Aktualno Ptuj, Juršinci • Prelaganje odgovornosti zaradi napak pri gradnji O Stran 2 Črna kronika Podravje, Slovenija • Pištole in strelivo dostavljajo tudi poštarji O Stran 24 s 11 Štajerski Ptuj, torek, 28. septembra 2021 Letnik LXXIV • št. 75 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR RADIOPTUJ 89,8 ° 98,2 ° 104,3 www.radio-ptuj.si Politika Ptuj • Kako se bo porabilo občinskih 40 milijonov evrov O Stran 4 Gospodarstvo Ormož • Za Holermuos bi radi iztržili več, kot so zanj plačali O Stran 5 V središču Bolnišnica Ptuj^ Bolniki s covidom na intenzivni negi pomenijo izpad operacij O Stran 7 Ljudje in dogodki Dornava • Obnova gradu: majhni koraki proti velikemu cilju O Stran 1 v Šport Nogomet • Šumarji ujeli ritem zmaga, poraz, zmaga, poraz ... O Stran 13 Ptuj • Ptujska tržnica in tržničarji pred izumrtjem Tržnica po poti živinskega sejma Ne samo tržničarji, tudi Ptujčani so veliko pričakovali od prenove tržnega prostora, kije veliko obljubljal, v največji meri pa zavajal. Nekoč smo lahko na ptujski tržnici kupovali veliko več kot danes, ko le še nekaj starejših tržničarjev vztraja pri prodaji pretežno zelenjave. Če smo pozabili, kaj je prava tržnica, si jo lahko ogledamo v nekaj kilometrov oddaljenem Varaždinu. Zakaj tržnice drugjejivijo^na Ptuju pa ne?% „ ,, i ^ Več na straneh 6 in 1. ' " I P Ptuj *J Otrok s povišano,/, ^ ^ temperaturo t S. A. ¡0 do pediatra le s PCR-testom Vj A "A O Stran 3 Strelišče v Apačah • Streljali bodo vsak dan, občasno še ponoči Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 28. septembra 2021 Ptuj • Izbira nove ravnateljice OŠ Ljudski vrt Še en mandat dosedanji ravnateljici Tatjana Vaupotič Zemljič je med ravnatelji z najdaljšim stažem v državi, saj Osnovno šolo Ljudski vrt vodi že 23 let. Kot vse kaže, bo to delo opravljala tudi v prihodnje. Bila je namreč edina prijavljena kandidatka na razpis za prosto delovno mesto, dobila pa je tudi pozitivno mnenje občine in zaposlenih. Foto: ČG Tatjana Vaupotič Zemljič je na čelu OŠ Ljudski vrt že 23 let. „Prijaviti se za ravnateljico tudi po toliko letih, ni z levo roko, ker je to preveč odgovorno delo. Glede na vse stresne situacije, s katerimi se soočamo v zadnjih letih, res ni preprosto. Vendar sem se po tehtnem pogovoru s samo seboj odločila, da se prijavim še za en mandat, potem bom pa tako izpolnjevala pogoje za upokojitev," je svojo odločitev za kandidaturo komentirala ravnateljica največje ptujske šole Tatjana Vaupotič Zemljič. Mestni svet je njeni kandidaturi že dal pozitivno mnenje, podprlo jo je tudi 73,3 % zaposlenih, te dni pa bo odločitev o primernosti kandidatke sprejel še Svet staršev. Če bodo pravočasno imeli vsa potrebna mnenja, bo Svet zavoda še ta teden sprejel odločitev o izbiri kandidatke za ravnateljico. „Ravnateljica je posredovala petletno vizijo, na podlagi katere ji bo možno na svetu zavoda zastaviti vprašanja. Na glasovanju bomo nato odločali, in če bo kandidatka izbrana za ravnateljico, bomo za mnenje zaprosili še ministrstvo," postopek pojasnjuje Edita Čelofiga, predsednica Sveta zavoda OŠ Ljudski vrt. Vaupotič Zemljičeva izpolnjuje vse z razpisom zahtevane pogoje in je edina prijavljena kandidatka za to delovno mesto, zato zapletov ni pričakovati. Mandat ji sicer poteče 31. decembra. DK Slovenija • Sprememb v poslovanju ne bo Trgovine ob nedeljah ostajajo zaprte Dodatnih izjem od prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh ne bo. Predlog skupine nepovezanih poslancev (NeP) s takšno vsebino je že v začetku septembra zavrnil odbor DZ za gospodarstvo, v petek pa so se poslanci s tem na plenarni seji le še seznanili. Foto: Sta /M24 Po predlogu nepovezanih poslancev bi med izjeme od prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh, ki jo je uvedla septembra lani sprejeta novela zakona o trgovini, dodali trgovine v kampih, hotelih, muzejih in galerijah, turistično-informacijskih centrih ter ob pokopališčih. Člani odbora za gospodarstvo so na seji pred dvema tednoma nasprotovali dodajanju izjem v veljavni zakon, saj bi to utegnilo voditi v njegovo neustavnost. Tudi Marko Bandelli (SAB) je dejal, da gre za "nepremišljeno zakonsko rešitev, ki bi jo zelo verjetno doletela zaušnica ustavnega sodišča in širše javnosti". Številni so poudarili pomen spoštovanja pravice delavcev do počitka in prostega časa. "Množično nepotrebno delo ob nedeljah je socialno škodljivo," je dejal Robert Polnar (DeSUS). Trgovci ob devet odstotkov zalužka Branislav Rajič (NeP) je po drugi strani dejal, da različni trgovski in turistični ponudniki opozarjajo na škodo, ki jim je bila storjena z nedeljsko omejitvijo poslovanja trgovin. Prihodki trgovcev so se zaradi nedeljskega zaprtja znižali za devet odstotkov, na zavodu za zaposlovanje pa se je od lani na novo prijavilo 14.000 oseb iz trgovske dejavnosti, je navedel. Novela zakona o trgovini iz lanskega septembra med izjemami, za katere prepoved nedeljskega obratovanja ne velja, uvršča manjše prodajalne na lokacijah, kot so bencinski servisi, postajališča in bolnišnice, ter tiste manjše prodajalne, v katerih na te dni delajo poslovodje sami, študenti in upokojenci. Začasno do konca leta 2022 so izjema tudi prodajalne na letališčih, v turistično-informacijskih centrih in muzejih. Sta Juršinci • Nova enota doma upokojencev, novi problemi Nov dom je lepo urejen, a je na njem že velik črni madež. Prelaganje odgovornosti zaradi napak pri gradnji Zaradi napak, ki so nastale pri gradnji Doma upokojencev Ptuj v enotiJuršinci,je vodstvo tega zavoda policiji že naznanilo sum storitve kaznivega dejanja. Angažirali so tudi odvetnike, ki so pred nekaj dnevi na izbrane izvajalce, podjetji Pomgrad in IVC, že naslovili zahtevo za odpravo nepravilnosti, in sicer do konca tega leta. Po pričakovanjih pa je v teku prelaganje odgovornosti za nastalo situacijo, zaradi katere bo dom precej oškodovan. Že na zadnji seji sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj je bilo jasno, da iskanje odgovorne osebe za nastalo situacijo, ki je posledica neupoštevanja določil Pravilnika o minimalnih standardih za izvajalce socialnovarstvenih storitev, nikakor ne bo lahka naloga. Zato so to delo prepustili policiji, ki se s tem primerom že ukvarja. Sočasno je dom na izbranega izvajalca že naslovil zahtevo za odpravo nepravilnosti. Srž problema: ministrstvo opozarjalo, njihove pripombe niso bile upoštevane Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je vodstvo doma, takrat pod taktirko direktorice Jožice Šemnički, že med gradnjo juršinske enote opozorilo na to, da ta ni skladna s pravilnikom, po katerem na posameznem nadstropju ne sme stanovati več kot 20 stanovalcev. A te pripombe niso upoštevali. Enako ne priporočila, da naj bodo kopalnice del sobe. Zdaj so namreč umeščene tik ob sobah, a na hodniku. Razloga, zakaj ti dve pripombi pri izvedbi projekta nista bili upoštevani, ne bo lahko najti. Projektant Iztok Vodušek iz podjetja Abiro vztraja, da je delal skladno z zakonodajo in po naročilu oziroma na osnovi želja investitorja, torej vodstva doma: „Za enoto Juršinci je projektna naloga investitorja (DIIP) sprva predvidevala kapaciteto 146 postelj, kasneje je investitor kapaciteto povečal na 150 postelj. Projekt idejne zasnove, izdela arhitekturni biro. Projekt je izdelan na osnovi in po pravilih stroke in veljavne zakonodaje kakor tudi določil veljavnih področnih pravilnikov." Projektant: »Delali smo po navodilih investitorja!« Vodušek pravi, da je kot projektant vedno dolžan upoštevati vso zakonodajo, ki vpliva na varne pogoje bivanja in/ali rabe prostorov, a dodaja: „V tem delu kot strokovnjak nikakor ne odstopam od teh določil. V delu sprememb, ki na varnost bivanja/rabe objekta ne vplivajo, projektant investitorja opozori, če njegove želje odsto- pajo od področne zakonodaje/ pravilnika. Če investitor pri svoji želji in zahtevi vztraja, se izdela želena projektna dokumentacija. Projektna dokumentacija PZI enote Juršinci je bila v celoti izdelana na osnovi želja in potrditve odgovorne osebe investitorja na osnovi izdelanega projekta IDZ." Kot odgovorni projektant naj bi investitorja o zahtevah Pravilnika redno obveščal. Tako z bivšo direktorico doma kot podsekretarko na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (op. a, ki je v pokoju) pa naj bi se v času projektiranja dogovorili, da bo pri posameznih sobah dostop do kopalnic direktno iz spalnega prostora, pri ostalem delu pa dostop do kopalnic iz predsobe. Vodušek se zaveda, da v tem delu zasnova odstopa od Pravilnika, a naj bi bila odločitev, da kljub temu gredo v tak projekt, sprejeli predstavnica ministrstva in takratna direktorice DU Ptuj Jožica Šemnički. Obe sta v pokoju. Šemničkijeva: »Projektant je zagotovil, da bodo prostori skladni s pravilnikom!« Vodušek kot izkušen projektant ocenjuje, da je Pravilnik o minimalnih standardih za izvajalce socialnovarstvenih storitev zastarel in ne ustreza sodobnim spoznanjem stroke ter potrebam starostnikov. Ne glede na to pa je dejstvo, da je bil v času gradnje veljaven in bi ga morali upoštevati. Na to opozarja tudi nekdanja direktorica doma Jožica Šemnički: „Pravilnik, na katerega se projektant sklicuje, je veljaven. V projektni nalogi, ki jo je prejel in je bila osnova za izdelavo DIIP, je zagotovil, da bodo prostorski pogoji v enoti Juršinci urejeni skladno s Pravilnikom. Ta dokument sem tudi potrdila. Februarja 2019 sem z ministrstva prejela dopis, da so pregledali projektno dokumentacijo za novogradnjo in rekonstrukcijo enote Juršinci. Takoj naslednji dan sem ta dopis izročila projektantu ter izvajalcu. V tem je bilo med drugim navedeno, da so predvidene kopalnice ločene od sob, v njih se vstopa s hodnika. Zaradi zagotavljanja zasebnosti stanovalcem je ministrstvo priporočalo, da je dostop v kopalnice direktno iz sob. V sporočilu s priloženim dokumentom sem projektantu napisala, da prosim, da predlog MDDSZ upošteva." Šemnički-jeva vztraja, da je s priporočili in zahtevami ministrstva pravočasno seznanila tako projektanta kot izvajalca. Kar se tiče težav, ki so nastale zaradi tega, ker je na posameznem nadstropju planiranih več kot 20 stanovalcev, čeprav to ni skladno s pravilnikom, pa nekdanja direktorica odgovarja: „Projektant nas na to ni opozoril, jaz pa se v detajle nisem spuščala. Računali smo na to, da ima izkušnje s projektiranjem domov. Res pa je, da je to lahko rešljiv problem. Dvoposteljne sobe lahko preuredijo v enoposteljne. Manj bo prihodkov, a tudi stroškov." Dženana Kmetec Bosta izvajalca Pomgrad in IVC odpravila napake? V podjetju Pomgrad, kije bil skupaj z družbo IVC izbrani izvajalec gradbenih del, pojasnjujejo, daje prevzem objekta potekal po ustaljenem postopku in daje naročnik po uspešno opravljenem tehničnem pregledu za objekt pridobil uporabno dovoljenje. „Projekt smo kot izvajalec dolžni izvesti v skladu z zahtevami javnega naročila in potrjene projektne dokumentacije. Dela se zmeraj vršijo ob prisotnosti nadzornika del. Vsa odstopanja ali napake, ki morebiti nastanejo, odpravljamo v okviru garancijskih rokov, tako je tudi na objektu v Juršincih," je pojasnil Kristian Ravnič, član uprave Pomgrad, d. d. Kam z opremo za 43.000 evrov Direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat pravi, da se ne želi opredeljevati in kazati s prstom na nikogar: „Zadeve smo posredovali policiji in odvetniški družbi, ki je pozvala izvajalca, podjetje Pomgrad in IVC - tudi projektant je njun podizvajalec -, da se opredelijo do nastale situacije. Rok za odpravo vseh nepravilnosti je 31. december 2021. Smo v nehvaležni situaciji, zdaj akterji kažejo s prstom drug na drugega. Dom pa bo zaradi vsega tega imel mesečno 25.000 evrov manj prihodkov, kot je bilo planirano, samo strošek nabave opreme, kije zdaj ne bomo potrebovali v Juršincih, pa znaša 43.000 evrov." Kaj natanko bodo storili z njo, ali jo bodo prodali ali uporabili v drugih enotah, še ne vedo. Foto: CG petek • 24. septembra 2021 Aktualno Štajerski 1844 Ptuj • Otrok s povišano temperaturo do pediatra le s PCR-testom Pediatrinja: „Hitri test (HAG) na covid je nezanesljiv" Zaradi širjenja koronavirusa in možnosti prenosa okužb so vrata zdravstvenih ustanov bolj kot ne priprta ali celo zaprta. Medtem ko po odloku velja, da pogoj PCT za otroke do 15 let in njihove spremljevalce za dostop do zdravnika ni pogoj, pa je v praksi drugače. Ena od ptujskih pediatrinj v primeru, če otrok kaže znake morebitnega covidnega obolenja, za obravnavo v ambulanti zahteva negativni PCR-test. Foto: arhiv M24 Izhajajoč iz pojasnila ministrstva za zdravje bi lahko sklepali, da je do zdravnika moč priti z enim ali drugim testom (PCR ali HAG). Zastavilo se je vprašanje, zakaj ne zadostuje hitri test (HAG), katerega rezultat je izdelan v manj kot pol ure, saj bi lahko bila obravnava pri zdravniku hitrejša. HAG-teste izvajajo številne zdravstvene ambulante, torej jih je ponekod moč izvesti kar neposredno pred obravnavo pri izbranem zdravniku. V ambulanti pediatrinje Irene Puntarec Djukanovic v primeru, da otrok kaže znake covidnega obolenja, zahtevajo izključno PCR-test. Zakaj ne zadostuje HAG, zanima starše otrok, ki jim je zdravnica naložila izvedbo PCR--testov. „Hitri test na covid (HAG) je nezanesljiv. Pri otrocih, ki imajo možne znake korona infekcije, je po priporočilih Ministrstva za zdravje potreben PCR-test," je razložila Puntarec Djukanovičeva. Foto: arhiv M24 Prehladi, s tem pa tudi vročina, so pri otrocih v jesensko-zimskem času stalnica. Bodo mar zdravniki za obravnavo v ambulantah za vsak otroški prehlad, angino, virozo zahtevali dolgotrajnejši postopek PCR-testiranja? Tudi direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Ptuj Metka Petek Uhan je povedala, da če gre za sum na covidno obolenje, je priporočilo, da se izvede PCR-test. Pojasnila je, da o obisku ter obravnavi odloča zdravnik, in dodala: „Če gre za nujno storitev, tudi to opredeli zdravnik. Takrat je treba otroka pregledati in ga ustrezno zdraviti ali napotiti na PCR-test ali v bolnišnico. V nobenem primeru bolnega otroka ne pošiljamo na HAG-test, kadar ima simptome covida." Do rezultata PCR-testa v enem ali dveh dneh Jasno je, da je vsak starš še bolj kot za svoje zaskrbljen za zdravje otroka, zato želi in pričakuje obravnavo pri zdravniku čim prej. Zahteva za negativni PCR-test lahko medicinsko obravnavo zamakne tudi za nekaj dni, saj je PCR-testiranje v primerjavi s HAG dolgotrajnejše. Medtem ko je rezultat HAG-testa dostopen že 10 minut po testiranju, je treba na izvedbo in rezultat PCR-testa čakati tudi do dva dni. Izvajalec PCR-testiranja na Ptujskem je ZD Ptuj. Direktorica Petek Uhanova je navedla, da paciente na PCR-test naročijo isti ali naslednji dan, vsekakor pa v roku 24 ur. Rezultat testa je prav tako izdelan isti ali naslednji dan, pacient ga prejme po SMS-sporočilu. V ZD Ptuj PCR-teste izvajajo vsak dan, tudi ob koncu tedna, povprečno jih dnevno opravijo okoli 140. Ministrstvo po odloku: »Ali HAG ali PCR« Kateri od testov (HAG ali PCR) zadostuje za obravnavno v ambulanti, četudi otrok kaže znake obo- Foto: Dreamstime Otroci do 15. leta starosti brez znakov obolenj, skupaj s starši, do zdravnika dostopajo brez PCT-pogoja. Po pojasnilu direktorice ZD Ptuj Metke Petek Uhan velja enako za nujne zdravstvene storitve. Petek Uhanova je povedala, da če otrok kaže znake morebitnega covidnega obolenja, na primer, da ima vročino, kašlja, je treba opraviti PCR-test. Da se pride do tega rezultata, lahko traja dan ali dva. Stiska staršev v takšnih primerih je povsem razumljiva, če ima otrok recimo vročino, kije dva, tri dni ni moč zbiti, potem pa mora