ki
&
Čebelarsko i p društvo 1 (j
čebelarju nudi sprotne informacije, pomaga pri tehnologiji dela ter pravilni oskrbi pridnih kranjic. Sodelovanje in hkratno delovanje je pomembno predvsem na področju zdravstvenega varstva, saj si čebele same zbirajo poti več kilometrov okoli in jim tega ne moremo niti omejiti niti preprečiti.
Zato vse, ki želite začeti čebe-lariti ali pa ste se pred časom tega lotili, vabim k sodelovanju. Začenja se čas rojenja, morda najprimernejši čas za začetek. Kmalu bo na voljo tudi spletna stran, kjer bomo poskušali dodatno okrepiti stik s čebelarji v okolici. Tudi vi lahko že letos postanete del lepe zgodbe, ki so jo začeli naši predniki pred 80 in več leti.
Naj medi!
Rok Janez Šteblaj
ŽIVLJENJE ŽUPNIJ
Zahvala dobrotnikom
Župnijska Karitas Ig je za ljudi v stiski iz župnij Ig, Tomišelj in Golo za velikonočne praznike iz dona-torskih sredstev nabavila potico, kavo in mleko. Vse artikle smo dobili pod ugodnejšimi pogoji. Pekarna Pečjak, d. o. o., s Škofljice nam je za naše prosilce podarila še jušne valjane rezance. Tako so naši prosilci poleg zbranih prehrambenih in higienskih artiklov v trgovini Blatnik-Mercator ter
v postnem času tudi v cerkvi in župnišču dobili še nekaj dodatnih dobrot za velikonočne praznike. Družina Merzel nam je ponudila domače mleko, ki ga že prejemajo nekateri naši prosilci.
Za pomoč se vsem najlepše zahvaljujemo z željo, da vam dobri Bog na svoj način vse obilno poplača!
Ana Podržaj, tajnica ŽK Ig
TT n „ Župnijska Karitas Ig rWI I Uii Troštova ulica 12 1292 Ig
Uradne ure Karitas Ig
Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča.
Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Hvala vsem darovalcem!
28		www.obcina-ig.si
		
V sedmih letih do vrha
Karate-do klub Ig Shotokan je bil ustanovljen konec leta 2007 in je na letošnjem 22. Državnem prvenstvu Slovenije S.K.I.F. po sedmih letih delovanja osvojil skupno prvo mesto med klubi. Kvalifikacijski turnir je potekal v začetku marca, finale pa 22. marca v Športni dvorani Ruše. Na finalu je nastopalo 163 tekmovalcev in tekmovalk ter 18 ekip v katah ekipno in 6 ekip v borbah iz 10 klubov zveze.
Skupaj so vsi tekmovalci ižanskega karate kluba zbrali 1.231 točk, kar 242 točk prednosti pred drugo uvrščenim klubom iz Domžal. Kot zanimivost lahko povem, da so se domžalski kara-teisti zadnjih deset let zaporedoma uvrščali na prvo mesto med klubi. Na finalni turnir državnega prvenstva se je kvalificiralo 19 tekmovalcev z Iga. Skupaj so osvojili 32 medalj, od tega 14 zlatih, 11 srebrnih in 7 bronastih. Nastopali so v katah posamezno in ekipno ter borbah posamezno in ekipno. Čestitke vsem tekmovalcem in tudi staršem, ki so nas spremljali na tekmovanjih ter navijali!
V marcu smo na Igu z osrednjo proslavo obeležili praznik naše občine, na katerem so bili razglašeni dobitniki občinskih priznanj za leto 2014 ter najboljši športniki naše občine v preteklem letu. Kulturni program prireditve so sooblikovali najmlajši iz vrtca, ki so zapeli in zaplesali, pevke Ženskega pevskega zbora Žene
in dekleta dveh vasi so z izborom pesmi spomnile na prvi pomladni dan. Proslava se je nadaljevala z razglasitvijo najboljših športnikov preteklega leta, med katerimi je član Karate-do kluba Ig Shotokan Dino Mujdžič postal športnik leta za leto 2013.
Turnir v Celju
Društvo za karate Celje je v skladu s Programom tekmovanj za leto 2014 uspešno organiziralo 4. Mednarodni S.K.I.F. KYU turnir za pokal Celje 2014. Turnir je potekal 29. marca 2014 v Športni dvorani Golovec. Na turnirju je nastopalo 134 tekmovalcev in tekmovalk iz 8 S.K.I.F. klubov Slovenije in enega z Madžarske.
Karate-do klub Ig Shotokan je zastopalo 13 tekmovalcev, ki so zelo uspešno tekmovali. Skupni seštevek vseh doseženih rezultatov je dal skupnega zmagovalca med klubi. Ižanski karate klub se je drugič zapored povzpel na najvišjo stopničko med klubi.
Na evropsko prvenstvo
Reprezentanca Shotokan karate-do internacional zveze Slovenije (S.K.I.F. Slovenije) se bo udeležila 13. Evropskega S.K.I.E.F. prvenstva, ki bo potekalo od 9. do 11. maja 2014 v Dresdnu v Nemčiji. Med reprezentanti, ki potujejo na evropsko prvenstvo, so tudi člani Karate-do kluba Ig Shotokan, ki so na osnovi doseženih rezultatov na državnih prvenstvih in mednarodnih turnirjih v Slovenji in tujini postali člani državne S.K.I.F. reprezentance Slovenije. Karate-do klub Ig Shotokan bodo na evropskem prvenstvu zastopali: Dino Mujdžič, tekmovalcev v mladin-
skih kategorijah, Vanessa Mujdžič, tekmovalka v kategoriji starejših deklic, Lovro Kramberger, tekmovalec v kategoriji mlajših dečkov in Matej Kabaj, glavni trener kluba in pomočnik selektorja reprezentance. Vsi tekmovalci bodo tekmovali v katah in borbah posamezno, vsak v svoji starostni in težnostni skupini.