zaradi zahteve po opravljenem PCR-testu na medicinsko obravnavo čakati še nekaj dni. „Covid ni nova zadeva, veliko že vemo o njem. Zdravniki imajo možnost opraviti HAG-test, na voljo jim je vsa zaščitna oprema, zato je težko ali sploh nemogoče razumeti, zakaj se zahteva PCR. Vprašljiva je tudi pravna podlaga, saj odlok jasno navaja, daje pogoj PCT izpolnjen ali s PCR- ali HAG-testom," je slišati pripovedi nezadovoljnih staršev, ki so potrkali na vrata našega uredništva. Sprašujejo tudi, kako je možno, da se v nekaterih primerih zdravnik lahko obleče v zaščitno opremo, pride ven in opravi HAG-test, da ovrže sum na covid, medtem ko drugi striktno zahtevajo PCR-testiranje. lenja, smo poizvedovali na Ministrstvu za zdravje. V odgovoru so nam zgolj citirali odlok, ki odreja, „da je pogoj prebolevnosti, ceplje-nosti ali testiranja (PCT) izpolnjen, če osebe med drugim razpolagajo z dokazilom o negativnem rezultatu testa PCR, ki ni starejši od 72 ur od odvzema brisa, ali testa HAG, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa". Izhajajoč iz tega pojasnila bi lahko sklepali, da je do zdravnika moč priti z enim ali drugim testom. Poleg tega so na ministrstvu citrali še del odloka, da pogoja PCT za obisk zdravnika med drugim ni treba izpolnjevati osebam, ki so mlajše od 15 let, in njihovim spremljevalcem. Mojca Zemljarič Podravje, Slovenija • Ob meji s Hrvaško novi kilometri ograj Posel z oznako stopnje tajnosti Od prvega migrantskega vala je minilo šest let. Prve skupine nezakonitih prebežnikov so začele prihajati v zgodnjem jesenskem obdobju leta 2015. Tudi v Halozah in na Ormoškem so ilegalni migranti v večjih skupinah po nekaj sto ljudi v državo vstopali na nedovoljen način, čez tako imenovano zeleno mejo, mimo uradnih mejnih kontrol. Foto: Sašo Svigelj Višina že postavljenih panelnih ograj je 2,5 metra; skupaj je ob meji nameščenih 196 kilometrov ograj - panelnih in bodeče žice. Za obvladovanje nezakonitih migracij je takratna vlada pod vodstvom predsednika Mira Cerarja začela na meji s Hrvaško postavljati ograje različnih tipov, od visokih panelnih do bodeče žice. Sedaj se Janševa vlada pripravlja na novo etapo nameščanja ograj ob meji, predvidoma je bodo postavili 50 kilometrov. Namero o tem je v javno- sti že nekajkrat predstavil minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so povedali, da so ponudnika za postavitev 50 km ograj na razpisu že izbrali. „ Ko bo panelna ograja dobavljena, bo večina namenjena zamenjavi doslej postavljene in dotrajane žičnate concertine (bodeče žice, op. a.), ki doslej še ni bila zamenjana, del panelne ograje bo namenjen zajezitvi morebitnih novih nedovoljenih migracij glede na varnostne razmere v regiji, kjer je Republika Slovenija. Začasne tehnične ovire (panelna ograja oziroma žičnata concertina) postavljajo skladno z odločitvijo vlade in analizami tveganja nedovoljenih migracij, ki so odvisne predvsem od trenutnih varnostnih razmer v svetu in regiji, te pa se sproti spre- minjajo. Panelno ograjo postavlja pogodbeni zunanji izvajalec, žič-nato concertino pa Slovenska vojska," so pojasnili na MNZ. Doslej potrošili 21 milijonov evrov Dosedanje stroške postavitve ograj ob državni meji, ki da služijo omejevanju nezakonitih migracij, so pokrivala tri ministrstva: za notranje zadeve, javno upravo in gospodarstvo. Postavljanje ograj je državo doslej stalo dobrih 21 milijonov evrov. Levji delež stroškov je pokrival gospodarski resor preko Zavoda za blagovne rezerve. „Zavod RS za blagovne rezerve je od novembra 2015 do julija 2018 dobaviteljem materiala in opreme za postavitev začasnih tehničnih ovir Koliko kilometrov ograje bodo postavili v kateri od obmejnih občin, na MNZ ne razkrivajo, saj bo to odvisno od varnostnih razmer. Po pojasnilu notranjega ministrstva so priprave na postavitev ograj s podatki o njihovih lokacijah in dolžinah označene s stopnjo tajnosti. Prav tako na MNZ niso predstavili stroška postavitve dodatnih kilometrov ograj in časovnice izvedbe. plačal skupno 16,8 milijona evrov," so povedali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologije. Strošek ministrstva za javno upravo v zvezi s postavitvijo ograj je znašal 4,3 milijona evrov.„V letu 2019 smo sklenili pogodbo z izvajalcem, ki je bil izbran na javnem razpisu za postavitev 40 km začasnih tehničnih ovir na meji s Hrvaško. Izvajalec je dela v skladu s sklenjeno pogodbo končal do konca lanskega leta, strošek postavitve ograje je znašal blizu 4,3 milijona evrov," so pojasnili na ministrstvu za javno upravo, kjer v zvezi s postavitvijo ograj ob meji delovnih nalog in zadolžitev več nimajo. Najmanj denarja za ograje ob meji je šlo doslej iz proračuna MNZ, in sicer 196 tisočakov od leta 2015. MZ 4 Štajerski Politika torek • 28. septembra 2021 Sveti Tomaž • Pred vrati milijonski projekt Končno začetek ureditve ceste s pločnikom Pri Svetem Tomažu že težko čakajo na obljubljeno obnovo regionalne ceste skozi samo središče naselja. Tamkajšnji krajani namreč po eni najbolj obremenjenih cest brez pločnika vsak dan pešačijo proti šoli ter do pokopališča. Po daljšem času obljub in priprav naj bi dela začeli v prihodnjem mesecu. Foto: MH Nevarni odsek brez pločnika, po katerem vsak dan med drugim pešačijo šolarji, bo kmalu preteklost. »Podpisana je gradbena pogodba z direkcijo za ceste. Izvajalec je znan, to je Cestno podjetje Ptuj. V naslednjem mesecu pričakujemo začetek del. Gre za velik projekt, ki je vreden okoli 1,1 milijona evrov, kar je skoraj polovica našega letnega proračuna oziroma celoten investicijski del po plačilu vseh tekočih obveznosti. Večino sredstev bo pokrila država, delež občine bo okoli 200.000 evrov,« je na zadnji seji ob predstavitvi rebalansa proračuna za letošnje leto svetnikom obelodanil župan Mirko Cvetko. V okviru težko pričakovanega projekta bodo obnovili dobrih 900 metrov dolg odsek skozi naselje; obnovljeno bo vozišče in avtobusno postajališče, poskrbljeno bo za odvodnjavanje, zgrajen bo enostranski (delno dvostranski) pločnik in javna razsvetljava. Prav tako sta načrtovani ureditvi obeh križišč na omenjeni cesti (v bližini šole in pokopališča). Z rebalansom dva nova projekta Rebalans proračuna pa med drugim prinaša dva nova projekta, modernizacijo krajšega cestnega odseka Sveti Tomaž-Zagorje (kakih 100 m) v višini okoli 12.000 evrov. Tega dela ceste niso asfaltirali zaradi lastniških zapletov, a jim je sedaj bojda uspelo doseči dogovor. Drugi pa je dokončanje sanacije plazu v Mezgovcih. Plaz so že sanirali, sedaj nameravajo urediti še cesto. »Uredili bomo tampon in cesto asfaltirali ter poskrbeli za odvodnjavanje.« Prav tako so zagotovili dodaten denar za smučišče Globoki klanec. »Prejeli smo vlogo smučarskega kluba, ki zaradi zagotovitve potrebne dokumentacije naproša za določena sredstva. Prosili so sicer za več, toda mi smo se odločili za 2.000 evrov. Želimo pomagati, kajti škoda bi bilo, da zaradi primanjkljaja denarja pozimi ne bi mogli vzpostaviti smučanja ob tako zgrajenem sistemu,« je dodal Cvetko. Kot je še povedal, bo v prihodnje nujno razmisliti o sanaciji teniškega igrišča in atletske steze, saj je tartan na določenih mestih zelo poškodovan. Sanacija bi po predračunih stala okoli 22.000 evrov. Stvar debate v prihodnje pa bo tudi sofinanciranje nabave defibrilatorja, ki ga želijo nabaviti gasilci PGD Koračice. Monika Horvat Ptuj • Osnutek proračuna v javni razpravi Kako se bo porabilo občinskih 40 milijonov evrov Osnutek proračuna za leto 2022 so ptujski mestni svetniki ocenili kot primernega za nadaljnjo obravnavo, s čimer so prižgali zeleno luč 30-dnevni javni razpravi. V tem času bodo na občini sprejemali tako predloge mestnih svetnikov kot občanov. Na septembrski seji je županja Nuška Gajšek že predstavila nekatere večje projekte, kijih želijo izvesti v prihodnjem letu. Zdaj sledi politična matematika: preigravanje in preračunavanje. Mestni svet čaka v naslednjih dneh veliko usklajevanja, preigravanj, preračunavanj, da bodo pred seboj imeli predlog proračuna 2022, ki bo zadovoljiv za večino. Da bo volk sit in koza cela. Gajškova se zaveda, da jo v času javne razprave čaka veliko dela. Želja in potreb bo več kot denarja, zato bodo morali uskladiti in dogovoriti prioritete. Prva obravnava predloga proračuna za prihodnje leto je sicer tekla gladko. Planiran je v višini 40,4 milijona evrov, kar je 3,1 milijona več od trenutno veljavnega proračuna. Zadolžili naj bi se za šest milijonov evrov. Po osnutku bi prihodki znašali 33 milijonov evrov, v kar je zajeto tudi 5,5 milijona iz državnih oz. evropskih virov. Odhodki so načrtovani v višini 39,2 milijona evrov, od tega bi okrog 18 milijonov evrov porabili za investicije. V prihodnjem letu je po trenutnem predlogu načrtovanih 30 projektov. Treba pa bo zagotoviti tudi denar za dokončanje tistih investicij, ki so že v teku. „Nadaljujemo zastavljene projekte ter prenašamo tiste, ki v tem letu še niso realizirani. Gre za kompleksne projek- Javnim službam Ptuj zelena luč za zadolževanje Brez pomislekov in vprašanj so ptujski mestni svetniki potrdili rebalans proračuna za letošnje leto. Ta je bil potreben zaradi povečanja zneska, za katerega se lahko zadolžijo posredni proračunski uporabniki in javna občinska podjetja. V primerjavi z doslej veljavnim proračunom so najvišji dovoljen znesek zadolževanja povečali za 300.000 evrov, z največ 3,9 na največ 4,2 milijona evrov. Javnim službam Ptuj so tako omogočili dodatno zadolževanje za načrtovane investicije. Občinsko podjetje bo namreč najelo dolgoročni kredit za projekt izgradnje vročevoda po Osojnikovi cesti na Ptuju, za obdobje 36 mesecev, v višini 277.000 evrov. te. Naslednje leto je tudi zaključek evropske perspektive, kar pomeni, da delamo vse evropske projekte in se zato precej zadolžujemo. Govorimo o dokončanju kanalizacije, vseh treh kolesarskih povezavah, Stari steklarski, pločniku na Rogo-zniški cesti itn.," je predlog osnutka povzela ptujska županja. Čelan poziva k razumnosti in dialogu Predlog proračuna je po mnenju svetnika Štefana Čelana dobro izhodišče za javno razpravo. „Prepričan sem, da bomo v teh 30 dneh prišli do predlogov, ki bi jih bilo smiselno vključiti v proračun. Razvojna podravska konferenca predvideva deset strateških projektov Sp. Podravja, v katere bi Mestna občina Ptuj morala biti vključena. Županji predlagam, da se ti projekti znajdejo v proračunu vsaj z nazivom in simbolno številko." Ključno se mu zdi, da proračun pravočasno spravijo pod streho in omogočijo tudi po 1. januarju 2022 normalno delovanje tistih uporabnikov, ki so od tega odvisni. „Kljub temu da se začenja predvolilno leto, bi prosil za razum vse, ki smo odgovorni za to, da je proračun čim prej sprejet. Da ne pridemo v začasno financiranje, ker sami veste, kaj to pomeni za delo občinske uprave in ostalih proračunskih prejemnikov," je na svetniške kolege apeliral dolgoletni ptujski župan, danes svetnik in direktor ZRS Bistra Ptuj. O letošnjih financah brez pomislekov Ptujski svetniki so se seznanili tudi s polletnim izvrševanjem proračuna za aktualno leto, okrog tega niso imeli nikakršnih pomislekov. Občina je do konca junija realizirala 43 odstotkov vseh letos planiranih prihodkov in manj kot tretjino načrtovanih odhodkov. Do junija so za investicije porabili 15 milijonov evrov, pospešeno naj bi jih realizirali in plačevali v drugi polovici leta. Posojila za naložbe še niso najeli, so pa v prvih šestih mesecih tega leta odplačali 270 tisočakov posojil. Dženana Kmetec Foto: CG Destrnik • Najprej izredna, takoj zatem še dopisna seja Upajo na zadnji vlak za koncesijo Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za dom ostarelih v Zasadih je bil edina točka dnevnega reda destrniške devete izredne seje občinskega sveta. Svetniki bi namreč morali sprejeti tako imenovano obvezno razlago OPPN, ki jo je zahtevala ptujska upravna enota. Kot je pojasnil mariborski arhitekt Andrej Šmid, ki je pripravil načrte za gradnjo doma za ostarele, gre za formalnost, s katero upravna enota preverja, ali je za tak specifični objekt zagotovljena vsa potrebna infrastruktura - elektrika, vodovod, kanalizacija. Prisotni le štirje svetniki A občinski svet obvezne razlage na izredni seji ni obravnaval, saj so bili na njej prisotni le štirje od za zdaj desetih svetnikov. Destrniški občinski svet sicer šteje enajst svetnikov, zaradi odstopa Doroteje Muršec pa je bila na nadomestnih volitvah izvoljena Majda Kunčnik, ki pa bo svojo funkcijo lahko uradno nastopila šele na prvi redni seji. Ker torej seja ni bila sklepčna, sta Šmid in župan Franc Pukšič zgolj predstavila projekt in odgovarjala na vprašanja svetnikov o gradnji doma in možnostih za pridobitev koncesije na novem razpisu. Našli novega investitorja Spomnimo, da je občina za svoje zemljišče že imela investitorja, ki pa so mu zmanjkale štiri točke za pridobitev koncesije. Za prijavo na razpis je bilo takrat malo časa, zato jim ni uspelo zbrati vseh dokumen- tov. Investitor je v drugo odstopil od namere postati koncesionar na Destrniku, zato se je Pukšič podal na lov za drugim investitorjem in ga tudi našel. Kot je razvidno iz dokumentacije, gre za julija ustanovljeno podjetje Medgeneracijski center Destrnik, d. o. o., iz Medvod, ki ga je ustanovil Jožef Duhovnik, profesor na ljubljanski strojni fakulteti, javnosti pa bolj znan kot soustanovitelj Krščansko-demokrat-ske stranke. V Domu za ostarele Zasadi naj bi bilo prostora za 150 postelj, 100 v dvoposteljnih sobah in 50 v enoposteljnih. Po načrtih je razdeljen na več oddelkov, ki bi po potrebi, na primer za primer epidemij, služili tudi kot mehurčki. Dom bi nu- dil zatočišče dementnim osebam, v njem pa bi uredili tudi varovana stanovanja. Pukšič prepričan o uspehu »Ker gre za medgeneracijski center, bo v objektu prostor tudi za dva oddelka vrtca. Sobivanje generacij ne nazadnje spada pod priporočila Evropske unije, kar nam prinaša dodatne točke na razpisu,« je povedal Pukšič. »Dom bo zelo kakovosten, ne bo se varčevalo pri materialih, upoštevali bomo tudi višje standarde od zapovedanih. V njem bo veliko svetlobe, prostori so veliki in s terasami, dementne osebe bodo imele možnost stalnega, a varovanega izhoda na prosto.« Branka Horvata je zanimalo, kakšne so realne možnosti, da investitorju uspe na razpisu, glede na to, da so na Hajdini koncesijo že dobili. »Program smo dopolnili, kar nam bo prineslo dodatne točke, zdaj se borimo za gradbeno dovoljenje. Boljše priložnosti ne bo več, prepričan sem, da nam bo tokrat uspelo, sicer v projekt ne bi vložili toliko energije,« mu je odgovoril župan. Ker se je s sprejetjem obvezne razlage za upravno enoto mudilo, je Pukšič še isti dan razpisal dopisno sejo, na kateri so svetniki dali zeleno luč za pripravljeno gradivo. Senka Dreu torek • 28. septembra 2021 Gospodarstvo Štajerski 5 Ormož • Slaba banka prodaja center Holermuos Za center bi radi iztržili več, kot so zanj plačali Naprodaj je največji poslovno-trgovski objekt v Ormožu Center Holermuos, ki ga Družba za upravljanje terjatev (DUTB) skuša prodati za višjo ceno, kot gaje kupila. Prodajno ceno so postavili pri 1.990.000 evrov (v znesek ni vštet pripadajoči davek), kar pomeni vsaj 350.000 evrov več od nakupne cene. Poslovno-prodajni center obsega trgovinske in druge prostore, med drugim gostilno v avli ter vrsto različnih trgovskih lokalov v kletnem delu, pritličju in nadstropju. Kot pišejo na njihovi spletni strani, je okoli tri četrt lokalov oddanih, ti so velikosti od 15 do 530 kvadratnih metrov. Skupna neto tlorisna površina trgovskega centra znaša blizu 4.500 kvadratnih metrov. Slaba banka je lastnica omenjenega objekta s pripadajočim parkiriščem postala leta 2019, ko ga je kot edina dražiteljica kupila na sedmi dražbi za nekaj več kot 1.630.000 evrov. Center je bil pred tem v lasti ormoškega podjetja IGD Holermous, ki pa je pred leti končal v stečaju. Kot so napovedali že ob nakupu, nameravajo objekt osvežiti in ponuditi na trg. O tem, kakšno je zanimanje za nakup, pa za zdaj na DUTB niso želeli govoriti: »Prodajni postopek trgovskega centra Hole-rmous se je res začel, trenutno teče postopek zbiranja nezavezujočih Foto: MH Center Holermuos je bil po izklicni ceni nekaj več kot 1,6 milijona evrov prodan DUTB, sedaj ga prodajajo za skoraj dva milijona (zneski so brez DDV). ponudb, hkrati potekajo tudi priprave na dražbo nepremičnine. Druge informacije bo DUTB lahko podala, ko bo prodajni postopek končan.« Zainteresirane kupce oz. najemnike pozivajo, da pošljejo zavezujočo ponudbo ali pa se obrnejo na kontaktno osebo. MH Ljutomer • Kruhoberec zagnal še drugi objekt Dvorec Jeruzalem odprt za goste Po nekajletnem zaprtju so se sredi minulega tedna ponovno odprla vrata nekdaj izredno priljubljenega dvorca Jeruzalem. Mogočna stavba, ki leži na griču med ljutomersko-ormoškimi goricami, bo - kot smo že poročali - delovala pod okriljem novega najemnika Dina Kruhoberca. Kruhoberec, tudi najemnik priljubljenega gostišča Taverna, je v družbi svoje družine, sodelavcev, ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, podžupana občine Ljutomer Nika Miheliča in župana občine Ormož Danijela Vrbnjaka uradno odprl vrata svoji novi zgodbi. Z novim izzivom bo Dinu uspelo povezati tudi dve občini, občino Ormož in občino Ljutomer, in tako še bolj izpostaviti potencial turističnega razcveta same destinacije. Po pozdravu ljutomerskega podžupana je sledil še kratek nagovor gospoda Zdravka Počivalška, ki je s spodbudnimi besedami pozdravil nove izzive, ki si jih je zadal nov najemnik dvorca. ''S ponovnim odprtjem ima Dvorec Jeruzalem vse možnosti, da postane eden izmed osrednjih turističnih objektov občine in celotne regije. Taki dogodki me vedno napolnijo z veseljem in tudi upanjem, da bo slovenski turizem zelo kmalu ponovno zacvetel. Vse naravne in kulturne danosti so na voljo, da se začne nova, uspešna zgodba v Ljutomeru in celotni Prlekiji. Prepričan sem, da bo ekipa, ki bo vodila Dvorec Jeruzalem, v sodelovanju z okoliškimi turističnimi ponudniki, vinarji in kmeti ter ostalo povezano ponudbo, uspela kmalu ustvariti novo 5-zvezdično doživetje, ki ga bodo ponudili na domačem in tujem turističnem trgu," je povedal minister Počivalšek. A. L Slovenija, Kidričevo • Opremljanje slovenske vojske uspeh ali poraz? Neuporabni oklepniki bodo še dve leti v skladišču Medtem ko se Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS) pripravlja na gradnjo novega vadbiša v Apačah v občini Kidričevo, v slovenskem prostoru te dni odmeva nova orožarska afera. Spletni potral necenzurirano.si razkriva posel MORS v zvezi z nakupom lahkih oklepnih vozil, ki so bila dobavljena brez opreme in so zato nefunkcionalna. Vprašanje je tudi, ali so nova. Po treh mesecih od prevzema so oklepniki še vedno v skladišču, saj ne ustrezajo niti standardom za opravljanje osnovnih in lažjih nalog, kot je patruljiranje ob državni meji. Vozila so brez oborožitvenih postaj, komunikacijske tehnologije in orožja. Manjkajočo opremo naj bi nabavili šele v obdobju naslednjih dveh let. Sodeč po dokumentaciji, ki so jo pridobili v uredništvu spletnega raziskovalnega medija necenzurirano.si, je na vozilih tudi serija drugih napak in nepravilnosti. Posebna komisija MORS je ob prevzemu vozil opravila le količinski prevzem, ne pa tudi kakovostnega. Med osmimi naključno izbranimi vozili jih pet tudi ni prestalo tehničnega pregleda, to pa zaradi okvar ali poškodb na zavorah, vitlah, žarometih, jermenih, balinističnem steklu. Glede na dovoljeno maso vozila naj ne bi bila uporabna za vožnjo v cestnem prometu. Zaradi navedenega se porajajo dvomi, ali so lahki oklepniki sploh novi. Nakup 38 oklepnikov ameriškega proizvajalca je veljal 30 milijonov evrov. Vozila so v Slo- J MORS bi strelišče v Apačah začelo urejati v sredini prihodnjega leta. venijo prispela v začetku poletja, obrambni minister Matej Tonin je ob njihovem prevzemu dejal, da se je dolgo pričakovana modernizacija opreme in oborožitve Slovenske vojske končno začela. Posel z nakupom oklepnikov je sicer sklenil nekdanji obrambni minister v vladi Marjana Šarca Karl Erjavec. Ne glede na zaplete s tehnično (ne) ustreznostjo že kupljenih in dobavljenih oklepnikov je MORS po poročanju necenzurirano.si medtem z Američani podpisalo novo pogodbo za nabavo še dodatnih 37 vozil istega proizvajalca, plačali naj bi jih v roku enega meseca. MORS bo investiral tudi na Dravskem polju Ob spodletelem nakupu oklepnikov velja omeniti, da se MORS pripravlja na 9-milijonsko naložbo v občini Kidričevo. Prihodnje leto bodo v Apačah začeli obnovo in nadgradnjo opuščenega strelišča. Kot so povedali na ministrstvu, je vsa potrebna investicijska doku-mentcija pripravljena, trenutno urejajo gradbeno dovoljenje. Ko bo to pridobljeno, bodo začeli postopek izbire izvajalca del. Predvideni časovni okvir gradnje je 15 mesecev, začela bi se v drugi polovici leta 2022 in končala v prvi polovici 2024. rutu. muRO Oklepniki, ki jih je Slovenija kupila od Američanov, so nefunkcionalni, saj so brez opreme. Polega tega ne izpol- Bojazen zaradi hrupa njujejo standardov o tehnični brezhibnosti, je pokazal tehnični pregled naključno izbranih vozil. Od osmih jih pet tehničnega pregleda ni opravilo. V Apačah bodo sreljali vsak dan, občasno še ponoči O projektu novega strelišča v Apačah so na junijski seji občinskega sveta razpravljali kidričevski občinski svetniki, ko sta se jim pridružila Željko Kralj in Uroš Korošec iz Direktorata za logistiko pri MORS. Takrat je bilo pojasnjeno, da bodo urejali 24 hektarjev veliko območje, ki bo ograjeno in varovano, samo strelišče bo velikosti devet hektarjev. Strelišče bodo za vadbo lahko uporabljala lokalna strelska društva in policija. Uroš Korošec je na seji občinskega sveta povedal, da bodo streljali vsak dan, občasno tudi ponoči. Nočno streljanje Slovenska vojska izvaja predvsem v zimskem času, ker lahko vaje začnejo prej, po peti ali šesti uri popoldan in jih do 20. ali 22. ure končajo. Dovozna pot oziroma cesta na vadbišče bo ob Polskavi, kot je to bilo že doslej. O aktivnostih, predvidenih vajah in terminih streljanja bo vojska po zagotovilu Korošca ažurno obveščala občino Kidričevo, ta pa bo poskrbela za obveščenost lokalnega prebivalstva. Med domačini, zlasti tistimi najbližje živečimi, se glede na predhodne izkušnje s starim streliščem, ki je nekaj zadnjih let v mirovanju, poraja bojazen zaradi prekomernega hrupa. Na MORS so navedli, da bo novo strelišče glede na obstoječo lokacijo za okoli 650 metrov pomaknjeno v smeri jugozahoda, torej dlje od naselij. „Pomaknjeno bo v brežino, ki predstavlja tudi naravno protihrupno zaščito proti okolici. Prav tako gozd za streliščem proti severu ne bo odstranjen, širina vegetacije visokega gozda bo okoli 120 metrov in bo s tem predstavljala oviro za emisije hrupa. Raven hrupa bo zmanjšana tudi z vgradnjo protihrupnih pregrad oziroma nasipov. Pred samim obratovanjem strelišča na novi lokaciji, ki bo vkopano in z nasipi, ni mogoče natančno oceniti vpliva hrupa na okolico in okoliško poselitev, mogoče pa je trditi, na podlagi že izvedenega monitoringa na drugih streliščih Slovenske vojske in tudi na starem strelišču Apače, da bodo obremenitve na bistveno nižjem nivoju od dosedanjih, vsekakor pa v okviru dovoljenih. Raven hrupa bo nižja tudi zaradi uporabe manjših kalibrov orožja, in sicer do izključno kalibra 12,7 mm." Mojca Zemljarič 6 Štajerski V središču torek • 28. septembra 2021 PRIMORSKI SVET S SVOJIMI CARI ¿f.M, -"V BRALCI in poslušalci Rzh- T , 9. in 10. oktobra se z nami podajte v edinstvene ŠKOCJANSKE JAME ter PRIMORSKI SVET, kjer sta pestra zastopanost rastlinstva in živalstva na razmeroma majhnem prostoru. Vstopili bomo v podzemni svet Škocjanskih jam, ki ni le največji podzemski kanjon na svetu, tu bomo spoznali v svetovnem merilu neponovljivo kraško pokrajino, kjer je na enem mestu raznovrstna naravna dediščina v obliki kraških zanimivosti. Na Belajevi domačiji bomo pod strokovnim vodstvom spoznali zeliščne vrtove in naravne izdelke ter uživali v dišečem svetu okoli nas. Po večerji si bomo lahko privoščili sproščujoč in pomirjujoč sprehod ob morju. Naslednje jutro bomo obiskali Kmetijo Knez, si ogledali njihove vrtove in nasade kakijev, sprehodili se bomo do Strunjanskih solin. Okrepčali se bomo s tipično primorsko toplo malico: bobiči z domačim kruhom, kozarec vina ter krostata. Navdušil nas bo tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok s 122 ha velikim polslanim mokriščem, ki ga sooblikujeta polslana laguna in sladkovodno močvirje, vsako leto pa ga obišče več kot 200 različnih vrst ptic. w: (izkoristite možnost plačila v višini 100 € s turističnim bonom 2021) Cena vključuje: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v dvoposteljnih sobah hotela***, nočitev z zajtrkom in večerjo, zunanji ogledi po programu, vstopnina v Škocjanske jame, program na Belajevi domačiji, voden ogled Škocjanskega zatoka, ogled kmetije Knez in topla malica, nezgodno zavarovanje, vodenje in organizacijo potovanja. Ptuj • Ptujska tržnica, ki to že dolgo ni več, bo zapečatila tudi usodo tržničarjev Čaka tržnico podobna usoda kot Ne samo tržničarji, tudi Ptujčani so veliko pričakovali od prenove tržnega prostora, kije veliko obljubljal, v največji meri pa zavajal. Vsak dan bolj se namreč kaže, da ni šlo za projekt, ki bi mestu prinesel lepše, bolj urejene in predvsem primerne prostore za prodajo lokalnih pridelkov vseh vrst, temveč zgolj in predvsem za novi prireditveni prostor. Nekoč smo namreč lahko na ptujski tržnici kupovali veliko več kot danes, ko še preostali tržničarji vztrajajo pri prodaji pretežno zelenjave. Če smo pozabili, kaj žeje prava tržnica, nas od tega loči le nekaj deset kilometrov, da si jo ogledamo in prikličemo v spomin. Lahko se odpeljemo tudi čez mejo, v bližnji Varaždin. Foto: Črtomir Goznik Prevladuje ponudba zelenjave. Vse bolj se kaže, da je sedanja generacija ptujskih tržničarjev tudi zadnja, ki še prodaja. Gre za manj kot deset stalnih prodajalcev, ki pretežno prodajajo sadje. Spomladi se jim pridružijo tudi prodajalci sadik in cvetja, občasno pa tudi prodajalci bižuterije, kozmetike. Tržničarje kar naprej selijo sem in tja Pri upravljavcu tržnice pravijo, da nimajo nič proti, če imajo prodajalci natančno določena prodajna mesta, tržničarji pravijo drugače. Zato naj bi jim tudi prepustili prvo postavitev, da so se medsebojno dogovorili, kdo ima katero stojnico, ker je tako ta lahko tudi stalna. O samem standardu prodaje, stojnicah, ki že propadajo in jih ob dežju zaliva, ko prodaja brez dežnika ni mogoča, je bilo zapisanega že veliko. Kljub temu da so tržničarji že večkrat opozorili na slabo stanje stojnic, odgovora nimajo. Kdo je tisti, ki jih bo zamenjal, sprašujejo. Shranjevanje blaga je še vedno tudi odprto vprašanje. Dva tržni-čarja sta si zabojnika, kamor ga shranjujeta, kupila sama, tudi stole za sedenje so si kupili sami, da se občasno lahko usedejo. Sploh pa pravijo, nimajo nobene besede, ko gre za reševanje njihovih težav. Največji problem pa je stalno preseljevanje, za katerega imajo snovalci novega projekta ptujske tržnice tudi odgovor, da lahko takrat prodajajo pod streho, kjer pa je njihovo zdravje dodatno ogroženo zaradi prepiha. Škoda, da nihče od odgovornih ne pride na tržnico, izkusi sam v praksi prodajo pod streho, da se bo prepričal, o čem govorijo. Tržničarji pravijo, da jih vse prepogosto preseljujejo, včasih tudi brez razloga. Pogodba o najemu ne velja, ko so prireditve ... V najemni pogodbi je sicer zapisano, da pogodba o najemu ne velja, ko na Ptuju potekajo tradicionalni sejmi (jurijevo, ožbaltovo, katarinino ...), ko na tržnici potekajo različne prireditve (sejmi, razprodaje, Kurentovanje), ko stojnice potrebujejo za uporabo izven tržnega prostora in za čas večjih obnovitvenih del na tržnici. Ko potekajo na tržnici festivali in drugi podobni dogodki pa jih ob- Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova utica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski TEDNIK radioPTUI Ptujski tržničarji v dežju prodajajo z dežniki. torek • 28. septembra 2021 V središču Štajerski 7 živinski sejem? Komentiramo Ocenjevalci mesta (izbrani strokovnjaki) v tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna, se ne morejo načuditi, kaj smo naredili iz nekdanjega tržnega prostora. S prijaznejšim projektom bi ga lahko ohranili, da bi še naprej ohranil nekdanje gabarite, in preuredili v primerni prodajni prostor, so povedali tudi ob letošnjem ocenjevanju. Arhitektov nove tržnice ni zanimalo, kaj bi za izboljšanje prodaje lahko povedale tržničarke, ki so na tem prostoru že 70 let. Stroka vidi samo prostor, ne pa življenja, kaj bo nova ureditev pomenila za tiste, ki prodajajo. Stojnice bi lahko postavili tudi ob cesti, da bi si bila prodajalec in kupec bližje, ker se od daleč ne moreš dreti, pridite in kupite. Zgrešeno je tudi, da ni nobenega parkirnega prostora za tiste, ki pridejo na tržnico po večjih nakupih. Tržničarji bi bili veliko bolj zadovoljni, če bi jih pustili na prostoru pred blagovnico Mercator oz. na Novem trgu, če so že načrtovali, da bo tržnica prireditveni prostor. Na prejšnji lokaciji so bili vsi zadovoljni. dajo še z lesenimi hišicami, da so še bolj „nevidni", kot so povedali sami. Nazadnje je to bilo ob festivalu Dnevi poezije in vina, hišk pa še vedno niso odpeljali. V času festivala Dnevi poezije in vina so njihove stojnice postavili ob rob tržnega prostora, kjer bi lahko bili tudi ob drugih dogodkih, pravijo, ne pa, da so se prisiljeni, če želijo svoje pridelke prodati, postaviti pod streho, kjer je ogroženo njihovo zdravje. Na rob tržnega prostora pa niso mogli ob zadnji Kuhni na dvorišču, ker so morali stojnice prepustiti gostincem. Zno- Za meter tržnega prostora 0,62 evra na dan Za leto 2019 so Javne službe Ptuj za prodajo na tržnici sklenile 20 pogodb, za leto 2020 19 in za letos prav tako 19. V času epidemije, od 6. marca do 31. maja leta 2020, so bili oproščeni tržne pristojbine. Na dan za meter prodajnega prostora plačujejo 0,62 evra, za dva metra 1,24 evra. Prodajalcem sadja, zelenjave in sadik zaračunajo 75,14 evra za rezervacijo na šest mesecev, prodajalcem oblačil, obutve in bizuterije pa 135,14 evra na šest mesecev. Foto: Črtomir Goznik Neža Letnik prihaja na ptujsko tržnico z Destrnika, prodaja pa že od svojega 16. leta, stara je 89 let. va ni delovalo dvigalo oz. ni bilo elektrike, da bi lahko iz kleti pripeljali druge stojnice, zato so se morali umakniti tržničarji. Glede preseljevanja tržničarjev pa v Javnih službah Ptuj še povedo, da bodo branjevke lahko prodajale svoje blago, če prodaja s stojnic ne bo moteča za organizatorja dogodka. Še zadnji tržničarji se V t • V • »I sprasujejo, ce se jih želijo znebiti Posebna zgodba pa je tudi dovoz blaga do stojnic kot tudi poto- pni valji. Vsi drugi se lahko pripeljejo na ta prostor, tudi veliki kamioni, z velikim dvigalom, ki postavlja hišice itd., le tržničarjem je to oteženo, prepovedano. Do tržnice pa se ne morejo pripeljati niti kupci. Vse to in splošen odnos do tržni-čarjev na Ptuju dobesedno ubija to, kar bi moralo biti znamenitost vsakega mesta. Morda pa se nam vse to dogaja, ker nas želijo prisiliti k temu, da bi prenehali prodajati na tržnici, so