Želimo jim veliko uspeha na evropskem prvenstvu!
Mateja Breznik Sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan Foto: Matej Kabaj
Dogodke in rezultate naših športnikov lahko spremljate tudi na spletnih straneh društev:
ŠD Mokerc Ig - www.mokerc-drustvo.si	Šahovski klub Ig - www.sk-ig.si
Karate-do klub Ig Shotokan - www.karateig.com	Konjerejsko društvo Krim - www.kdkrim.com
www.obcina-ig.si		29
		
| GLASILO OBČINI
IskAAdventure trek 2014 uspešno končan
Na prelep sobotni dan 19. aprila 2014 se je na hipodromu Vrbljene zbralo 94 treking navdušencev, ki so prišli eni tekmovat, drugi samo uživat v naravi v eni izmed treh kategorij, aktivni (10 km), pohodniški (20 km) in ultra (40 km) IskAAdventure treka 2014 v organizaciji IškAAdventure in Planinskega društva Krim.
Prireditev je potekala ravno na veliko soboto, ko so po mnogo krajih ljudje v košarah nosili žegnat pripravljene dobrote, naši tekmovalci pa so sopihali, prelivali pot in kri po žilah po za tekmovalce bolj ali manj znanem območju Notranjske, po krimskem pogorju.
Kreatorja prog Janko in Boštjan sta se izjemno potrudila, da je bil trek zanimiv, razgiban in tudi orientacijsko bolj zahteven. Tekmovalci so morali uporabiti nekaj osnov znanja iz orientacije, saj niso imeli na svojih kartah vrisanih vseh kontrolnih točk, temveč so na poti dobili dodatne informacije, in sicer azimut ter razdaljo do novih točk. Za konec smo tekmovalcem pripravili posebno presenečenje, na zadnji kontrolni točki pred ciljem so prejeli prave pirhe.
Najkrajša kategorija Aktivna (10 km) je bila kot vedno netek-movalnega značaja. V tej skupini smo ponudili možnost spremstva vodnika orientacista, ki je bil vsem zainteresiranim na sami progi po potrebi v pomoč in jih je tudi naučil nekaj osnov orientacije v naravi.
Organizatorji in vsi, ki so nam pomagali, smo se zelo trudili in upamo, da nam je ponovno uspe-
lo organizirati super trek. Letošnji trek je bil tako že drugi zapored, prvi je bil lanskega aprila. Tudi letos smo imeli svojo lokalno tržnico, ki je še prav posebej popestrila potekmovalno dogajanje.
Rezultate treka si lahko ogledate na spletni strani Slovenske treking lige www.treking.si/ iska-adventure-2014, fotografije in zanimive opise na spletnih straneh IškAAdventure iskaad-venture.si, Planinskega društva Krim www.pdkrim.si ter na face-booku PD Krima www.facebook. com/pdkrim.
Za uspešno izpeljan trek se moramo zahvaliti vodji tekmovanja Boštjanu, predstavniku slovenske treking lige Robertu, kreatorju prog Janku, vodji starta/cilja Nevenki, Zvonki in Mateji za pomoč na startu/cilju, vodji lokalne tržnice Simoni, vodniku--orientacistu Davidu, prepotrebni pomoči na živih kontrolnih točkah: Daretu, Juriju, Tomislavu, Sonji, Mojci in Katarini, kuharju Janezu, sosedu Marjanu iz Vrbljen za pomoč pri pripravi prireditvenega prostora, Veljku za pivo-varske dobrote, didžeju Marku ter Klemnu za razvoz hrane in pijače po živih točkah. Še poseb-
no se moramo zahvaliti Občini Ig za brezplačen najem stojnic. Zahvaljujemo se tudi vsem sponzorjem in razstavljavcem na naši lokalni tržnici, ki so prispevali praktične nagrade za tekmovalce ter popestrili našo tržnico.
Sponzorji treka 2014:
Garderoba.si - tiskarna majic, kmetija Križman z domačimi mlečnimi izdelki, KOLOSEJ - kolo-sej zabavni centri, Amfibia - specializirana športna trgovina za tek, kolesarjenje, triatlon in veslanje, ki je tudi pokrovitelj slovenske tre-king lige, IškAAdventure - avanturistična doživetja v naravi, EKO tržnica - www.Ekotrznica.eu spletna trgovina naravnih in ekoloških izdelkov slovenske pridelave in izdelave, Ana in Tadeja - Društvo za sožitje z naravo (barjanski čaji, začimbe, zelišča) ter Marinka (leseni izdelki).
Razstavljavci na lokalni tržnici: Amfibija, kmetija Križman, IškAAdventure, Danijel iz planinskega društva Krim, Kajak kanu klub Ljubljana, Dare iz turističnega društva Krim, Nina z naravno kozmetiko, Tjaša z medom in medenimi izdelki, EKO tržnica, Ana in Tadeja - Društvo za sožitje z naravo.
Posebej se zahvaljujemo tudi Konjerejskemu društvu Krim, Turističnemu društvu Krim in gasilcem PGD Vrbljene-Strahomer za uporabo prireditvenega prostora.