njihova razmišljanja. Kmalu bosta dve desetletji, ko je mesto tudi zaradi tega, ker je prevladal drugi interes, izgubilo živinski sejem, niso ga nadomestili, kljub številnim obljubam. Ko bo mesto enkrat izgubilo še to, kar je danes tržnica, jo bo za stalno, čeprav vedno, na vsakem koraku ponavljamo, kako pomembno je podpirati lokalno pridelano hrano, da mora ta čim prej do potrošnika. To je samo še eno področje več brez prave strategije. Prodajajo le se starejsi, v • i v • že izkuseni Najstarejša prodajalka Tilčka Vi-dovič je že v 94. letu, na tržnici pa je začela prodajati s 15 leti. Neža Samec iz Budine prodaja 25 let, Anton Kukec iz Stojncev je prodajalec na tržnici tudi že čez 60 let, najprej je prodajal v Mariboru, zdaj prodaja na Ptuju. Marija Jakolič z Grajenščaka je začela na ptujski tržnici prodajati pred dvajsetimi leti. Vse, kar prodaja, pretežno sadje in žgane pijače, pridelajo doma. Letos jim je pozeba vzela ves pridelek sadja, utrpeli so ioo-odstotno škodo. Marija Benkovič je na ptujsko tržnico prišla pred sedmimi leti. Šteta Pihler iz Štukov nadaljuje družinsko tradicijo prodaje na ptujski tržnici, mleko je na ptujsko tržnico začela nositi že v 4. razredu OŠ. Ida Esih iz Grajene je prepričana, da če že plačaš za mizo, bi moral vedeti, katera je tvoja. Tudi sicer bi morale biti stojnice takšne, da jih ne bi žgalo sonce in zalival dež. Tudi prodaja je zelo slaba. Neža Letnik je doma na Destrniku, prodaja pa že od svojega 16. leta, stara je 89 let. „Smo kot 'prebežni-ki'," slikovito opiše razmere, v katerih so, ker nikoli ne vedo, kam jih bodo postavili, preselili. Prodaja na tržnici ji pomeni izjemno veliko, da gre med ljudmi, da se s kom sreča, pogovori, da ni sama doma. Hčerka jo vsak dan pripelje in pride po njo. Že 30 let pa obutev na ptujski tržnici prodaja Katica Kušenič s Ptuja. „Slabo je," pove, nikogar ne zanima, kako je z nami. MG Foto: Črtomir Goznik Zakaj tržnice živijo drugod, na Ptuju pa ne?! Prodaja na ptujski tržnici resnično zamira. Kmetije iz SV Slovenije, ki svoje izdelke prodajajo, raje obiskujejo tržnice po Sloveniji Tako jih bomo srečali v Domžalah, Slovenj Gradcu, Celju, Velenju, Kopru, Ljubljani. Kaj je tam drugače in kaj jih privablja? „Gre za drugačne pristope, dogajajo se animacijski programi, promocijske akcije, ki privabljajo kupce, obiskovalce. Kmetije na ta način več prodajo. Verjetno je tu nekaj resnice, da brez širšega pristopa za povečanje zanimanja za prodajo na tržnici tudi na Ptuju ne bo šlo. Tržnica pa poleg tega potrebuje za kupce pravi dostop in parkirišče. Ljudje niso pripravljeni hoditi kupovat peš in nositi daleč nakupljene stvari. Tu so nas razvadili trgovski centri, ki vse to nudijo. Tržnica v starem mestnemjedru pa je zagotovo zanimiva za turiste, ki iščejo lokalne stvari. Nakupovanje turistov na tržnici potrjujejo tudi sedanje prodajalke, ker to same doživljajo, vendar pa je za turiste sedanja ponudba premalo atraktivna in pestra. Res pa je, da bi tudi zaradi turizma v mestu morali imeti ponudbo, ker je to za turiste, zlasti še tuje, še kako privlačno in zanimivo, da vidijo, kaj se da kupiti lokalnega, tipičnega iz našega okolja. Alternativa sedanji tržnici je vzpostavitev tržnice na dostopnejši lokaciji, ki bo imela tudi parkirišče, do katere se bodo tako prodajalci kot kupci lahko pripeljali z avtomobili. Lokacije, ki bi jih lahko namenili nakupu zelenjave, sadja, pridelkov in izdelkov rastlinskega in živalskega izvora, na Ptuju imamo. Vprašanje je samo, kdo naj to ponudbo organizira, tudi poskrbi za animacijo, promocijo in sodelovanje prodajalcev," pa je o problematiki tržnice na Ptuju razmišljal Peter Pribožič iz KGZ Ptuj. Ptuj • Bolnišnica ob polletju pozitivno Bolniki s covidom na intenzivni negi pomenijo izpad operacij Ptujska bolnišnica je prvo polletje zaključila z minimalnim presežkom prihodkov nad odhodki v višini 35.000 evrov. Slednji so znašali nekaj več kot 20,3 milijona evrov in so bili za dobra dva odstotka nižji od načrtovanih ter za 28 odstotkov višji od tistih v enakem obdobju lanskega leta. Rezultate je na seji obravnaval svet zavoda. Kot je po seji povedala direktorica Anica Užmah, so leto začeli kot ena od covid bolnišnic s precejšnjim valom zdravljenih bolnikov, saj so v tem času obravnavali 406 bolnikov s covidom-19. V skladu z načrti so večinoma izpeljali zastavljeni program, zato verjamejo tudi v uspešen in predvsem pozitiven zaključek leta. "Tudi zdaj smo spet postali covid bolnišnica in ko se bomo začeli znova ukvarjati z intenzivnim zdravljenjem, se bodi stvari zaostrile. Dokler tega še ni, imamo izpad samo na oddelku podaljšanega bolnišničnega zdravljenja, kjer je umeščen naš covid oddelek. Ko bo prišlo do intenzivnih primerov, pa bo to zaradi pomanjkanja kadra pomenilo tudi izpad operacij," je dejala Užmahova in povedala, da je trenutno pri njih na voljo deset postelj, ki so bolj ali manj vse polne. Na področju kadrovske politike so bili v prvem polletju zadržani, so pa racionalno nadomeščali dolgotrajno odsotne delavce ter tiste, ki so delali krajši delovni čas zaradi starševskega varstva. Do konca junija so za investicije namenili nekaj več kot 700.000 evrov, kar je dobro tretjino vsega načrtovanega denarja. Po besedah Užmahove se izboljšujejo tudi likvidnostne razmere, ki so precej boljše kot v enakem obdobju lani in tudi v primerjavi s koncem lanskega leta. Kmalu razpis za izbiro izvajalca za urgentni center Svet zavoda se je seznanil tudi s stanjem glede dolgo načrtovanega projekta gradnje urgen-tnega centra, vendar direktorica zanje prav veliko novih informacij ni imela. Trenutno pripravljajo razpisno dokumentacijo in predračun za objavo javnega naročila v odprtem postopku, ki ga sicer vodi ministrstvo za zdrave. Z razpisom, ki ga bodo objavili predvidoma še ta mesec, bodo iskali izvajalca gradbenih del ter dobavo in montažo opreme, razpis za dobavo medicinske opreme pa bo objavljen med gradnjo objekta. Če bo šlo vse po načrtih in ne bo večjih zapletov pri razpisu, bi z gradnjo lahko začeli januarja. Glede na trenutno visoko rast cen gradbenih materialov in storitev, se bojijo tudi tega, da bi bile ponudbe bistveno višje od ocenjene vrednosti projekta. Ministrstvo za zdravje je sicer junija potrdilo še tretjo novelacijo investicijskega programa, iz katere izhaja, da znaša ocenjena vrednost investicije 6,58 milijona evrov. Finančna konstrukcija je zaprta, saj bi država iz proračuna za projekt zagotovila 3,43 milijona evrov, skoraj milijon še iz naslova prodaje štirih zemljišč, dvanajstih stanovanj in garaže na območju bolnišnice. Ob tem bi bolnišnica sama dodala 1,55 milijona evrov, že nekaj časa pa na začetek gradnje čaka tudi 300.000 evrov s strani občin Spodnjega Podravja in približno enaka vsota donacij regijskih podjetij. Sta, sm Foto: ČG 8 Štajerski Kmetijstvo torek • 28. septembra 2021 Spodnje Podravje • Vinogradom grozi uničenje zaradi karantenske bolezni Zlata trsna rumenica se širi kot kuga, Vinogradniki v Kicarju, ki so avgusta poročali o povečani populaciji ameriškega škržatka v svojih vinogradih in se zbali, da so njihove vinske trte okužene z zlato rumeno trsnico (ZTR), so zdaj dobili še laboratorijsko potrditev črnega scenarija. Boštjan Matko, kmetijski svetovalec za varstvo rastlin pri mariborskem kmetijsko-gozdarskem zavodu, je sodeloval pri odvzemu vzorcev na trtah in poganjkih, ki so kazali znake okužbe. »Polovili smo škržatke in vse skupaj poslali na Nacionalni inštitut za biologijo, kjer so ugotavljali, za katero vrsto trsne rumenice gre v tem primeru: za navadno ali zlato. Znaki okužbe so podobni, le zatiranje ene ali druge je drugačno. Zlasti je nevarna zlata trsna rumenica, ki velja za karantenski škodljivi organizem, medtem ko je navadna 'le' gospodarski škodljivi organizem. Razlika je v tem, da v primeru navadne tr- sne rumenice, ki jo povzroča drugi prenašalec kot pri rumeni, gre namreč za drugo sorto škržatka, ki živi na podrasti, lastniku vinograda izdamo zgolj priporočila za vzdrževanje zelene podrasti z več mulče-nja oziroma košnje, s čimer se prepreči širjenje populacije. Ameriški škržatek pa je nekaj drugega; ker prenaša za vinsko trto uničujočo bolezen, je obvezno njegovo pravočasno zatiranje s škropljenjem. Na žalost so rezultati analize vzorcev iz Kicarja potrdili prisotnost zlate trsne rumenice. Nadaljnje ukrepe, torej krčitev vinograda, bo odredil pristojni fitosanitarni inšpektor za to območje. Če je pri- zadeta več kot tretjina vinograda, pa bo zahteval uničenje celega vinograda.« Okužba potrjena v več kot 90 odstotkih Toda bolezen ne ogroža samo obstoja vinogradov v Kicarju, ampak vinske trte na celotnem območju severovzhodne Slovenije. »Na podlagi rezultatov analiz vzorčenj letos na območju Ormoških, Ljutomerskih, Dolgovaških in Lendavskih goric ter okolice Radencev in Kapele je bila namreč v večini primerov, kar pomeni v več kot 90 odstotkih, potrjena prisotnost zla- 1111 Foto: SD Z zlato trsno rumenico okuženi listi se vihajo, postanejo krhki in se drobijo. V primerih večjih okužb je edina rešitev izkrčitev vinograda in ponovna zasaditev. te trsne rumenice. Le v redkih primerih je bila odkrita navadna trsna rumenica,« razlaga Matko. Da vinogradniki o zlati trsni ru-menici dovolj vedo in se zavedajo katastrofalnih posledic, ki jih za prihodnost njihovih vinogradov prinaša njena prisotnost, je prepričan Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj, tudi sam vinogradnik. »Večji vinogradniki bolezen zelo dobro poznajo, ne nazadnje gre za karantenskega škodljivca. Tudi zakonodaja je tu jasna in zahteva obvezno zatiranje. Zlata trsna rume-nica se je zlasti razširila v zadnjem letu. Očitno pa je prišlo do kratkega stika pri manjših vinogradnikih, ki se v preteklosti najbrž niso dosledno držali navodil, na rumenih ploščah niso spremljali populacije ameriškega škržatka in ga redno zatirali. Nič namreč ne pomaga, če je bolezen v velikih nasadih še pod nadzorom, če se zatiranja vsi, veliki in majhni, ne držimo. Dejstvo pa je tudi, da ga ne boš takoj uničil, če ga danes poškropiš. Okužba se niti takoj ne pozna, kar pomeni, da se trta na primer letos okuži, simptomi pa so vidni šele čez leto dni.« Najbolj na udaru Ljutomersko-Ormoške gorice Pojav zlate trsne rumenice v Sloveniji sistematično ugotavljamo od leta 2002 dalje, pravijo na kmetijskem ministrstvu. »V preteklih letih smo ugotovili povečano pojavljanje te bolezni v delu slovenske Istre, na Krasu in na Dolenjskem v okolici Novega mesta, v vinorodni deželi Podravje pa je bila prvič odkrita leta 2009. Od takrat dalje se okužbe v vinogradih pojavljajo vsako leto. Okužbe so bile v zadnjih letih pogostejše na območju Slovenskih goric ter Ljutomersko--Ormoških goric. Večinoma so bile okužene posamezne trte, letos pa je bilo ugotovljeno večje pojavljanje simptomov zlate trsne rumeni-ce zlasti na območju Ljutomersko--Ormoških goric, vendar na podlagi dosedanjih ugotovitev še ne moremo sklepati o vplivu okužb na dolgoročno ohranitev vinogradništva na tem območju.« Hkrati s pojavom zlate trsne rumenice, ki velja za karantensko škodljiv organizem, pa v Podravju opažajo tudi povečano populacijo ameriškega škržatka, ki se hrani Foto: SD Slovenija • Nove in nove luknje SKP Tudi zelenjadarji brez podpore Strokovni odbor za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije je sredi septembra obravnaval predlog Strateškega načrta SKP 2023-2027. Člani odbora so izjemno nezadovoljni zaradi slabe podprtosti sektorja zelenjave v novem načrtu skupne kmetijske politike (SKP). Poudarjajo, da takšen načrt za zelenjadarje ni sprejemljiv, saj niti v okviru naložb niti v okviru ostalih ukrepov ne spodbuja pridelave zelenjave. Skrbi jih, da kmetijsko ministrstvo ne vidi njihovih težav in nujnosti spodbude sektorja zelenjave. Za sektor sadja in zelenjave je sicer namenjena sektorska pomoč, vendar so te intervencije možne le preko organizacij pridelovalcev (OP). S tem se člani odbora nikakor ne strinjajo in zahtevajo, da se sektorske intervencije namenijo tudi zadrugam in posameznim pridelovalcem, ne samo OP. V razpravi so poudarili številne probleme, ki kažejo na to, da je sektor zelenjave v precejšnjih težavah in da marsikdo že razmišlja o opustitvi pridelave. Nikakor se ne morejo strinjati z izračuni in podatki kmetijskega ministrstva, ki govorijo, da sektor ni v težavah in zato ne more prejeti proizvodno vezanih plačil. Zahtevajo, da se v načrt vključi ukrepe in naložbe, namenjene izključno sektorju zelenjave, in da se med proizvodno vezana plačila vključi tudi proizvodno vezana plačila za zelenjadarstvo. Predlagali so, da naj se za pridelavo zelenjave pripravi posebne razpise, ki bodo dostopnejši ter prilagojeni temu sektorju. Velika škoda zaradi divjadi, a kmetje je niti H II I V ne prijavljajo več V nadaljevanju so razpravljali o škodi zaradi divjadi, ki je letos še večja kot v preteklih letih in postaja neobvladljiv problem. Škodo povzročajo zlasti ptiči, nutrije, jelenjad in divji prašiči. Različne ovire in zaščite ne pomagajo več, lovci pa so ob prijavah slabo odzivni. Kmetje velikokrat škode ne prijavijo, saj so postopki zapleteni in odškodnine premajhne. Zaradi neprijavljanja škode se na ravni države večkrat napačno ocenjuje, da škode ni, oziroma je majhna in ukrepanje ni potrebno. D. Majer Ormoško • Ogroženi vinogradi, na pohodu uničujoča bolezen Ameriški škržatek zdesetkal trto, Preplah med ormoškimi vinogradniki povzroča uničujoča bolezen, zlata trsna rumenica. Nevarna bolezen je udarila z vso močjo, razširila se je v številne vinograde na Ormoškem. »Gre za najhujši izbruh zlate trsne rumenice doslej, česa takšnega ne pomnimo,« opozarja ormoška terenska kmetijska svetovalka Simona Rajh iz KGZ Ptuj. Po zadnjih težkih letih zaradi vremenskih neprilik, nizkih odkupnih cen grozdja in situacije s kovidom ormoški vinogradniki spet trepetajo. V vinogradniških nasadih namreč razsaja zlata trsna rumenica. Gre za nevarno bolezen, ki se zelo hitro širi in povzroča veliko škode. Okužene trte sprva dajo slabši pridelek, v nekaj letih pa sploh ne rodijo več in propadejo. »Zlata trsna rumenica tudi v naših vinogradih povzroča škodo. Največ v nasadih na Runču, kjer je po moji oceni že pravo žarišče. Vinogradi so različno okuženi. Na dveh parcelah imamo kar obsežno okužbo, bi rekel kakih 20-30 % trsov. Ne vem, kaj bo, kako bo odločila stroka glede nadaljnjega ukrepanja. Če bomo morali vinograde posekati, bo težko. Vsi se preživljamo s pridelavo in prodajo vina. Vsekakor bolezen povzroča veliko škodo,« pove eden večjih vinogradnikov na Ormoškem Andrej Gorjak, ki z ostalimi člani družine obdeluje približno 6,5 hektarja vinogradov. Vestno so škropili, a škržatku to ni škodilo Kot je pojasnil, so škržatka v manjšem obsegu zasledili že lani. Zato so bili toliko bolj pozorni in trto dosledno negovali. Za zatira- Vinogradniki lahko pogojno prosijo za odškodnino Stroške uničenja okuženih trt nosi njihov lastnik. Če je ukrepal po predpisih, pa je upravičen do odškodnine za uničene trte. »Vinogradniki lahko zaprosijo za odškodnino za izkrčitev vinograda, vendar so upravičeni do odškodnine za uničene trte, če so izvedli vse predpisane ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, in s tem pravilnikom. Za uveljavitev odškodnine vloži imetnik trte na Upravo zahtevo v skladu s predpisom, ki ureja odškodnine na področju zdravstvenega varstva rastlin. Možnost je tudi prestrukturirati vinograd (obnoviti). Najmanjša upravičena površina za prestrukturiranje vinogradov je 10 arov, skupaj pa mora vinogradnik imeti vsaj 50 arov vinogradov,« pojasnjujejo na ormoškem KGZ in hkrati pozivajo vinogradnike, da se za več informacij lahko oglasijo pri njih. Foto: CG torek • 28. septembra 2021 Kmetijstvo Štajerski 9 vinograde bo treba posekati Ne dovolj uspešni dovoljeni insekticidi Kako pa na MKGP komentirajo očitke, da insekticidi, ki so trenutno dovoljeni, niso dovolj učinkoviti pri zatiranju ameriškega škržatka? »Do leta 2019 je bila dovoljena uporaba insekticida Actara, s katerim je bilo mogoče učinkovito zatirati prenašalca ameriškega škržatka. Zaradi negativnih vplivov tega pripravka na okolje, tudi na čebele, actara nima več dovoljenja za uporabo na območju celotne EU. Ugotavljamo, da populacija ameriškega škržatka v vinogradih po letu 2019 na nekaterih območjih narašča, tudi na območju vinorodne dežele Podravje. Letos so strokovne službe opazile, da so dovoljeni insekticidi kazali slabše delovanje zaradi visokih temperatur v času zatiranja ameriškega škržatka. Slišati je tudi, da v drugih državah EU dovolijo uporabo pripravkov, ki so v borbi proti ameriškemu škržatku učinkovitejši, vendar to ne drži. Vse države imajo enak nabor aktivnih snovi, ki so dovoljene za uporabo. Je pa hkrati treba izpostaviti, da je od leta 2019 prepovedana uporaba insekticidov iz skupine neonikotinoidov, ki so bili izjemno učinkoviti za zatiranje ameriškega škržatka. Prepoved velja za vse države članice in po naših podatkih tudi nobena od držav ni izdala izjeme glede uporabe teh snovi.