Treking za vse
Če smo koga pozabili omeniti, se mu iskreno opravičujemo in hkrati zahvaljujemo.
Hvala tekmovalcem za obisk, upamo, da ste uživali v treku, ter še enkrat hvala organizacijskemu timu. Na snidenje prihodnje leto ...
IškAAdventure in PD Krim Foto: David Pečnik in Simona Zorko
šk^Advehttnflii
Osrednje prizorišče trekinga - hipodrom v Vrbljenu
Trekinga se je udeležilo skoraj 100 tekmovalcev.
šport		i	rji?
GLASILO OBČINE IG • maj 2014	MOSTIŠČAR		
Plezalna tekma Zapotok 2014
Plezalna sekcija Društva Zapotok je v začetku meseca aprila v RTC Zapotok organizirala 2. meddruštveno plezalno tekmo mladih športnih plezalcev. Tudi na letošnji tekmi je prevladovalo odlično vzdušje med mladimi plezalci kakor tudi med njihovimi spremljevalci.
Plezalci so imeli na voljo dve plezalni smeri z desetimi obveznimi oprimki, smeri so poskusili preplezati v dveh minutah. Skupno število obveznih oprimkov je dalo rezultat za tričlansko mešano ekipo kakor tudi vrstni red med posamezniki. Domači plezalci so pokazali določen napredek, kar se je poznalo tudi na rezultatih.
Kot je izjavila ena od domačih spremljevalk otrok: »Do zdaj plezalne scene nisem poznala. Sicer sem bila na predstavitvenem treningu, ampak sem si prvič ogledala tako tekmovanje. Zelo simpatična scena, zelo domače in prijetno vzdušje, duhovitost in profesionalnost organizatorja. Med otroki je bilo čutiti tudi malček treme, predvsem pa prijatelj-
sko druženje in iskreno veselje za zmagovalce. Od predstavitvenega treninga je bilo opaziti napredek nekaterih otrok, ki so takrat celo še malo nesigurno plezali, nato pa na tekmovanju pokazali, da so že prav pravi profesionalci. Pomembno je, da so otroci zaposleni, če na športnem področju, ki je kombinacija motorike, razmišljanja, druženja, pa sploh. Predvsem ker gre za njihovo voljo in željo. Le tako naprej.«
Najboljši rezultat med dekleti je dosegla Staša Usenik (Zapotok),
Zmagovalna ekipa
Najboljši dečki
Najboljše plezalke
Balinanje v zimski ligi 2013/2014
ker pa je prekoračila starostno mejo za tekmovanje, je tekmovala zunaj konkurence.
Vabimo vse, ki bi se radi ukvarjali s športnim plezanjem, da se nam pridružite na začetku nove sezone meseca oktobra.
Vito Čehovin, Plezalna sekcija, Društvo Zapotok
Rezultati
Ekipno:
1.	Zapotok
2.	Grif Brezovica
3.	DRPK Ljubljana
Dečki:
1.	Gorazd Demšar (Zapotok)
2.	Jan Popovič (Grif Brezovica)
3.	Črt Pekarovič (Zapotok)
5.	Timon Kos Čelofiga (Zapotok)
6.	Val Čehovin (Zapotok)
7.	Lan Ivanuš (Zapotok)
8.	Rok Potočnik (Zapotok) 10. Bor Potočnik (Zapotok)
Deklice:
1.	Katja Šimenc (Zapotok)
2.	Lori Hribar (DRPK Ljubljana)
3.	Ela Bizjak (Zapotok)
4.	Kaja Zrimšek (Zapotok)
IG
DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG
Balinanje je skoraj povsod najbolj množična oblika rekreacije ne samo upokojencev, temveč tudi drugih navdušencev. In tako je tudi pri nas. V zimski ligi balinarji Društva upokojencev Ig trenirajo in tekmujejo na najetem pokritem balinišču Balinarskega špor-
tnega društva Šiška v Ljubljani in balinišču Krim na Rakovniku. Treningov in tekmovanj se je udeleževalo 12 balinarjev. Po končanih treningih in tekmovanjih so bili izvedeni tudi zaključni turnirji zimskih lig. Balinarji DU Ig so na balinišču v Šiški osvojili pokal za
prvo mesto, na balinišču Krim pa pokal za 2. mesto.
V zimski ligi na balinišču Krim so trenirali in tekmovali tudi balinarji BŠK Vrba Vrbljene-Strahomer, ki
so na zaključnem turnirju zimske lige osvojili pokal za prvo mesto.
Ana Podržaj, predsednica Odbora za šport in rekreacijo, DU Ig
Vabimo vas na
ŽENSKI BALINARSKI TURNIR DU IG 2014
v petek, 23. maja 2014, ob 8.00 uri na balinišču DU Ig pri gasilskem domu na Igu.
Prihod ekip ob 8.00 uri. Začetek turnirja takoj po opravljenem žrebu. Tekmovali bomo v disciplini 3+1 po pravilih Balinarske zveze Slovenije. Na turnirju nastopajo le člani društev upokojencev. V primeru slabega vremena bo turnir prestavljen, o čemer boste pravočasno obveščeni. Prireditev sofinancira Občina Ig.
S seboj prinesite obilo dobre volje in športnega duha! Balinarski pozdrav!