« na trti in prenaša okužbo z okuženih na zdrave trte. Gre za žuželko iz družine malih škržatkov, ki je v Evropo, kot že ime pove, prišla iz Severne Amerike. Simptomi niso takoj vidni »Z njegovo pomočjo se okužba v vinogradu lahko hitro širi; če ne Foto: KGZ Maribor ukrepamo, je v dveh do treh letih lahko okužena večina trt, okužba pa se širi tudi v sosednje vinograde. Ko ameriški škržatek okuži zdravo trto, se simptomi bolezni ne pokažejo takoj, temveč šele v naslednjem letu, kar otežuje pravočasno izvajanje ukrepov preprečevanja širjenja. Povsem enake simptome kot zlata trsna ru-menica, ki jo povzroča fitoplazma Grapevineflavescence doree, kaže trta tudi pri okužbi s fitoplazmo Bois noir, ki povzroča rumenico počrnelosti lesa. Slednja se v vinogradih ne širi tako hitro kot zlata trsna rumenica. Še nekaj let nazaj je na območju vinorodne dežele Podravje prevladovala, sedaj pa na nekaterih območjih ugotavljamo, da pri rezultatih laboratorijskih analiz prevladuje že zlata trsna rumenica.« Kolikšen je dejanski obseg okužb in koliko vinogradov bo treba zato preventivno uničiti, še ni znano. »Zaradi povečanega pojavljanja simptomov bolezni predvsem na območju Ljutomersko-Or-moških goric so bili tudi na območju Spodnjega Podravja v preteklih dneh že opravljeni dodatni pregledi vinogradov ter odvzeti dodatni vzorci, na rezultate laboratorijskih analiz še čakamo. Po znanih rezultatih bodo fitosanitarni inšpektorji opravili natančnejše preglede okuženih vinogradov in šele takrat bo mogoče govoriti o obsegu potrebnih krčitev.« Čakajo na odločbe o uničenju Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ima za preglede v novih Foto: KGZ Smrtonosno bolezen vinske trte zlato trsno rumenico prenaša žuželka ameriški škržatek. in obstoječih žariščih zlate trsne rumenice na območju Spodnjega Podravja na voljo dva lokalna fi-tosanitarna inšpektorja in dva tehnična pomočnika, po potrebi pa bodo dodatno pomoč inšpektorjev zagotovili iz sosednjih območnih uradov UVHVVR. Vinogradniki, ki bodo prejeli odločbe o uničenju trsov z znamenji rumenice oziroma izkrčitev vinogradov, bodo morali to storiti v najkrajšem možnem času. V primeru, ko inšpektor odredi uničenje trt zaradi okužbe z zlato trsno rumenico, je vinogradnik v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin upravičen do odškodnine, a le v primeru, če je izvedel vse predpisane ukrepe, pojasnjuje- jo na kmetijskem ministrstvu. Enako pomembno kot uničenje okuženih trt pa je, dodajajo, tudi pravočasno vsakoletno zatiranje ameriškega škržatka, ki ga morajo v skladu s pravilnikom opravljati lastniki vinogradov sami. »V okviru strokovnih nalog, ki jih financira in koordinira, javna služba zdravstvenega varstva rastlin vsako leto pripravlja napovedi za zatiranje ameriškega škržatka tudi za območje Spodnjega Podravja. Napovedi se pripravljajo na podlagi spremljanja razvoja ameriškega škržatka, in sicer vključno s seznamom dovoljenih insekticidov za posamezna območja v Sloveniji.« Senka Dreu vinogradniki obupani in prestrašeni Foto: MH Pokop vinogradništva? »V Jeruzalemsko-Ormoških goricah se pravzaprav vsepovsod najdejo okužene trte s škržatkom. Kdor reče, da nima niti enega okuženega trsa, seje najbrž zlagal,« skrb vzbujajočo situacijo opisuje Simona Rajh iz ormoške svetovalne službe KGZ Ptuj in dodaja: »Vse več vinogradnikov, predvsem manjših, obupuje. Sprva jih je prizadel propad zadruge, potem odkupne cene, ki iz leta v leto padajo, pa vremenske neprilke; leta 2016 in 2017 pozeba, lani toča... Sedaj ta bolezen. Jaz pravim, da gre za pokop našega vinogradništva. Ne vem, kaj se lahko še zgodi...« nje tega insekta so trto letos škropili dvakrat. Toda kljub temu je bolezen udarila z vso močjo. »Vse te trte, ki so okužene, bomo morali izruvati. To je takšno delo, da bi se človek zraven razjokal,« obupano pristavi žena Marjetka in pokaže na komaj osem let star vinograd, kjer je očitno obolelih precej trt. »Mislim, da se je širjenje bolezni začelo z integrirano pridelavo. Od takrat naprej imamo pojav bolezni eske in rumenice, ki pa se je letos zares razpasla. Po mojem je vzrok v zaščiti, kajti škropiva, ki jih sedaj lahko uporabljamo, niso več tako učinkovita. Mi smo celo dvakrat škropili za zatiranje škržatka, toda učinka žal ni bilo,« je jasen Gorjak. V Jeruzalemsko-Ormoških goricah ni vinograda brez okužbe Po besedah Simone Rajh iz ormoške kmetijske svetovalne službe je situacija prav v ormoškem pasu alarmantna. »V Jeru-zalemsko-Ormoških goricah se pravzaprav vsepovsod najdejo okužene trte s škržatkom. Večina vinogradnikov na našem koncu se sooča s to boleznijo, eni bolj drugi manj. Kdor reče, da nima niti ene- ga okuženega trsa, se je najbrž zlagal. Nekoliko večje žarišče okužb je na Kajžarju, Runču, v Lahoncih, precej tudi v Hujbarju. Gre za najhujši izbruh zlate trsne rumenice doslej, česa takšnega ne pomnimo,« opozarja. Po njenem je razlogov za katastrofalno situacijo več. Od težav z odkupi grozdja v preteklosti in posledično pomanjkanja denarja za nabavo škropiv, vse nižjih odkupnih cen grozdja, do neučinkovitih škropiv in nedoslednosti pri škropljenju predvsem pri manjših vinogradnikih. So bili majhni vinogradniki premalo pozorni? »Mislim, da je srž vsega v malih vinogradnikih, ki niso tako dosledni pri škropljenju in niso upoštevali vseh nasvetov pristojnih služb glede zatiranja škržatka. Če vinogradnik v preteklosti ni sproti odstranjeval obolelih trsov, se je bolezen samo še širila. Težava bi lahko bila tudi v brajdah, ki se prav tako ne škropijo, kajti tudi tukaj se zadržuje škržatek, ki se kasneje širi na vinograde. Problematična so še fitofarmacevtska sredstva, ki so na razpolago, saj ne delujejo, kot bi morala oz. delujejo zelo kratek čas. Včasih je bilo na razpolago škropivo Aktara, ki je škržatka zares pomorilo. Danes pa je uporaba tega sredstva prepovedana, nadomestno škropivo pa deluje zelo kratek čas oz. če vinogradniki ne poškropijo pravočasno, ne učinkuje,« razlaga Rajhova. Pojav in številčnost ameriškega škržatka je treba spremljati s postavitvijo rumenih lepljivih plošč konec junija do septembra. Posekati bo treba hektarje vinogradov, druge rešitve ni Obolele trte dajejo slabši pridelek ali pa sploh ne rodijo več ter v nekaj letih propadejo, neobvladana bolezen pa se v vinogradih zelo hitro širi. Brez ustreznih ukrepov je v nekaj letih posledično lahko okužena večina trt v vinogradu in večina vinogradov v žarišču. Kljub temu pa se nekateri še vedno ne zavedajo resnosti te bolezni. »Letos je okužen en trs, drugo leto trije, v naslednjih letih 30 in nato že 300,« je jasna Rajhova. Vsak oboleli trs je treba odstraniti. Če je okužena najmanj petina trt v vinogradu, je treba izkrčiti celoten vinograd. Koliko vinogradnikov bo moralo poseči po najskrajnejšem ukrepu, je v tem trenutku nemogoče napovedati. »Bolezen se potrjuje v laboratoriju. Koliko izsekov bo zaradi okužbe potrebnih, bo odvisno od tega, koliko vzorcev bodo fitosanitarnim in- špektorjem uspelo odvzeti. Doslej so jih odvzeli osem in vsi so bili pozitivni. V analizi je še 35 vzorcev, mislim, da bo rezultat podoben. Treba pa je povedati, da marsikateri vinogradnik o tem ne bo obveščal pristojnih inšpektorjev, kajti ko samo slišijo besedo inšpektor, se ustrašijo ... Toda druge pomoči ni, trta slej ko prej propade in jo je treba odstraniti. Če obolelih trsov ne bodo odstranili, bo situacija samo še slabša. Treba bo redno škropiti, spremljati škodljivca in dosledno izkrčiti okužene trte, in to velja za vse, sicer se tega ne bomo rešili,« je jasna Rajhova. Monika Horvat 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 28. septembra 2021 Sela • Razstava buč in bučnih jedi Buče vseh vrst in barv Gospodinje na Selih so pripravile čudovito jesensko razstavo. Na ogled so bile različne sorte buč in bučnih sladic oziroma prigrizkov, k ustvarjanju so pritegnile tudi najmlajše iz vrtca in osnovne šole Sela, ki so se predstavili z likovnimi izdelki. Foto: MZ Obiskovalci so si razstavo ogledali z velikim zanimanjem. Razstava v dvorani na Selih je bila letos na ogled tretjič. Po letu in pol premora so organizatorji tehtali, ali bučijado pripraviti ali ne. Odločili so se, da zavihajo rokave in začnejo delati. Najprej so buče posadili, jih gojili in negovali, potem pa še razstavili. Vse to delo poteka v okviru Aktiva žena Sela, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva (KD) Sela. Aktiv vodi predsednica Tilika Vidovič. „Potrudile smo se, kolikor se je dalo. Postavitev razstave smo pripravljale teden dni, idejno zasnovo je oblikovala Milena Sitar, ki je bila v projekt vpeta skoraj dan in noč. Skicirala je postavitev razstave, ostale članice smo ji potem pomagale pri realizaciji. Sodelovali smo s podružnično OŠ Sela in vrtcem. Otroci so se potrudili z likovnimi izdelki, Milena je skupaj z njimi urejala visoke grede, ki jih imajo pri šoli, pekli so tudi potice." Vidovičeva je dodala, da je razstava prvi in edini dogodek, ki ga prirejajo letos in nasploh po epidemiji. Odprtje razstave so zaznamovali s kulturnim programom. Nastopili so otroci iz vrtca in šole Sela, na govorniški oder sta stopila župan občine Videm Branko Marinič in predsednik KS Sela Dejan Tramšek, zapeli so člani mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Družine, blagoslov razstave je opravil župnik Jože Petek, otvoritveno vrvico sta vsak s svoje strani odpela predsednik KD Sela Stanko Orovič in predsednica Vidovičeva. Bogato pripravljena razstava Razstava je bila zares bogata, na ogled so bili izdelki ročnih del ter različne vrste zelišč in buč (okrasne, velikanke, golice za pridelavo olja, buče za prosti čas - izrezovanje). Posebnost je bila buča luffa s podolgovatim plodom, podobnim jedilni zeleni bučki. Bučo luffo se tako kot kumare sadi ob oporo. Ko plodovi dozorijo in se posušijo, se jih pobere, zdrobi lupino in strese seme ven. Ostane spužvasto meso, ki se ga lahko uporabi kot gobico za pomivanje posode. Izpod marljivih rok gospodinj so nastale različne bučne kulinarične dobrote, ki so jih obiskovalci lahko poskusili. Med drugim so bili to bučni piškoti, zavitki, poljubčki, ploščice, rulade, bučne rumove kroglice in bučna pita, kvašena pletenica z bučnim pirejem in bučkin venec. Svoj kotiček na razstavi so imeli šolarji in vrtčevski otroci, ki so narisali takšne in drugačne buče, izdelali herbarije in ob pomoči članic Aktiva žena Sela pridno nabirali znanje o zeliščih. MZ Podravje • Naravovarstveni projekt za 6,2 milijona evrov Za košnjo v Šturmovcih do sto tisočakov Regionalna razvojna agencija (RRA) Podravje - Maribor skupaj s partnerji pelje 6,2 milijona evrov težek projekt za Dravo. V projekt je vključeno Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj, ki bo po besedah direktorja Štefana Čelana iz tega naslova pridobilo okoli pol milijona evrov. £V P ■■ H - Drava-Natura 2000 Drava - Matul L&. r ^jm - I I ¥ I 1 . ■. ' . V v V« .... í'" V ^MJ -- ......'"T"*: ■ - / . . m • o: Zu¿m i« HVffi SHffl^^^^^HH^B ^^smJSS . ..J „Ptujski" del projekta, ki je ocenjen na okoli pol milijona evrov, so predstavili na novinarski konferenci v Šturmovcih, neposredno na lokaciji, kjer urejajo šest hektarjev ekstenzivnega gozdnega travnika. Projekt je naravovarstvenega značaja. Deležniki se ukvarjajo z vprašanji izboljšanja stanja ohranjenosti vrst in habitatov na reki Dravi ter ob njej, od Maribora do Središča ob Dravi. V sklopu projekta bodo vzpostavili tri informacijske centre, več doživljajskih poligonov, učne poti in izobraževalne točke. Izdelali bodo tudi promocijski film. S projektom želijo izboljšati življenjski prostor ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, obnovili bodo nekatere stranske rečne rokave, mrtvice in zato-ke, oblikovali mreže novih vodnih habitatov, odstranili zarast in mulj na prodiščih, uredili mejice in tra-višča, z zasaditvijo novih dreves bodo pomlajevali gozdove, odkupili bodo tudi nekatera zemljišča, ki so podvržena rečni eroziji. ZRS Bistra Ptuj v okviru projekta v Šturmovcih ureja šest hektarjev gozdnega travnika, kjer so počistili podrast, nekaj dreves podrli in zasadili druga ter območje pokosili. Habitat bodo ohranjali z ekstenzivno košnjo. Namen imajo oblikovati tudi učno pot, da bi obiskovalce osveščali o pomenu ohranjanja travišč. Na Ptuju bodo vzpostavili informacijski center, še enega želijo imeti v občini Videm, ki se prav tako vključuje v projekt, sprememba vloge za to je v obravnavi na ministrstvu za okolje. Po podatkih RRA Podravje bodo za košnjo v Šturmovcih porabili med 80.000 in 100.000 evrov, stroški interpre-tacijskega centra na Ptuju bodo znašali blizu 170 tisočakov in učne poti v Šturmovcih 51.000 evrov. Projekt se izvaja in z evropskimi viri financira do leta 2023. Ekstenzivno košnjo habitata pa bodo po zagotovilu Čelana izvajali do leta 2029: „Vzdrževanje prostora je po zaključku projekta treba zagotoviti še vsaj pet let." V košnjo na star način so vključili tudi kosce iz Konjeniškega društva Nova vas. Kjer je habitat, ptujske obvoznice ne bo ... Šest hektarjev habitata, ki ga ZRS Bistra ureja na državnih zemljiščih v Šturmovcih v bližini Ptujskega jezera, je na območju, ki se ga je omenjalo kot eno izmed potencialnih tras nove glavne ceste od Ormoža do Ptuja. Na novinarski konferenci, kjer so bili med govorci župana občin Markovci in Videm, Milan Gabrovec ter Bran- ko Marinič, pa tudi nekdanji župan Ptuja Štefan Čelan, danes direktor ZRS Bistra Ptuj, smo izpostavili prav to vprašanje: „Tukaj ste ustvarili habitat, območje še dodatno zaščitili in je zaradi evropskega financiranja v prihodnjih letih dobesedno nedotakljivo, obenem pa se lokacija pod Ptujskim jezerom omenja kot ena izmed možnih južnih tras glavne ceste Ormož-Markovci-Ptuj." Nastalo je nekaj sekund tišine, nato se je prvi oglasil Čelan: „Kdo se še pogovarja o južni varianti? O tem se več nihče ne pogovarja, smo že vsi na severu." Markovski župan Milan Gabrovec je dodal, da trasa južne obvoznice ne bi bila na tem območju, ampak daleč vstran, če bi že bila izbrana južna različica. Mojca Zemljarič Foto: MZ Slovenija, Podravje • Najboljšaje kombinacija cepljenja in prebolelosti Zakaj cepljeni ob tveganem stiku ne gredo v karanteno Vlada je s sprejetjem odloka, kije uvedel pogoj PCT, ljudi razdelila na tiste s PCT-potrdili in na tiste brez. Z dodatnimi ukrepi, kot je podaljšanje veljavnosti PCT-potrdila za cepljene do preklica, in s skrajšanjem veljavnosti potrdila o prebolelosti na šest mesecev, kljub temu da znanstveni dokazi kažejo, da prebolevniki razvijejo daljšo in boljšo zaščito, so delitve še večje. Ob tem pa se poraja vprašanje, zakaj. Je take ukrepe res predlagala stroka? Ne eni od nedavnih tiskovnih konferenc se je minister za zdravje odgovoru na to vprašanje vztrajno izmikal in tudi izmaknil. Proces odločanja vlade o posameznih ukrepih je še vedno zavit v tančico skrivnosti. Neznano je, kdo so osebe, ki smiselne predloge stroke, povozijo in jih predrugačijo ali nadomestijo s predpisi, ki nimajo ne repa ne glave in so pogosto popol- noma nesmiselni. Tako smo v zadnjih tednih dobili uredbe, ki določajo, da morajo samozaposleni sami sebi preverjati PCT-pogoje, četudi delajo sami v svojem stanovanju. Tudi cepljeni z znaki okužbe morajo na PCR test Med najpogostejšimi vprašanji, ki se pojavljajo v zadnjem času, so vprašanja o tem, zakaj se cep- Foto: Sašo Svigelj ljenim kljub dejstvu, da se lahko okužijo in da virus lahko prenašajo, ni treba testirati. Odgovor je preprost; če je oseba cepljena in kaže simptome okužbe z virusom SARS--CoV-2, se mora testirati kot vsi. Ob tem je Mateja Logar priporočila, da so pri polno cepljenih hitri testi nezanesljivi in je priporočljivo PCR--testiranje. Še bolj pereče vprašanje je, zakaj se polno cepljenih ne pošlje v karanteno, če so bili v stiku z okuženo osebo. Tako na primer cepljeni starš ne gre v karanteno, če se okuži njegov otrok. Odgovor je podal najbolj znan epidemiolog v državi Mario Fafangel. Vzrok je v zaščiti, ki jo nudi cepivo. Karantena za cepljene nesmiselna Glede na dostopne podatke in raziskave je tveganje, da bi se cepljeni okužil, petkrat manjše kot pri necepljenih. Ob tem cepivo tudi za več kot 70 odstotkov zmanjša možnost prenosa. Podatki CDC kažejo, da je med cepljenimi možnost hospitalizacije desetkrat manjša, prav tako je desetkrat manjša možnost za smrten izid bolezni. A dejstvo je, da se kljub temu virusu pušča odprta vrata za širjenje, in mnogi se sprašujejo, zakaj. Mario Fafangel pojasnjuje, da cilj ukrepov ni izkoreninjenje virusa in tudi ne popolna omejitev njegove- Foto: Primož Lavre/M24 Mario Fafangel pojasnjuje, da cilj ukrepov ni izkoreninjenje virusa in tudi ne popolna omejitev njegovega širjenja. Glede na ukrepe, ki se sprejemajo po svetu, je očitno, da je načrt, da v stik z virusom počasi pride celotna populacija. ga širjenja. Glede na ukrepe, ki se sprejemajo po svetu, je očitno, da je načrt, da v stik z virusom počasi pride celotna populacija. Stroka očitno meni, da cepivo nudi dovolj veliko zaščito, da širjenje okužbe ne bo prineslo prevelikega pritiska na zdravstveni sistem in bo število žrtev med ljudmi minimalno. Glede na dosedanje ugotovitve je najboljša zaščita kombinacija prebolelosti in cepiva (v tem vrstnem redu). Vprašanje je, kako dobro bo delovala kombinacija najprej cepljenja in nato prebole-losti, torej taktike, h kateri se je, kot kaže, zatekla večina držav. Žiga Kariž torek • 21. septembra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Dornava • Obnova gradu: majhni koraki proti velikemu cilju Kip sv.Janeza Nepomuka seje vrnil domov Dolgoletna prizadevanja za obnovo in oživljanje baročnega dvorca Dornava, kije v tem delu Evrope edinstven, se z majhnimi koraki uresničujejo. Eden izmed pozitivnih dogodkov, ki kaže premik v pravo smer, je postavitev kopije kipa sv. Janeza Nepomuka na koncu dva kilometra dolge parkovne osi za grajskim gozdičem. Foto: ZVKD Odgovorna konservatorka za baročni kompleks dvorca Dornava Svjetlana Kurelac in vodja oddelka za kamen in štukaturo restavratorskega centra ZVKDS Nina Žbona sta bili 15. septembra več kot zadovoljni in ponosni, da se je zavetnik proti poplavam sv. Janez Nepomuk vrnil na svoje mesto v park baročnega dvorca Dornava. Da je vrnitev Nepomuka izjemnega, če ne celo zgodovinskega pomena in neke vrste simbolična prelomnica za prihodnost dor-navskega grajskega očaka, se strinjajo strokovnjaki za varstvo kulturne dediščine kot tudi skrbnika grajskega posestva. Veselje na dan, ko se je v Dornavo vrnil prvi od kipov, ki čakajo na obnovo ter izdelavo replik, v preteklosti pa so krasili grajske vrtove in park, je bilo edinstveno in nepopisno. Še posebej zato, ker vzporedno na dvorcu potekajo obnovitvena dela. Ministrstvo za kulturo, ki je lastnik gradu in posestva ob njem, je zagotovilo sredstva za obnovo kapele, napovedana je obnova oranžerije. Prenova kapele se je začela v začetku avgusta, predvidoma jo bodo končali v prvi polovici novembra. Odgovorna konservatorka za baročni kompleks dvorca Dornava Svjetlana Kurelac je poudarila, da je grad kot kulturni spomenik pomemben zaradi ohranjenosti in edinstven zaradi parkovne osi, ki poteka od začetka drevoreda do konca gozda. „Dvorec Dornava je po konceptu in celovitosti, ki se kaže skozi arhitekturo, kiparsko okrasje, opremo, poslikave, krajinsko, parkovno in vrtno zasnovo, eden najpomembnejših baročnih kompleksov v Sloveniji. Na tem mestu velja omeniti, da ima ministrstvo za kulturo posluh za sofinanciranje in prepoznava pomen tega izjemnega baročnega kompleksa. Želimo, da bi to delo nadaljevali." y—f t- ..v f. Í' ■ f v £g ■ Konservirane originale kipov, ki so krasili vrtove in park, nameravajo postaviti oziroma razstaviti v pritličju gradu. Konservirali bi vse skulpture iz parka in vrtov Bo besedah Kurelčeve bodo v prihodnjem obdobju konservirali vse skulpture, ki so nekoč krasile grajske vrtove in park. Konser-vatorsko-restavratorska dela se izvajajo v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih zavodu za izvajanje restavratorske dejavnosti namenja kulturno ministrstvo na podlagi programa del. Če bi zagotovili dodatna sredstva, morda v okviru prenove gradu, bi tudi obnova spomenikov lahko stekla s hitrejšim tempom. Zadovoljni so, da se je na svoje mesto v parku vrnil kip sv. Janeza Nepomuka, čeprav v obliki kopije, saj je original zaradi dotrajanosti in vrednosti treba skrbno čuvati. Izvirnik hranijo za zdaj v restavratorskem centru ZVKDS, kjer so tudi originali nekaterih drugih plastik iz dornavske-ga grajskega parka: med drugim Brezmadežna, Frančišek Ksaverij, Neptun in modreci. Predvidevajo, da bi kopijo Brezmadežne na začetku parkovne osi, pred lipovim drevoredom, lahko postavili že maja prihodnje leto. Pet obnovljenih pritlikavcev je trenutno na ptujskem gradu, sedem v ptujski grajski žitnici. V park bodo nameščali kopije kipov, saj so originali zelo dotrajani, predvsem pa dragoceni in jih ne želijo dodatno izpostavljati vremenskim vplivom. Svjetlana Kurelac je še pojasnila, da bodo tudi originale pripeljali nazaj v Dornavo in jih postavili v pritličju dvorca, v zato posebej predviden prostor. Zaradi izpostavljenosti vremenu so kipi slabše ohranjeni Za konserviranje plastik in izdelavo kopij skrbi ekipa restavratorskega centra ZVKDS pod vodstvom Nine Žbona, vodje oddelka Obnova bi lahko stekla s pomočjo evropskih sredstev Odgovorna konservatorka za dvorec Dornava Svjetlana Kurelac je izjemno zadovoljna z delom zakoncev Irene in Mirka Cigula, ki sta skrbnika grajskega posestva: „Sta neprecenljiva in tako dragocena v tem celotnem projektu, da brez njunega brezpogojnega dela, razumevanja, znanja, ljubezni in želje po obnovi dvorec in park danes ne bi bila takšna, kot sta." Pohvalila je posluh ministrstva za kulturo, vezano tako na izbiro oskrbnika kot samo obnovo dvorca s parkom, ki se kaže v bližnji prihodnosti. „Zadovoljni smo, da se zadeve premikajo. Dvorec Dornava je ob gradovih Negova, Viltuš in Turjak vključen v program projektov, ki bodo financirani iz evropskih sredstev. Ministrstvo za kulturo je v ta namen izbralo projektante, ki so izdelali projektno in programsko nalogo ter idejno zasnovo. Zato se nadejamo, čimprejšnje obnove." Vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Srečko Štajnbaher ocenjuje, daje kompleks Dornava na poti v smeri končne rešitve. Tudi sam je prepričan, da sta pomemben steber tega razvoja Cigulova, ki vzorno skrbita za grajski kompleks. „Menim, da opravljata neprecenljivo delo in resnično upam, da se bo iniciativa ohranila. Ne znam si predstavljati, kdo bi te površine s takšnim zanosom vzdrževal, imel toliko energije in idej, ki nas vedno znova postavljajo pred nove izzive." za kamen in štukaturo. „Vsi kipi so v slabem stanju, ker so bili ves čas postavljeni zunaj, v parku ter s tem izpostavljeni vremenskim vplivom. Ohranjeni so različno, kip Nepomuka je bil recimo eden izmed bolj ohranjenih, ni manjkalo toliko detajlov, manjkali so morda le kakšni bolj izpostavljeni deli, na primer prsti, prisotne so bile posledice erozije. Drugi kipi so v bistveno slabšem stanju. Vse dornavske plastike, ki jih hranimo v restavratorskem centru, smo v grobem očistili, izvedli sondiranja in odvzeli vzorce kamnin, da se na papirju rekonstruira originalno stanje ter določi smernice nadaljnjega posega. Brezmadežna je za konserviranje zahtevnejša, saj ima izjemno poškodovan obraz. Originalom manjkajočih delov ne bomo dodajali, medtem ko bomo kopije izdelali čim bolj podobno kipu, kot je bil v prvotnem stanju. Pri rekonstrukciji obraza Brezmadežne si bomo pomagali s sorodnimi umetninami istega avtorja," je razložila Žbonova in dodala, da se kopije kipov izdelujejo pri njih v restavratorskem centru. Pri zunanjih izvajalcih naročijo večje posege, denimo grobo obdelavo kamna na CNC-strojih in rezkanje, medtem ko se vsa nadaljnja površinska obdelava izvaja ročno v restavratorskem centru. Mojca Zemljane Foto: MZ Foto: MZ Sveti Andraž • Za večjo prometno varnost v občini Lebdeči prehod zdaj tudi v Vitomarcih Pilotnemu projektu Varno ima vedno prav pod taktirko Generali zavarovalnice in zavoda Varna pot so se pridružili tudi v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Projekt je nastal kot ena od preventivnih akcij za večjo varnost naj-ranljivejših skupin v prometu, to je pešcev, v kateri je posebna pozornost posvečena uporabi odsevnih predmetov, pravilnemu ravnanju v cestnem prometu, upoštevanju omejitev hitrosti v naseljih in odstopanju prednosti pešcem pred označenimi prehodi. Ljubljana, Velenje, Ptuj in zdaj še Sveti Andraž so občine, ki so se projektu priključile s postavitvijo lebdečih oziroma tridimenzionalnih prehodov za pešce. Z uporabo optične iluzije prehoda za pešce bodo skušali upočasniti prehitre voznike. Glavni namen tovrstnih inovativnih prehodov za pešce je torej zlasti promocija varnosti in opozarjanje na najšibkejše udeležence v prometu. Plavajoča zebra je iz vozečega avtomobila videti, kot bi stopničasto izstopala iz cestne površine, kajti bele črte na prehodu zaradi posebnega senčenja niso videti kot pravokotniki, kot je to pri navadnem prehodu za pešce, ampak kot 3D-kvadri. V svetu vse bolj priljubljeni V svetu postajajo taki prehodi za pešce vse bolj priljubljeni, čeprav je stroka do njih ponekod zadr- žana ali pa za njihovo postavitev nima zakonske osnove. Ideja se je rodila v Avstraliji, in sicer v mestu Boulia, nato pa se razširila na druge kontinente. V sosednji Italiji so jih na ceste »narisali« že v več mestih, imajo jih v Angliji, na Islandiji, v Španiji, v Rovinju na Hrvaškem ... Že pred leti so se zanje odločili v Sarajevu, a so jih medtem že odstranili in na njihova mesta vrnili klasične prehode. Za 3D-zebre so se zanimali tudi Nemci, vendar do realizacije za zdaj ni prišlo, ker niso skladne z nemškimi cestnopromet-nimi predpisi. V zavodu Varna pot so se v okviru pilotnega projekta odločili inova- Plavajoči prehod za pešce v Vitomarcih je odlično viden tudi ponoči. tivne prehode za pešce za začetek postaviti v nekaj slovenskih občinah. Lebdeči prehod v Vitomarcih, v neposredni bližini občinske stavbe, je drugi v Podravju, prvega imajo na Ptuju pri Osnovni šoli Ljudski vrt. Kot je povedal Robert Štaba, predsednik zavoda Varna pot, smo v Sloveniji še vedno priča številnim prometnim nesrečam, v katerih so udeleženi najranljivejši udeleženci v prometu, kot so otroci, invalidi, starejši, pešci, kolesarji ter tisti na rolerjih in skirojih. Lani je umrlo skupno 39 ranljivih udeležencev cestnega prometa, kar predstavlja kar 49 odstotkov vseh smrtnih žrtev v prometu, zato je nujno iskati rešitve, tudi z alternativnimi metodami, kot so plavajoče zebre. Senka Dreu Foto: SD 12 Štajerski Kultura torek • 21. septembra 2021 Ptuj • Z Jernejem Forbicijem o festivalih in njihovih problemih STAYS«, t mM „Vsa pridobljena sredstva vlagamo v program, v mesto" Festivalski vikendi so z umetnostjo dodobra zapolnili ptujske poletne dni v avgustu in septembru. Jernej Forbici, direktor festivala Art Stays, je povedal, da so jih organizirali zato, da privabijo še več obiskovalcev na festivalske razstave, ki so bile odprte do 18. septembra. Po koncu letošnjega festivala oz. razstav smo se z njim pogovarjali o nekaterih odprtih vprašanjih poletnih festivalov. V zadnjem času pogosto slišimo od nekaterih organizatorjev festivalov na Ptuju, da so nezadovoljni s podporo lokalnega okolja pri izvedbi festivalov. Kakšno je vaše mnenje? „Na Ptuju delamo že več kot dvajset let. Naslednje leto nas čaka 20-letnica našega največjega projekta, festivala Art Stays. V teh času smo tudi pripravili skoraj 100 razstav domačih in tujih umetnikov v naših in drugih razstaviščih, ob tem izdali desetine publikacij. Vsako leto organiziramo tudi zelo uspešno likovno nagrado Ex-tem-pore in različne druge projekte. Brez podpore lokalnega okolja vsega tega seveda ne bi mogli izpeljati. Čeprav je od začetka, če govoriva o finančni podpori, ta bila minimalna, so se stvari s prihodom projekta Maribor 2012 obrnile na bolje in od takrat je finančna podpora bolj ali manj konstanta in je pripomogla k temu, da je Ptuj, po zapisih slovenskih in tujih likovnih kritikov, postal osrednja poletna kulturna destina-cija oz. slovenska poletna likovna prestolnica. Vse to smo naredili brez enega samega zaposlenega, honorarji organizacijskega tima pa ne dosegajo niti 10 % sredstev, ki jih pridobimo na razpisih in pozivih na letni ravni, in še ta le za festival. Vsa pridobljena sredstva vlagamo v program, torej v mesto. Očitki, ki smo jih nedavno brali, torej niso na mestu. Programa takšnega obsega velikokrat ne dosegajo niti veliki zavodi, z veliko redno zaposlenimi. Včasih seveda razmišljamo, kaj vse bi lahko dosegli, če bi nam uspelo pridobiti reden in stalen kader, a zavedamo se, da smo zgolj društvo, ki deluje na področju kulture. Smo pa tudi društvo v javnem interesu, t I1ANI1LH WITH G/UC Jernej Forbici, direktor festivala Art Stays Foto: Črtomir Goznik zato pričakujemo podporo lokalnega okolja. Stalno podporo v kadrih in neke vrste stalno pisarno, predvsem ob ustanovitvi Zavoda za turizem, smo si to seveda predstavljali tudi mi. Nekaj podpore smo dobili in z Zavodom za turizem sodelujemo, a če bi bila možnost to sodelovanje razširiti skozi vse leto, kjer bi strokovnjaki skrbeli za festivale, bi to seveda pozdravili in z veseljem sprejeli, saj v društvu takšnega stalnega kadra nimamo in si ga tudi ne moremo privoščiti. Sicer vlagamo veliko napora v promocijo, a zavedamo se, da bi lahko naredili še več. Če govorim z našega vidika, smo v teh letih zbrali na tisoče člankov in drugih prispevkov, ki govorijo o naših projektih na Ptuju. Ovrednotiti promocijsko moč ter vrednost teh objav pa je skoraj nemogoče." Nekako samoumevno je postalo, da boste organizatorji