Ana Podržaj	Štefan Bunič
Predsednica Odbora	Predsednik DU Ig
za šport in rekreacijo
| GLASILO OBČINI
Ižanski tekači na Dunajskem maratonu
V soboto, dne 12. 4. 2014, smo se ižanski tekači odpravili na Dunaj, kjer smo se udeležili Dunajskega mestnega maratona.
Izpred Občine Ig smo se odpeljali s kombijem, po prihodu na Dunaj smo na razstavišču Messe Wien prevzeli startne številke in se odpeljali do hotela, kjer smo se namestili. Popoldne smo se odpravili na ogled mesta z metro-jem. Od znamenitosti, ki smo si jih ogledali, je bila katedrala sv. Štefana, dvorec Schoenbrunn,
mestna hiša ter še nekatere prestižne trgovine (ki so imele zelo vrtoglave cene!). Na koncu pa smo šli še na dobre špagete, saj smo si morali nabrati veliko energije, saj nas je drugi dan nadvse zgodaj čakal maraton.
Drugi dan smo se po zajtrku odpravili na start, ki je bil zelo blizu našega hotela. Udeležencev
je bilo vse skupaj več kot 81.000. Start za polmaratonce in maratonce se je začel skupno ob 9.00. Polmaratona - 21 km - so se ponosno udeležili Robert Komljanec, Verica Keržan, Ivanka Hribar in prvič Ivanka Zdravje in Martina Uršič. Kraljevskega maratona - 42 km - pa smo se udeležili Majk Lapuh, Metja Ahačič in Vesna Novak. Na cilju smo vsi prejeli medalje, ki nam bodo ostale v zelo lepem spominu.
Proti večeru smo se veseli, utrujeni in zadovoljni vrnili domov.
Iskreno se zahvaljujemo Občini Ig in županu Janezu Cimpermanu za podporo ter spodbudne besede, saj smo z velikim veseljem ponesli občinsko in slovensko zastavo in bili na Dunaju bolj prepoznavni, predstavili smo svojo občino oz. našo lepo Slovenijo.
Vesna Novak
Ižanski tekači na startu Dunajskega maratona
12. mladinski šahovski turnir na Igu
Letošnji mladinski turnir je potekal 30. marca v prelepi športni dvorani na Igu. Od leta 2010 potekata dva turnirja: za najmlajše turnir do 8 let in za starejše do 20 let. Ižanski turnir ne velja le za največji mladinski šahovski turnir v Sloveniji, temveč za največjega v Sloveniji sploh. Letos se je to potrdilo še enkrat več, saj se ga je udeležilo kar 176 mladih šahistov. Otvoritveni govor je imel župan Občine Ig Janez Cimperman.
Glavnega turnirja do 20 let se je udeležilo 132 šahistov. Zmagovalec turnirja je bil ižanski mojstrski kandidat Tim Janželj, ki je v devetih kolih oddal le en remi. To je bila sedma ižanska in tretja Timova zmaga, ki se je tako poslovil od turnirja na najboljši
način. Ižanski uspeh je dopolnil Domen Hiti z eno točko manj in drugim mestom, na stopničke pa se je uvrstil še Severin Mejak iz ŠD Krka Novo mesto. Dober rezultat so naredili Jaka Čop na 15., Lara Janželj na 29. in Miha Jelen na 49. mestu. Spodbudo za
32		www.obcina-ig.si
		
Zmagovalci turnirja Domen Hiti (2. mesto), Tim Janželj (1. mesto) in Severin Mejak (3. mesto)
borbenost si zaslužijo tudi mlajši šahisti iz Osnovne šole Ig. Tarkan Arslanov je osvojil 89., Nika Janželj 109., Barbara Krajzel 114., Tarik Arslanov 122. in Maja Krajzel 125. mesto. V okviru glavnega turnirja se že tradicionalno podeljujejo tudi medalje za najboljše tri šahi-ste v posamezni starostni kategoriji. Tim in Domen sta dosegla zlato in srebrno medaljo v kategoriji fantov do 20 let. Jaka je med fanti do 16 let dosegel bronasto medaljo, enak uspeh je dosegla tudi Lara med dekleti do 18 let.
Na turnirju za najmlajše je igralo 44 mladih šahistov. Zaradi tež-
kega tempa, ki ga najmlajši ne zmorejo vedno, so odigrali dve koli manj kot na glavnem turnirju. Zmagovalci turnirja so bili Janez Paternoster, Andraž Gregorič in Vesna Mihelič. Zaradi enakega izkupička točk smo dobili zmagovalca šele po dodatnem kriteriju. Šahovski klub Ig oziroma Osnovno šolo Ig je zastopalo 6 šahistov. Najbolje se je odrezala Anja Jelen na 16. mestu. Sledili so ji Andraž Švigelj na 21., Leontin Kvrzič na 29., Timo Urbas Kotolenko na 35. ter Mark Mišič na 43. in Rok Korošec na 44. mestu. Čeprav rezultati niso tako bleščeči, kot
so rezultati na glavnem turnirju, je treba upoštevati tudi to, da jih je večina začela igrati šah šele v letošnjem šolskem letu.
Glede na odzive udeležencev lahko rečemo, da je turnir znova uspel. Organizacija in število udeležencev sta na tako visoki ravni, kot je v Sloveniji ne dosega nihče. Poskrbljeno je bilo tudi za to, da ni noben udeleženec odšel domov slabe volje, saj je prav vsak dobil čokolado.