festivalov nekako poskrbeli za ta kadrovski in promocijski primanjkljaj in se javnosti predstavili v najlepši luči, s programom, ki bi ga v veliko večjih okoljih sploh ne zmogli. „Seveda poskrbimo za ta primanjkljaj. To so projekti, ki smo jih zgradili iz nič, imajo več let kot naši otroci in vnuki, zato zanje skrbimo in se trudimo. Vse skupaj od nas zahteva veliko požrtvovalnost in mnogo odrekanj, a te projekte smo začeli sami, nihče nas ni vanje prisilil, zato stvari tudi skušamo rešiti sami. Projekti so vsekakor prerasli okolje, v katerem se odvijajo in iz katerega so vzniknili. Res pa je, da če se le en člen tega sistema umakne oz. več ne zmore, bo zgodba poletne likovne prestolnice v tis- FESIIVAL ART STAYS STRUCTURA Foto: Črtomir Goznik Ob koncu 19. festivala Art Stays, ki ga je letos prvič spremljal festivalski vodnik, so izdali še ličen katalog, ki bo spominjal na festivalske dogodke in umetnike, ki so na festivalu sodelovali v letu 2021. Finančna podpora MO Ptuj je velika „Finančna podpora Mestne občine Ptuj je velika, to moramo priznati in pričakovati kaj večje seveda iluzorno, predvsem v teh časih. Podpora v obliki kadra oz. stalne pisarne pa je seveda mogoča. Mestna občina Ptuj in njeni zavodi zaposlujejo mnogo ljudi, ki bi verjetno v svojem službenem času zmogli sprejeti del organizacijskega, promocijskega in drugega dela. Tako bi bili festivali brez dodatnega finančnega vlaganja kadrovsko razbremenjeni in bi se lahko še bolj posvetili programskim vprašanjem. Je pa seveda specifika vsakega festivala drugačna, zato bi bilo treba najti res prave "sodelavce". Svet likovne umetnosti deluje popolnoma drugače kot svet glasbe ali poezije, zato bi bil, če bi predlog padel na plodna tla, potreben dolg pogovor in predstavitev naših vizij, našim novim občasnim, a stalnim sodelavcem," je prepričan Forbici. tem trenutku končana. Če bi del tega bremena lahko kdo prevzel, bi nam bilo lažje in bi nekatere stvari lahko izpeljali bolje. Zavedamo se, da takšne finančne podpore lokalnega okolja nima noben podoben projekt v Sloveniji, razen seveda v Ljubljani. Moramo pa tudi vedeti, da noben javni zavod s temi sredstvi ne zmore narediti niti tretjine tega, kar s temi sredstvi naredimo mi." Kako dolgo lahko ob nespremenjenih razmerah (pomanjkljivi podpori) še vzdržite? „Vzdržimo lahko tako dolgo, kolikor nam bo naše osebno in poslovno življenje to omogočalo. Na srečo nihče, ki je vpleten v zgodbo Art Staysa, od nje ni finančno odvisen, zato obstoj s tem ni pogojen. Gre za entuziazem in željo, da projekt peljemo naprej, želimo ga pa seveda graditi, in dokler bo mogoče Art Stays graditi navzgor, ga vsako leto izboljševati, dodajati nove projekte, bomo našli tisti entuziazem. Ko bomo enkrat obstali na neki točki, ker ne bo sredstev, infrastrukture, kadra, podpore mesta ali česar drugega, se bo zgodba verjetno končala. Če bi lahko zgradili kader, ki bi nekoč zgodbo prevzel, se s to mislijo ne bi toliko obremenjevali, a žal to ni mogoče. Če pogledamo podobne projekte po Evropi, lahko vidimo, da so bili nadgrajeni s stalnimi razstavnimi prostori, muzeji in podobno. Art Stays gradi bogato zgodovino, ki bo nekoč potrebovala prostor, kjer se bo predstavila, se lahko razvijala in dopolnjevala. Nekaj takšnih predlogov smo v zadnjih letih že pripravili in predstavili v sklopu večjih projektov mesta. Art Stays ima zgodbo, ima vizijo, ima zgodovino, ima trenutno dokaj stalen, žal prekaren kader, ki nam skozi leta seveda beži. A če bi dobili primerne prostore in uspeli zadržati nekaj pravih ljudi, bi, o tem sem prepričan, Ptuj postal destinacija št. 1 za sodobno likovno umetnost v Sloveniji, skozi vse leto. Tu pa že govorimo o razvojni viziji mesta, pri oblikovanju katere bomo z veseljem sodelovali z našimi izkušnjami in predlogi." MG Slovenija • Poslovilna turneja glasbenih virtuozov 2Cellos se razhajata Svetovno znani glasbeni dvojec 2Cellos, ki ga sestavljata slovenski čelist Luka Šulic in hrvaški čelist Stjepan Hauser, se po skoraj triletnem premoru vrača na glasbene odre, obenem pa bo to njuno zadnje skupno dejanje. Foto: arhiv Media24 Priljubljena glasbenika letos praznujeta deset let, odkar sta osvojila svet s svojimi uspešnicami na čelih, kar bosta proslavila po vsem svetu. Ob tej priložnosti se odpravljata na veliko svetovno turnejo, na kateri se bosta ustavila tudi v Sloveniji, in sicer 25. maja 2022 v ljubljanskih Stožicah. »Nova velika svetovna turneja je vrhunec vsega, kar smo skupaj dosegli kot 2Cellos. To bodo res največji in najbolj spektakularni koncerti do zdaj, ko bova nastopila pred največjim občinstvom po vsem svetu. Skupaj smo se povzpeli na goro in dosegli vrhunec tega, kar lahko naredimo skupaj. Te turneje se oba zelo veseliva, saj sva vanjo vložila vse, kar sva se naučila ob skupnem igranju. Koncerti bodo zelo intenzivni, saj se bodo tresla tla, pesmi bodo čustvene, ganljive in spektakularne. Oboževalcem po vsem svetu, tudi v Sloveniji, bova postregla vse, po tem pa se 2Cellos poslavlja z odrov sveta,« sta ob tej priložnosti povedala Luka in Stjepan. Danska • Dražba avdio posnetka Johna Lennona Računajo na 40.000 evrov V Kopenhagnu bodo danes, 28. septembra, na dražbi ponudili avdio posnetek Johna Lennona iz leta 1970. Nastal je med Lennonovim obiskom Danske, na njem glasbenik zapoje tudi doslej neobjavljeno pesem. Za 33-minutni posnetek se nadejajo iztržiti med 27.000 in 40.000 evri. Foto: Wi ki media Posnetek daje na dražbo četverica moških, ki so kot najstniki spoznali pevca skupine The Beatles, ko je ta del zime 1969-1970 preživel v majhnem mestu na zahodni obali Danske, piše francoska tiskovna agencija AFP. "Posnetek je edinstven, saj gre na njem pravzaprav za pogovor. Nastal je po novinarski konferenci s štirimi dijaki in nekaj novinarji, ki jim je Lennon zaigral nekaj pesmi," je za AFP povedala Alexa Bruun Rasmussen iz dražbene hiše Bruun Rasmussen. Dodala je, da ena izmed pesmi na posnetku, Radio Peace, ni bila nikoli objavljena. "To je košček danske zgodovine, in ko ga poslušamo, lahko začutimo, da se je Lennon na Danskem počutil prijetno," je še povedala Alexa Bruun Rasmussen. Konec decembra 1969 je Lennon skupaj z Yoko Ono obiskal Dansko, da bi preživel nekaj časa z njeno hčerko iz drugega razmerja Kyoko, ki je takrat živela z očetom na severu Jutlandije. Obisk, ki je trajal več tednov, je sprva ostal skoraj neopažen, ko pa so odkrili njegovo prisotnost, je Lennon sklical novinarsko konferenco. Zaradi vrste nepredvidenih dogodkov in slabega vremena so se štirje srednješolci po novinarski konferenci z Lennonom družili v neformalnem pogovoru. V intervjuju le nekaj mesecev pred razpadom skupine The Beatles je najstnike zanimalo predvsem Lennonovo mi-rovniško delovanje. "Z dražbo želijo prenesti sporočilo, za katerega se je zavzemal Lennon," je povedala Alexa Bruun Rasmussen. Opozorila je na "staromodni" šarm posnetka, ki bo naprodaj skupaj s fotografijami srečanja in številko šolskega časopisa, v kateri je bil objavljen intervju. "Za poslušanje 33-minutnega traku je potreben kasetnik in mislim, da bo ta nostalgični moment še povečal njegovo vrednost," je dodala. Sta Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet Kvas z mladinci rešuje Dravo Stran 14 Rokomet Jeruzalem poražen tudi v Ribnici Stran 14 tednik Rokomet Nova sezona, novo upanje Strelstvo Mladi strelci Kovinarja in Juršincev najboljši Stran 15 Stran 15 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áftietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 11. krog Šumarji ujeli ritem zmaga, poraz, zmaga, poraz • • • Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Brava so izkoristili edino zrelo priložnost na tekmi in domov odnesli popoln izkupiček. Pet tekem je trajala neporaženost Aluminija v medsebojnih obračunih z Bravom, v nedeljo je bilo te tradicije konec. Gostje so zmagali praktično z enim strelom na gol, mladi bosanski napadalec Amar Memic je dosegel prvenec v slovenski 1. ligi. Kidričani so tudi to srečanje pričakali močno oslabljeni, novo ime na seznamu poškodovanih je Aljaž Krefl, ob tem je manjkal Tin Martic, ki je za prejeti rdeči karton na tekmi Aluminij - Bravo 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Memic (63.). ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj (od 89. Kmetec), Azemovic, Bolha, G. Pečnik, Prša, Nkama, Marinšek (od 89. Pušaver), Berlek (od 60. T. Pečnik), Brest (od 60. Kidrič), Kadric (od 72. Bizjak). Trener: Oskar Drobne. BRAVO: Josipovic, Jakšic, Križan, Drkušic, Španring, Nsana (od 90. Kirm), Trdin, Trontelj, Ogrinec, Ma-ružin (od 82. Bajde), Memic (od 75. Sever). Trener: Dejan Grabič. s Koprom dobil tri tekme prepovedi igranja. Na klopi za rezerviste so tekmo začeli štirje mladinci: Tibor Knaus, Žan Vidovič, Klemen Kozjak in Tai Kmetec, slednji je v zaključku tekme tudi dobil nekaj minut priložnosti za igro. V štirih minutah tri • IV , • v • priložnosti šumarjev Tekma ni postregla s številnimi priložnostmi, kar je bilo v srečanju ekip z boljšima obrambama od napadov tudi pričakovati. Domačini so si največjo prevlado v srečanju ustvarili med 23. in 26. minuto, ko so po desnem boku izpeljali tri dobre akcije, v vseh je sodeloval Armin Derlek. Najprej je v 23. minuti pripravil strel Gašperju Pečniku, ki je dobro streljal, a je vratar Josipovič žogo odbil z nogo. Nato je Berlek v 25. minuti z novo izjemno podajo še enkrat zaposlil Pečnika, njegove asistence pa Brest med dvema branilcema ni uspel pretvoriti v gol. V zadnjem poskusu je Berlek v 26. minuti poskusil kar sam z levico, žogo po njegovem strelu pa so gostje blokirali ... Gostje v prvem polčasu niso zap-retili s kašnim strelom na gol, za odtenek več so pokazali v drugem. V 61. minuti je prvi strel na gol sprožil Maružin, Janžekovič pa je bil na mestu. Že v naslednji minuti pa so bili spretnejši in so odločili tekmo: Loren Maružin je poslal visoko žogo za obrambo Aluminija, Amar Memic je pravočasno stekel proti njej in jo ob domačem vratarju z glavo mirno poslal v gol - 0:1. Gostje so do konca tekme z izjemno organizirano igro brez posebnih težav nadzorovali rezultat, domačinom je predvsem v zaključku akcij kljub nekaj svežim igralcem s klopi zmanjkalo idej in rešitev za preboj čvrstega obrambnega bloka Brava. Del tega sta bila tudi nekdanja igralca kidričevskega kluba Nemanja Jakšic in Mitja Križan. Nemoč šumarjev se je kazala tudi v nervozi na trenerski klopi, trenerju vratarjev Mladenu Dabanoviču je sodnik David Šmajc v 80. minuti za- Grabic: »Najljubša zmaga v karieri!« Dejan Grabic, trener Brava: »Znova moram pohvaliti naše igralce, ker je domala neverjetno, kako disciplinirano igrajo v zadnjem mesecu ali dveh. Iskreno povem, da mi je ta zmaga z Aluminijem najljubša v karieri! Imeli smo že boljše tekme, a tako disciplinirano fantje še niso odigrali. Laičen opazovalec bi morda pomislil, da smo igrali na remi, a ni tako; v vsaki tekmi iščemo priložnosti za zmago, pa naj bo to preko enega protinapada ali prekinitve, ali pa preko stotih kontinuiranih napadov - veliko je odvisno od tekmecev.« Oskar Drobne, trener Aluminija: »Pričakovali smo takšno trdo tekmo proti zelo organiziranemu tekmecu, ki je za povrh vsega še v izredni formi. Oba polčasa smo začeli slabo, kljub temu pa bi tekmo lahko dobili, najbolj realen izid pa bi bil remi. Najbolj sem razočaran zaradi dejstva, da smo tekmo izgubili, čeprav si gostje niso ustvarili niti ene priložnosti. Sami bi morali tekmo v svojo korist odločiti že v prvem polčasu, ko smo imeli štiri ali pet lepih situacij, a smo bili neučinkoviti. Če bi takrat zadeli vsaj enkrat, potem bi bil za nas razplet zagotovo boljši.« Nemanja Jakšic, Bravo: »Ko sem prišel v Ljubljano, si nisem mislil, da je Bravo tako perspektivna ekipa, še imamo prostor za napredek. Sam sem se v novem klubu dobro znašel, takoj sem dobil priložnost za igro, kar je bilo zame najpomembnejše. Za zdaj nam gre super, radi bi tako nadaljevali čim dlje. Sicer se osredotočamo na vsako naslednjo tekmo, ki je za nas v tistem trenutku najpomembnejša. V zadnjih dveh tednih smo na petih tekmah štirikrat zmagali in doživeli le en poraz, kar je odličen dosežek. Naša najpomembnejša vrlina je kom-paktnost, vsi se žrtvujemo za dobrobit moštva.« Nogomet • 1. SNL, 10. krog »Hobotnica« Luka in »atomskih« deset minut z Bravom. Za Kidričane je bila to prva gostujoča zmaga v sezoni, do nje pa so prišli z zelo zdesetkano ekipo (manjkali so Marinšek, T. Pečnik, Petek, Dodlek in Babil); Nogometaši Aluminija so v četrtek uspešno prestali gostovanje pri vodilni ekipi lige in ji prizadejali drugi zaporedni poraz, pred tem so Koprčani v 9. krogu izgubili že Koper - Aluminij 1:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Osuji (22.), 1:1 Prša (45.), 1:2 G. Pečnik (48.), 1:3 Berlek (50.). KOPER: Adam, Palčič, Žužek, Novoselec, Viler, Guberac (od 60. Jelič Balta), Varešanovič (od 55. Vešner Tičič), Oštrek (od 55. Colley), Parris (od 69. Simič), Barišič (od 69. Bešir), Osuji. Trener: Zoran Zeljkovič. ALUMINIJ: Janžekovič, G. Pečnik (od 90. Bizjak), Azemovič, Martič, Krefl (od 32. Ploj), Bolha, Nkama, Prša, Berlek, Brest (od 73. Pušaver), Kadrič (od 90. Kidrič). Trener: Oskar Drobne. Rdeči karton: Martič (90., Aluminij). trener Drobne je imel na klopi le peterico nogometašev. Za nameček je moral prvo menjavo na tekmi opraviti že v prvem polčasu zaradi poškodbe Krefla (po padcu je čutil bolečine v rami). Tekmo so veliko bolje odprli domačini, ki so nato skozi celoten prvi polčas nizali lepe priložnosti, a je bil gostujoči kapetan Luka Janžekovič v golu izjemno razpoložen in je z neverjetnimi obrambami spravljal Primorce v obup. Edini zadetek so domačini zabili v 22. minuti. Ko so varovanci Zorana Zeljko-viča nizali priložnost za povišanje Olimpija v nekaj minutah iz stanja evforije do obupa Olimpija je po dveh zaporednih zmagah proti Celju in Domžalam tudi proti Kalcerju pričakovala popoln izkupiček, v določenem smislu so si tri točke pripisali že pred tekmo z zadnjeuvrščeno ekipo lige. Z veliko pomočjo sodnika Nejca Kajtazoviča, ki jim je dobesedno podaril 11-metrov-ko, so bili res na dobri poti do zmage, a se jim je v sami končnici tekme v slabih desetih minutah vse podrlo kot hišica iz kart. Najprej je Mustafa Nukic prejel rdeči karton, iz prostega strela so gostje takoj izenačili, kmalu zatem pa tudi dosegli zmagoviti zadetek za 2:3. Piko na i je postavil Almedin Ziljkic, ki je prejel rumeni karton zaradi oviranja vratarja ... To samo po sebi ne pove vsega o teh dogodkih, v ozir je namreč treba vzeti dejstvo, da Olimpijo v naslednjem krogu čaka večni derbi z Mariborom, Nukic in Ziljkic pa na njem ne bosta imela pravice nastopa ... Gre za igralca, ki sta skupaj dosegla skoraj dve tretjini zadetkov svoje ekipe (11 od 17), zabila sta vse gole Olimpije na zadnjih sedmih tekmah! Trenerja Olimpija Sava Miloševica zagotovo čakajo neprespane noči . Spodrsljaj Olimpije so vsi tekmeci za vrh izkoristili, le Bravo pa v polni meri. Maribor, Mura in Koper so remizirali, pri čemer so bili najbližje zmagi vijoličasti pod vodstvom začasnega trenerja Radovana Karanovica. V Domžalah so že vodili 1:3, nato pa so v zadnjih minutah sami omogočili domačinom vrnitev iz brezna poraza. Najprej je ob malenkostni igri z roko Martinovima sodnik Roberto Ponis pokazal na belo piko, v zaključku pa je neodločnost v obrambi vijoličastih kaznoval še Zeni Husmani za končni remi 3:3. S tem je popotnica vijoličastih pred večnim derbijem nekoliko slabša, kot bi lahko bila, a še vseeno boljša od zmajčkov . Koper je z remijem na Fazaneriji prekinil serijo dveh porazov, muraši pa so pred četrtkovo tekmo evropske Konferenčne lige s Tottenhamom še četrtič zapored ostali neporaženi. Že v sredo se lahko Koper v zaostali tekmi 4. kroga proti Domžalam znova zavihti na vrh lestvice. M Prva liga Telemach REZULTATI 10. KROGA: Koper - Aluminij 1:3 (1:1); Maribor - Celje 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Žugelj (14.), 2:0 Mudrinski (65.); Kalcer Radomlje - Bravo 0:2 (0:1); strelec: 0:1 Ogrinec (25.), 0:2 Ogrinec (66., z 11 m); Olimpija - Domžale 2:1 (1:1); strelca: 0:1 Karič (2.), 1:1 Nukic (15.), 2:1 Nukic (86.). CB24 Tabor Sežana - Mura 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Krivičic (4.), 1:1 Maroša (7.). REZULTATI 11. KROGA: Aluminij - Bravo 0:1 (0:0); Domžale - Maribor 3:3 (0:1); strelci 0:1 Vrhovec (28.), 0:2 Žugelj (49.), 1:2 Alic (51.), 1:3 Mudrinski (61.), 2:3 Ibričic (79., z 11 m), 3:3 Husmani (87.); Olimpija - Kalcer Radomlje 2:3 (2:1); strelci: 1:0 Nukic (31., z 11 m), 1:1 Kregar (40.), 2:1 Nukic (45.), 2:2 Guzina (83.), 2:3 Šaric (87.). Rdeči karton: Nukic (82., Olimpija); Mura - Koper 0:0. Tekma Celje - CB Tabor Sežana je bila odigrana v ponedeljek, po sklepu radi protestov pokazal rdeči karton. V naslednjem krogu bodo Kidričani v petek gostovali pri Kalcerju. Jože Mohorič redakcije. 