Samo Rožič, šahovski mentor OŠ Ig
Ponovni uspeh ŠK Ig v Ljubljanski ligi
Letošnja Ljubljanska liga je potekala od 9. januarja do 27. marca. Posamezno kola se praviloma igrajo ob četrtkih ob 18. uri, razen če ekipi prestavita dvoboj na kakšen drug dan. Liga je sestavljena iz treh lig, ižanski klub pa igra v najvišji od njih, v Super ligi. Domače dvoboje igra ižanski klub v Medgeneracijskem centru na Troštovi 5, kamor si jih lahko pride ogledat kdorkoli ob pogoju, da ne povzroča hrupa.
ŠK Ig si je že drugo leto zapored pokoril vso konkurenco v Ljubljanski ligi in osvojil prvo mesto med desetimi ekipami. Po prvih treh kolih, ki niso kazala na ponovno zmago, so se ižanski šahisti zbrali, ter od nasle-dnih petih dvobojev kar pri treh vknjižili maksimalno zmago ter tako odločili zmagovalca lige še
pred zadnjim kolom, ki je bil le še formalnost. Drugo uvrščeni ŠK Komenda Popotnik so zaostali za 7 točk, tretjeuvrščeni Mentor pa za 7,5. Največji delež k zmagi so prispevali mednarodni mojster Igor Jelen s 6,5 pike, Tim Janželj s 7,5 pike in Timova sestra Lara, ki jih je prav tako prispevala 7,5 pike. Lara si zasluži še posebno pohvalo, saj je odigrala vseh devet kol. Domen Hiti je dodal 2,5 pike, nova pridobitev kluba Nikola Vujič 1,5. Oba sta odigrala tri partije. Dve partiji za klub je odigral Jan Župec, eno so odigrali Samo Rožič, Adrijan Rožič, Jaka Čop
ter Miha Jelen. Pokali so se razdelil na zaključnem turnirju, zlate medalje kot najboljši na svoji deski so dobili Igor na prvi, Tim na drugi in Lara na osmi deski.
Zaključni turnir lige je potekal 3. aprila v prostorih šahovske zveze. ŠK Ig je v precej okrnjeni zasedbi, brez mojstra Igorja in našega najboljšega mladinca Tima, dosegel 6. mesto. Klub so na zaključnem turnir-
ju zastopali Samo Rožič, Adrijan Rožič, Lara Janželj in Nikola Vujič. Stopničke so si priborili Klinični Center, Mentor in Komenda Popotnik, po vrsti od prvega do tretjega.
Samo Rožič, šahovski mentor v OŠ Ig
Zaključni turnir v pospešenem šahu
Samo, Nikola, Adrijan in Lara
Posamično šahovsko državno prvenstvo mladih 2014
Letošnje državno prvenstvo mladih je potekalo na Otočcu med 22. in 28. februarjem. Šahisti se potegujejo za naslov prvaka v posamičnih kategorijah od 8 do 18 let, prvenstvo pa služi tudi kot kvalifikacija za svetovno in evropsko prvenstvo, ki bosta letos v Durbanu (Južna Afrika) in Batumiju (Gruzija). ŠK Ig je na letošnjem prvenstvu nastopil s štirimi mladinci in mladinkami.
Najboljša uvrstitev je uspela prav najmlajši Anji Jelen. Med deklicami do 8 let se ji je uspelo prebiti na drugo mesto in si zagotoviti pravico do nastopa na evropskem prvenstvu. Anjin starejši brat Miha je med fanti do 12 let osvojil solidno 15. mesto. Jaka Čop si je med fanti do 16 let razdelil 14. mesto, Lara Janželj pa je z malo smole pristala na šesto mestu, do drugega ji je namreč
zmanjkala le 1 točka. Ižanski šahisti tako nadaljujejo trend uvrstitev na zmagovalne stopničke, čeprav so letošnji rezultati malo slabši od prejšnjih. Najuspešnejši klub po osvojenih medaljah je bil ŠK Komenda, ki je osvojil štiri zlate, dve srebrni in eno bronasto medaljo.
En dan po državnem prvenstvu je potekalo državno prvenstvo mladih v pospešenem šahu. Na
njem so naši šahisti še nadgradili rezultate s prvenstva v počasnem šahu. Anja se je zavihtela na sam vrh in postala državna prvakinja. Njen uspeh je dopolnila Lara z osvojitvijo drugega mesta ter s tem dokazala, da je imela prej smolo. Miha je dosegel 17. mesto.
Samo Rožič, šahovski mentor na OŠ
www.obcina-ig.si		33
		
	Ï	šport	
MOSTIŠČAR			GLASILO OBČINE IG • maj 2014
Dresurno jahanje
Lepota gibanja, harmonično in usklajeno delovanje jahača in konja ter njuna medsebojna povezanost - to je dresurno jahanje.
Verjetno vas je veliko, ki vas ta šport sploh ne zanima in mislite, da jahač samo sedi na konju in da se konj giblje sam od sebe, vendar ni tako. Je že res, da konj teče sam od sebe, ampak ga je do tega treba pripraviti. Pri dre-surnem jahanju konj ni le žival ali neka delovna sila ali najlažje kar delovni stroj, ampak je tvoj športni partner, tvoj drugi del ekipe in tudi tvoj prijatelj.
Pri dresurnem jahanju je konj tvoj plesni partner. Sporazumevata se brez besed, z dotiki, ravnotežjem in čutenjem drug drugega. Izvajata male in velike kroge, serpentine, odstopata, delata različne prehode, obrate, polpiruete, plečke, tra-verje, menjave galopa in druge
dresurne elemente. Konj se giblje lahkotno, okretno in neprisiljeno in sproščeno reagira na jahačeve znake, ki sta se jih učila skupaj, s pomočjo trenerja. Tistemu, ki vaju opazuje, se zdi, da konj dela vse sam, ampak jahač in konj že vesta, kako to gre. Šolanje konja za tekmovanje v dresurnem jahanju je izredno zahtevno in dolgotrajno delo. Zahteva veliko znanja, občutka in potrpežljivosti, saj potrebuje konj za opravljanje najtežjih tekmovalnih nalog kar pet do šest let vadbe. Z uvedbo prostih programov ob glasbi postaja ta šport čedalje bolj priljubljen tudi med tistimi ljubitelji konj, ki te discipline ne poznajo najbolj natančno.
Tudi sama se ukvarjam s tem
VABILA
' <r t ! .■
■ A - -
Vabimo Vas, da nam prisluhnete in se z nami potopite v cvetoči čas pomladi in ljubezni.
Ne zamudite ubrane zborovske pesmi, prepletene s poezijo slovenskih pesnikov.
DRUŠTVO ■ FRAN GOVEKAR IG
Sodelujejo:
Pavle Ravnohrib, dramski igralec
Polona Kukovica, klavir Urban Kraševec, harmonika Andrej Oblak, kitara Jože Železnik, harmonika
Okrasitev: Art floristik, d. o. o.
V soboto, 24. maja 2014, ob 19.30 uri v kulturni dvorani na Golem.
športom že 11 let. Začela sem pri osmih letih v Konjeniškem klubu Cavallo na Igu. Po dobrih šestih letih učenja jahanja sem se navdušila nad dresurnim jahanjem in po dolgem premisleku sta mi starša kupila prvega konja, in sicer kobilo z imenom Verona 9. Leta 2007 sva bili ekipni državni prvakinji, individualno pa tretji. Na Finalu pokala Slovenije sva leta 2007 dosegli drugo mesto v prostem programu z glasbo. Uspešne uvrstitve pa sva dosegali tudi v Avstriji in Italiji. Z Verono sva bili uspešen par vse do leta 2008, ko je Verona dopolnila 20 let in odšla v zaslužen pokoj v Iško.
Tako je Verono zamenjala druga kobila, in sicer Wonneproppen 0009, ljubkovalno Proppi, s katero se nisva ravno najbolje ujeli, saj sem bila več na tleh kot na njej, zato smo jo po enem letu prodali.
Po polletni pavzi sem končno našla kastrata, s katerim sva do zdaj dosegla dobre rezultate. Mambo Latino je osemnajstletni danski toplokrvni kastrat, pripeljan iz Avstrije. Zelo mi je všeč njegov karakter, saj ni prediv-ji in se ne plaši tako hitro, kot se je Proppi. Rad dela, saj ve, da če opravi svoje delo pravilno in tako, kot je treba, dobi zasluženo nagrado in dolge sprehode v naravo ob vikendih. Leta 2010 sva z Mambom dosegla tretje mesto na državnem prvenstvu v Lipici in 3. mesto na Pokalu Slovenije. Leta 2011 tretje mesto na državnem prvenstvu ter peto mesto v kategoriji prosti program z glasbo ...
Tekmovala pa sva tudi v Avstriji. Ker pa je Mambo moral malo več kot leto dni tega na težko operacijo, nisva nič tekmovala, vendar se že veseliva najinih skupnih izivov in tekem v prihodnje.
Konj ni orodje, da bi z njim počeli, kar želimo. Konj je živo bitje in treba ga je spoštovati ter ga imeti rad. Če si ti prijazen do njega, ti bo ljubezen vračal na svoj način. Večina ljudi se konj boji zaradi tega, ker so veliko večji od njih in ker nikoli ne veš, kaj bodo naredili. Če boš pristopil h konju s strahom, bo to začutil in se bo tudi on bal. Zato se nikar ne bojte konja in kar pogumno pristopite k njemu. Še bolj pa bo vesel, če mu boste prinesli kakšen priboljšek.
Kristina Žagar
Vabimo vas na JUBILEJNI
50. Govekarjev večer
v ponedeljek, 28. maja 2014, ob 19.00 v Knjižnico Ig.
Prisluhnili bomo poeziji in zgodbam ter glasbi članic in članov Literarno glasbene skupine DFG. Odprli bomo razstavo izdelkov, ki so nastali na tečaju akvarela. Predstavili se bodo slikarke in slikarji Društva Fran Govekar Ig. Razstava bo na ogled do 22. junija 2014. Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO V
DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG
Vabimo vas na sprehod po
Zapotoški učni poti
Zapotok-Kurešček-Zapotok 24. maja 2014 ob 9. uri.
Izhodiščna točka je RTC Zapotok.
Učna pot je nezahtevna, primerna za vse starostne skupine. Je tematska, označena in varna. Vodi po gozdnih poteh in stezah v dolžini 5 kilometrov, po krajših postankih jo prehodimo v dveh urah.
Ob označenih točkah in s pomočjo vodnika boste spoznali:
•	drevesne in rastlinske vrste
•	kulturne in naravne značilnosti Zapotoka in okolice
•	zeliščni vrt
Prispevek je 2 € na osebo ter vključuje čaj in prigrizek ob povratku, za otroke v spremstvu staršev je učna pot brezplačna.
Informacije na tel. št.: 041/317-119 (Slavko), 041/535-037 (Franc)
Organizira Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje
C)A5 IL6%A V£S£LXM
v soboto, 31. maja 2014, ob 20. uri na igrišču v Tomišlju.
Za zabavo bodo skrbeli
PoLTMJCl
Veselica bo pod šotorom.
Turistično društvo Kurešček vabi na tridnevni
FESTIVAL KUREŠČEK
od 13. do 15. junija 2014, na GOLEM
(nasproti šole in vrtca)
13.	junij
KOMEDIJA in GLASBENI VEČER
14.	junij
TEKMOVANJE V KUHANJU GOLAŽA DELAVNICE ZA OTROKE JAHANJE STOJNICE POKAŽI KAJ ZNAŠ (za otroke) NASTOPI GLASBENIH SKUPIN od 12. ure do poznega večera
15.	junij
OTROŠKA OLIMPIJADA, igre za odrasle,
BOLŠJI SEJEM ter piknik za vse
Prijavezapredstavitev na stojnici ali tekmovanje v kuhanju golaža zbiramo do 6.junijanatdkurescek@gmail.com.
V sklopu projekta Zapotoške učne poti z zeliščnim vrtom vas vabimo
V SVET ZDRAVILNIH RASTLIN: Predavanje mag. farmacije Jožeta Kukmana,
zeliščarja in naslednika patra Ašiča iz Stične,
v četrtek, 19. junija 2014, ob 18.00 v RTC Zapotok pod Kureščkom.
Na predavanju nam bodo poleg informacij o zdravilnih rastlinah izdane tudi stare stiške recepture o pripravi različnih zeliščnih pripravkov.
Delavnica v naravi z nabiranjem zdravilnih rastlin
v soboto, 21. junija 2014, ob 9.00.
Prispevek za predavanje in delavnico v naravi je za člane Društva Zapotok 5 € na osebo, za preostale udeležence 6 €.
Informacije na št. 041/591-617 (Ana) ali 041/222-312 (Darja)
Vabljeni v svet zdravilnih rastlin!
Organizira Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje
www.obcina-ig.si		35
		
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
v Centru Dolfke Boštjančič na Igu
PRENADENT. D. 0. 0.
Nudimo vam:
•	estetske zalivke, prevleke, mostičke
•	protetiko na implantatih
•	proteze
•	zdravljenje parodontalne bolezni
•	lasersko zobozdravstvo
Naročanje po telefonu: 040/934-000 vsak delavnik med 8. in 18. uro.
www.zobozdravstvo-prenadent.si
Lavrica
kupon za___________
r io% popust
dodaja 2(]1
Popuit velj a za naku p v Apoteki Lavrica, Dol enjska cesta 324a, Lavrica. Apoteka ;e na Lavrid nasproti trgovine HofervMenatorjevem ientru. Popust ne^lja zi lideltevakilji-
36		www.obcina-ig.si
		
KAPUNAR - vrh na meji z Avstrijo nad dolino Drave, SERAPIS- novejšiegipčanski bog, ustvarjen po Zevsovi podobi,
STOPH, Willi - komunistični voditelj nekdanje NDR
Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si.
www.obcina-ig.si		37
		

ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi sin in brat
ALOJZ PUCIHAR ml.
z Iga
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše, cvetje in sveče.
Hvala zdravnici dr. Mariji Štefančič Gašperšič, osebju Onkološke klinike, kolektivu KIG-a, gospodu župniku Jožetu Pozdercu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost in gospe Silvi. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste mu pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
ZAHVALA
Iskrena hvala Društvu Odmev Mokrca in praporščaku društva Bojanu Vidmarju, ki je s spoštovanjem pospremil našega Mileta Rakovica ob slovesu na ljubljanskih 2alah 24. aprila 2014.
2ena Milica ter sinova Boris in Goran z družinama
Za dobroto tvojih rok, ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te!
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, ati, ata in prijatelj
JUSTIN PEČEK,_
Cesarjev Justin iz Škrilj
Še zadnjič smo se od njega poslovili 12. aprila na pokopališču na Golem.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, tople stiske rok, besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in darovane maše. Za vso pomoč zahvala zdravnici dr. Mariji Štefančič Gašperšič in negovalki Jožici Drobnič. Hvala gasilcem iz Škrilj in Golega, župniku gospodu Janezu Drnovšku za lepo opravljen pogrebni obred, gospe Rozi, pevcem in pogrebnemu zavodu Vrhovec. Za ganljive in tople besede gre zahvala Marini Plantan iz SVS Škrilje in Mateju Leniču iz PGD Škrilje.
Ata, tvoj glas in zvok harmonike bosta večno zvenela med nami!
Žalujoči: vsi njegovi
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi, ker dom je prazen in molči.	1
	111 i v, i J
ZAHVALA	Wri m?
V 81. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek	
JOŽE SRNJAK	
iz Škrilj	
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali sveče in cvetje. Posebna zahvala gre dr. Mariji Štefančič Gašperšič, medicinskim sestram ter patronažni sestri Nedi Anžič. Hvala tudi gasilcem iz Škrilj in Golega, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gre tudi g. Janezu Drnovšku za lepo opravljen obred, ge. Marini Platan za poslovilni govor, ge. Rozi Virant ter pogrebnemu zavodu Vrhovec za pogrebne storitve. Vsi njegovi	
Pogrebne atorttue
-	naročila na domu
-	prevozi
-	prevozi za upepelitev
-	postavitev mrliškega odra
-	pogrebna oprema
-	urejanje umrlih
-	izkop jam
pevci, glasba venci, cvetja, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije prevozi v pogrebnem spremstvu
POGREBNE STORITVE VRHOVEC d. o. o. Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika
Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617
Cvetličarna Grdadolnik
Gasilska ulica 10, Ig
gsm cvetličarne: 031/790-655
Delovni čas:
delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo:
-	ikebane, vence, žarne venčke, sveče ..
-	zemljo in pesek za grobove
-	poročne šopke
Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! gsm vrtnarije: 041/694-244
_MALI OGLASI_
Nudim terapijo pri težavah s partnerskim odnosom in vzgoji otrok. Namenjena je samskim, parom in družinam. Tel.: 041/239-769_
Prodam dve novi odeji - merino. Tel.: 031/500-740
38		www.obcina-ig.si
		
Še niste videli ptice kosca? Nič zato, le redki ga vidijo, lahko pa med večernim izletom v Naravni rezervat Iški morost pri Brestu slišite njegovo petje. Med sprehodom po krožni učni poti bomo prisluhnili tudi drugim barjanskim pticam, ki pojejo in se oglašajo v večernem času. Skoraj gotovo bomo slišali glasno petje slavca, oponašanje močvirske trstnice, morda pa tudi enakomerno petje rečnega cvrčalca in kobiličarja.
Nočni izlet na Iški morost
petek, 6. junij 2014,
vodi Željko Šalamun.
Dobimo se ob 20. uri na mostu čez reko Iško med Brestom in Tomišljem.
Za obisk priporočamo pohodno obutev, ob dežju pa tudi škornje.
Prijave in informacije: 01/426-58-75 (vsak delavnik med 9. in 15. uro) ali zeljko.salamun@dopps.si.
Morebitne spremembe bodo
objavljene na spletni strani
društva www.ptice.si
najpozneje na dan dogodka. iški morost	&
Turistično društvo Krim in Občina Ig vabita na 15. srečanje harmonikarjev
PODKRIMKA 2014,
ki bo v nedeljo, 15. junija 2014, ob 15.00 uri na hipodromu Vrbljene.
Na prireditvi se bodo predstavili domači harmonikarji, harmonikarji iz sosednjih občin in drugod iz Slovenije ter seveda tudi drugi nastopajoči.
Po končanem srečanju bo sledilo družabno srečanje, za veselo razpoloženje in dobro voljo pa bodo poskrbeli ansambel PONOS in harmonikarji sami.
Za pijačo, jedačo in vse drugo bodo poskrbeli člani TD Krim. Pridite, ne bo vam žal.
NLB Stanovanjski kredit
Nekatera doživetja so nepozabna.
Začnejo se v pravi banki s kreditom za nakup, gradnjo ali obnovo nepremičnine.
Kredit lahko dobite do 100 % vrednosti investicije ob ustrezni kreditni sposobnosti in vrsti zavarovanja. Če gradite ali obnavljate, lahko na vaš osebni račun nakažemo tudi celoten znesek kredita, zavarovanega z zastavo nepremičnine. Možnosti pri najemu kredita je veliko. Posvetujte se s svetovalci v NLB Poslovalnicah.
nlbO
www.stanovanjskikredit.si
Kontaktni center: 01 477 20 00
Trgovina in bencinski servis TERRA-RB na Igu
Pomlad je končno tu! Velika izbira sadik, gnojil, semen in ostalih pripomočkov za urejanje vrta in okolice. Vrtno pohištvo.
Široka ponudba bele tehnike in gospodinjskih aparatov po ugodnih cenah. Kvalitetno izdelani panelni ograjni sistemi, vroče cinkani in plastificirani.
Cement, opeka, tlakovci in seveda tudi ves ostali gradbeni material.
Bencinski servis z visoko kakovostnimi gorivi slovenskih dobaviteljev.

de\o>^ ca*
Pon-pet: 7-19 Sobota: 7-17
Tel.: 01/2800-750 Faks: 01/2800-777 El. naslov: terra.ig@siol.net
Poleg naše poslavalnice na Igu vas vabimo, da nas obiščete tudi na Škofljici. Tam vam poleg gradbenih izdelkov lahko ponudimo tudi storitve sodobno opremljene železokrivnice. V njej vam železo skrivimo, narežemo ali pa naredimo stremena. Novo v naši ponudbi pa je tudi možnost izdelave armaturnih košev za izdelavo pilotov različnih oblik in dimenzij, ki se v današnjem načinu gradnje vedno pogosteje uporabljajo, predvsem na manj stabilnih terenih.
TERRA-RB železokrivnica
Žagarska ul. 11, Škofljica
Pon-pet: 7-15
Tel.: 01/3603-845, Faks: 01/3603-880, El. naslov: zlatko.safaric@terra-rb.si
Ustavite se tudi v naši poslovalnici na Peruzzijevi 165 v Ljubljani.
Ljubljana, Peruzzijeva ulica165, tel: 01 2800 770 Ig, Zabrv 120, tel: 01 2800 776 Škofljica, Žagarska ulica 11, tel: 01 3603 872 Železokrivnica, Škofljica, tel: 01 3603 845 Ajdovščina, Goriška cesta 72, tel: 05 3671 420
Hrpelje, OIC Hrpelje 30, tel: 05 6892 490 Pesnica pri MB, Pesnica 37, tel: 02 7295 430 Anhovo, Vojkova ulica 1, Deskle, tel: 05 3350 470 Brežice, Cesta bratov Milavcev 42, tel: 07 4995 400 www.terra-rb.si