1. BRAVO ll 6 4 l l2:5 22 2. KOPER lO 6 2 2 l7:9 2O 3. OLIMPIJA LJUBLJANA ll 6 l 4 17:14 l9 4. MARIBOR ll 5 2 4 lS:lS l7 5. MURA ll 4 4 3 l4:l6 l6 6. CB24 TABOR SEŽANA lO 4 2 4 l3:S l4 7. DOMŽALE lO 3 2 5 14:17 ll 8. CELJE lO 3 l 6 lO:l3 lO 9. ALUMINIJ ll 2 4 5 S:l3 lO 10. KALCER RADOMLJE ll 2 2 7 lO:2O S ZAOSTALA TEKMA 4. KROGA: Koper - Domžale (v sredo, 29. 9., ob 17.00). vodstva (v 28. minuti je Žužek zadel celo vratnico), pa je v sodnikovem podaljšku zadetek padel na drugi strani. Rezervist Ploj je pred gol poslal natančen predložek do Prša, ki je z močnim strelom z glavo žogo zabil pod prečko v gol - 1:1. V prvi minuti 2. polčasa je Jan-žekoviču še enkrat več uspelo izničiti 100 % priložnost Osujija (bil je sam pred golom), nato pa so prišle na vrsto minute šumarjev. V 48. minuti so izpeljali izvrsten protinapad, v katerem so sodelovali Berlek, Ploj, Kadric in Brest, zaključil pa ga je Gašper Pečnik - 1:2. Dve minuti kasneje so šumarji še enkrat izkoristili zmedo v domači obrambi, Berlek je zadel s 14 metrov -1:3. V nadaljevanju je gostom uspelo odbiti vse napade domačinov. Tik pred koncem tekme je rdeči karton zaradi povsem nepotrebnega ostrega prekrška na sredini igrišča prejel Tin Martic (sodnik Aleksan-dar Matkovic mu je najprej pokazal rumenega, po pregledu posnetka z VAR pa je odločitev spremenil). Oskar Drobne, trener Aluminija: »Prvi polčas je bil z naše strani slab, a smo ga s pomočjo sreče in izjemnega Janžekoviča nekako 'preživeli'. Gol v sodnikovem dodatku nam je dal dodatno energijo, s katero smo odigrali 'atomskih' deset minut drugega polčasa. Takšnega protinapada, kot smo ga odigrali v 48. minuti, se ne bi branile tudi najboljše ekipe sveta. Vodstvo smo z zelo organizirano igro uspešno branili vse do konca. Drugi polčas je bil takšen, kot so bile vse tekme spomladanskega dela lanske sezone, to je naša prava podoba.« JM 14 Štajerski Šport torek • 28. septembra 2021 Nogomet • 2. SNL, 9. krog Kvas z mladinci rešuje Dravo Vitanest Bilje - Drava Ptuj 6:2 (2:1) STRELCI: 0:1 Penič (16.), 1:1 Vršič (32., ag.), 2:1 Brešan (36.), 2:2 A. Ro-gina (46., z 11 m), 3:2 Jermol (68.), 4:2 Jalinous (75.), 5:2 Žižmomd (88.), 6:2 Breganti (90.). VITANEST BILJE: Lipičar, Batič, Jalinous, Erniša, Breganti, Mar-tinovič, Jermol, Žižmond (od 75. Martinovič), Kladar, Terziev, Židan (od 61. Basholli). Trener: Dominik Beršnjak. Beltinčani poskrbeli za • v • 1 izenačenje na vrhu Presenečenje kroga so tokrat pripravili varovanci trenerja Damjana Gajserja (ta sicer ni smel voditi svoje ekipe na tekmi, prejel je že dva rumena kartona), ki so remizirali v Novi Gorici. Prekmurci so bili celo bližje zmagi, v 91. minuti je namreč vratar Gorice Uroš Likar ubranil 11-metrovko Aljažu Antolinu. Spodrsljaj Goričanov so izkoristili igralci Triglava, ki so se z zmago proti Primorju (oba gola je dosegel Hrvat Tin Matič) z Gorico izenačili na vrhu lestvice. Ekipi sta povsem poravnani, imata enako število zmag in porazov ter identično gol razliko 18:6 ... Najbližje vodilnemu dvojcu je Rol-tek iz Doba, ki je imel kar nekaj težav proti zadnjeuvrščenim Brežicam, a je vseeno zabeležil zmago. V manjši krizi je zagotovo ekipa Krke, ki je izgubila še tretjo zaporedno tekmo, po Gorici in Krškem DRAVA PTUJ: Vršič, Buran, Šlam-berger, Drevenšek, Lovenjak, Kahri-manovič, S. Rogina, A. Rogina (od 78. Šabeder), Penič, Bozgo (od 63. Ivančevič), Šket. Trener: Andrej Kvas. Situacija v NK Drava je še naprej daleč od stabilne in normalne, tudi četrtkova težko pričakovana skupščina ni prinesla kakšnih korenitih premikov na bolje. Na njej so sicer razrešili predsednika Salvia Passan-ta, ki pa je že pred časom sam oznanil, da išče druge vlagatelje in da v takšnih razmerah, ko je ostal brez vsakršne pomoči mesta in domačih je morala tokrat priznati premoč še varovancem trenerja Francija Fridla. Novinci iz Rogaške Slatine še naprej kotirajo visoko na lestvici, na zadnjih šestih srečanjih so izgubili le enkrat. Podobna ugotovitev velja za Rudar, ki je po slabem začetku (trije zaporedni porazi) ujel zmagoviti ritem in se še naprej vzpenja po lestvici. Ilirija in Jadran sta v derbiju začelja remizirala in se z osvojenima točkama približala dravašem. REZULTATI 9. KROGA: Vitanest Bilje - Drava Ptuj 6:2 (2:1); Krka - Rogaška 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Andjelič (48., z 11 m); Triglav - Primorje 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Matič (11.), 2:0 Matič (72.); Fužinar Vzajemci - Nafta 1903 4:2 (2:0); strelci: 1:0 Vardič (2.), 2:0 Kovač (9.), 2:1 Haljeta (63.), 3:1 Horvat (65.), 4:1 Vidmar (78.), 4:2 Stare (87.); Gorica - Beltinci Klima Tratnjek 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Antolin (6.), 1:1 Velikonja (16.); sponzorjev, ne more vztrajati na mestu predsednika ptujskega kluba. Klub počasi zapuščajo tudi srbski vlagatelji ... Vse turbulence so se odrazile tudi v naboru igralcev na tekmi v Biljah -glede na zadnjo tekmo so manjkali vratar Uroš Polanec ter igralci Drilon Kryeziu, Antonio Duric in Nemanja Gajic. Novi začasni trener Andrej Kvas, sicer trener mladinske vrste Drave, je pretekli teden z ekipo opravil tri treninge, ob vedno manjšem jedru ekipe (v njem sta brata Rogina, Lovenjak, Šlamberger, Drevenšek in Rudar Velenje - Krško 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Rudonja (7.), 2:0 Jovano-vic (40.), 2:1 Predanič (57.), 3:1 Kop-rivnik (89.); Brežice Terme Čatež - Roltek Dob 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Šipek (53., z 11 m), 0:2 Gajič (88.). Rdeči karton: Maapeh (68., Brežice); Ilirija 1911 - Jadran Dekani 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Meštrič (10.), 1:1 Mlakar (26.). Foto: Črtomir Goznik Niko Drevenšek (desno) je bil v Biljah s svojimi 19 leti med izkušenejšimi igralci Drave. 1. GORICA 2. TRIGLAV KRANJ 3. ROLTEK DOB 4. FUŽINAR VZAJEMCI 5. ROGAŠKA 6. RUDAR VELENJE 7. PRIMORJE 8. NAFTA 1903 9. VITANEST BILJE 10. KRKA 11. BELTINCI 11. KRŠKO 13. DRAVA PTUJ 14. ILIRIJA 1911 15. JADRAN DEKANI 16. BREŽICE ČATEŽ 7 1 1 7 1 1 6 1 2 5 3 1 5 1 3 5 0 4 3 4 2 3 3 3 3 2 4 3 1 5 2 4 3 2 3 4 2 1 6 1 3 5 0 5 4 0 3 6 18:6 22 18:6 22 21:13 19 15:12 18 12:9 16 17:15 15 16:11 13 24:15 12 17:17 11 15:14 10 10:14 10 12:20 9 15:31 7 9:15 6 8:12 5 6:23 3 Kahrimanovič) pa je imel na razpolago še pet igralcev iz mladinske vrste: vratarja Amadeja Vršiča ter igralce Nejca Durana, Maja Peniča, Lana Šketa in Reneja Šabedra. »Začetek je bil z naše strani zelo dober, posledica je bilo zasluženo vodstvo. Nato smo po pol ure igre prejeli poceni zadetek in takoj zatem še drugega. Drugi polčas smo odprli podobno kot prvega in hitro izenačili. Po dobri uri pretečenega srečanja je sledil naš padec v igri, posledica so bili prejeti štirje goli, ki so na koncu pomenili visok poraz, glede na prikazano znova previsok,« je o samem srečanju povedal Niko Drevenšek, ki pa je želel ob tem izpostaviti številne težave, ki pestijo igralce: »Rezultati zadnjih tekem izgledajo tako, kot da nas vsi nadigrajo, a še zdaleč ni tako. V prvi vrsti je treba omeniti situacijo v klubu, ki je daleč od normalne, plačila zamujajo, igralci in trenerji se menjujejo iz tedna v teden . V takšnih razmerah je nemogoče ostati zbran in z mislimi fokusiran na tekme, kar bi sicer morala biti naša primarna naloga.« To je po tekmi pošteno priznal sedanji vršilec dolžnosti trenerja Andrej Kvas: »Trenutno z mladinci rešujemo, kar se da rešiti - brez mladincev sploh ne bi mogli odigrati tekme. Bilje je bilo sicer boljše v polju, a smo držali priključek vse do 65. minute. Sledila je napaka, ki je pomenila vodstvo domačinov, takrat pa je voz začel drseti Rokomet • NLB liga, 3. krog Jeruzalem poražen tudi v Ribnici Riko Ribnica - Jeruzalem 34:27 (17:13) RIKO RIBNICA: Glavan, Klarič, Meštrič; Pucelj 7(4), Miličevič 7, Bogdanovič 4, Buneta 4(2), Ljevar 3, Žagar 3, M. Nosan 2, Simič 1, Šolaja 1, Cimerman 1, B. Nosan 1, Levstek, Ranisavljevič. Trener: Robert Beguš. JERUZALEM: Skledar (5 obramb), Balent (4 obrambe); Mlač Černe 2, Bogadi 1, Čudič 2 (1), Voljč 3, Fergo-la, G. Hebar, T. Hebar 7, Šulek 2, Pandev, Kosi 5, Krabonja, Čirovič 4, Škrinjar 1. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Riko Ribnica 6/6; Jeruzalem 3/1. IZKLJUČITVE: Riko Ribnica 16; Jeruzalem 12 minut. IGRALEC TEKME: Jan Pucelj (Riko Ribnica). Gostovanje Ormožanov v deželi suhe robe se je končalo s tretjim zaporednim porazom na začetku nove sezone. Znova so Ormožani odigrali slab 1. polčas in ga izgubili s štirimi zadetki (17:13). Že v 7. minuti je klop gostov ob zaostanku s štirimi goli (6:2) morala zahtevati minuto odmora, v 9. minuti pa je krožni napadalec Ribnice Ilija Bogdanovič zadel za +5 (7:2). Gostitelji so v 1. polčasu kar v petih primerih vodili za pet zadetkov, kar Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Ormoža so po dveh domačih porazih klonili tudi na prvem gostovanju v sezoni v Ribnici. je tudi bila najvišja prednost v prvem delu tekme. Gostje iz Prlekije so se na vse pre-tege mučili, da so dosegali zadetke in držali stik z domačini, a jim to ni najbolje uspevalo. Pri Jeruzalemu so se v 1. polčasu med strelce vpisali le štirje igralci, skoraj polovico zadetkov pa je na desnem zunanjem dosegel Tinček Hebar (šest), edini razpoloženi igralec gostov. Na drugi Najprej na Islandijo, potem v Ormožu Iz RK Jeruzalem Ormož so sporočili odločitev, da bodo eno tekmo Evropskega pokala proti Selfossu odigrali na Islandiji (v soboto, 16. oktobra) in eno na Hardeku (v soboto, 23. oktobra). Islandski predstavnik je Ormožanom ponudil možnost igranja obeh tekem v Sloveniji, a so bile pri tem finančne zahteve Islandcev previsoke. Kratek izračun je pokazal, da se finančno bolj splača odpotovati na tekmo v Skandinavijo, kot organizirati dve v Ormožu . strani Ribničani niso imeli pretirano težkih nalog ob doseganju zadetkov, saj so kar polovico zadetkov dosegli po protinapadih. Popolni padec Jeruzalema na gostovanju pri Ribnici se je začel v 37. minuti, ko je pri izidu 19:15 domači vratar Mark Klarič zaustavil sedemmetrovko Bojanu Čudiču. Namesto -3 je v nadaljevanju v pičlih sedmih minutah zaostanek Jeruzalema znašal že -9 (25:16). Vratarji Ribnice Sandro Meštrič (12 obramb), Klarič (4 obrambe) in Jaka Glavan (2 obrambi) so s skupno 18 obrambami popolnoma zasenčili ormoški par Tomislav Balent - Alen Skledar. Vratarja Jeruzalema sta še tretjič zapored v sezoni izgubila dvoboj z nasprotnikovimi vratarji in tudi tokrat, tretjič zapored, zbrala devet obramb. Za ilustracijo: ribniški vratarji so v prvih treh tek- mah zbrali 46, ormoški par pa 27 obramb. Že ta statistični podatek dovolj zgovorno pove, zakaj ima Ribnica trenutno maksimalni izkupiček šestih točk, Jeruzalem pa še naprej ostaja brez točk. V zaključku tekme so domačini brez težav nadzirali rezultat v svojo korist in vodili z razliko sedmih do devetih zadetkov prednosti. Gostje so v Ribnici nastopili brez poškodovanega Roka Žurana, ki bo z igrišča odsoten tudi v naslednjem, 4. krogu, ko na Hardek v petek, 1. oktobra, prihaja Celje. Tekma med Ormožani in Celjani se bo začela ob 18.00 s TV--prenosom na Sportklubu. Jan Pucelj (Riko Ribnica): »Na Jeruzalem smo se dobro pripravili, saj smo se zavedali, da gre za neugodno ekipo, ki smo ji bili še marsikaj dolžni iz minulih sezon. Bili smo zelo motivirani, uspel nam je odličen štart v NLB liga REZULTATI 3. KROGA: Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož 34:27 (17:13), LL Grosist Slovan - Urbanscape Loka 24:23 (13:14), Trimo Trebnje - Sviš Ivančna Gorica 30:26 (16:12), Ljubljana - Herz Šmartno 32:28 (17:11), Celje Pivovarna Laško - Koper 27:19 (12:9), Gorenje Velenje - Dobova 35:21 (19:8), Slovenj Gradec 2011 - Maribor Branik 29:22 (14:11). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 3 3 0 0 6 2. RIKO RIBNICA 3 3 0 0 6 3. TRIMO TREBNJE 3 3 0 0 6 4. LL GROSIST SLOVAN 3 3 0 0 6 5. SLOVENJ GRADEC 3 2 0 1 4 6. URBANSCAPE LOKA 3 2 0 1 4 7. LJUBLJANA 3 2 0 1 4 8. GORENJE VELENJE 3 1 0 2 2 9. MARIBOR BRANIK 3 1 0 2 2 10. DOBOVA 3 1 0 2 2 11. SVIŠ IVANČNA GORICA 3 0 0 3 0 12. JERUZALEM ORMOŽ 3 0 0 3 0 13. KOPER 3 0 0 3 0 14. HERZ ŠMARTNO 3 0 0 3 0 tekmo in v nadaljevanju je bilo vse lažje. Tudi manjše krize smo odlično preživeli in se na koncu veselili lepe zmage. Za nami so tri tekme in tri zmage, tu pa se ne mislimo zaustaviti, ampak želimo zmagoviti niz nadaljevati tudi v 4. krogu, ko gostujemo pri prav tako še neporaženem Slovanu.« Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož): »Kljub temu da se tako na treningih kot na tekmah trudimo na vse načine,nam igra nikakor ne steče. Obramba Ribnice je delovala odlično in težko smo prihajali do zadetkov. V prvih 12 minutah smo imeli le enega strelca, Tinčka Hebarja. Znova smo storili preveč tehničnih napak, kar je nasprotnik kaznoval z ,lahkimi goli'. Zmaga Ribnice je zaslužena in jim ob tej priložnosti čestitam. Nam ne preostane nič drugega, kot da še naprej pridno treniramo in napredujemo iz kroga v krog ter da ob pravem času začnemo zbirati točke, ki nam bodo čim hitreje zagotovile obstanek v ligi. Pred nami so težki časi, a takšno je življenje. Tudi čez takšna poglavja v življenju moraš iti in čez čas postajati vse močnejši.« Uroš Krstič navzdol po hribu. To je posledica slabe kondicijske priprave, premajhnega števila igralcev, tokrat sem jih imel na voljo le 14 ... Dejstvo je tudi, da mladinci, od katerih so kar štirje začeli v prvi postavi, enostavno ne morejo držati članskega tempa. Ne preostane nam drugega, kot da v klubu poskušamo strniti vrste in po najboljših močeh odigrati naslednje tekme, za začetek že sobotno tekmo z zadnjeuvrščeno ekipo Brežic.« JM Nogomet Veteranske lige MNZ Ptuj: veliko tesnih odločitev +35 zahod REZULTATI 5. KROGA: Tržec -Podlehnik 2:1, Gerečja vas - Hajdina 0:0, Apače - Leskovec 7:2, Pragersko - Skorba 4:3. 1. GEREČJA VAS 5 3 1 1 15:7 10 2. PRAGERSKO 5 3 0 2 14:12 9 3. HAJDINA 3 2 1 0 8:1 7 4. SKORBA 3 2 0 1 12:4 6 5. APAČE 4 2 0 2 10:12 6 6. TRŽEC 4 2 0 2 6:10 6 7. PODLEHNIK 5 2 0 3 7:12 6 8. LESKOVEC 5 0 0 5 7:21 0 +35 vzhod REZULTATI 5. KROGA: Rogo-znica Gostilna Muršič - Zavrč-Cir-kulane 1:1, Grajena - Borovci 6:3, Dornava - Markovci 3:2, Podvinci - Gorišnica 2:3. 1. PODVINCI 5 4 0 1 17:3 12 2. GORIŠNICA 5 3 1 1 11:6 10 3. MARKOVCI 5 3 1 1 12:8 10 4. DORNAVA 5 3 0 2 10:11 9 5. ROGOZNICA 5 2 1 2 7:6 7 6. ZAVRČ-CIRKULANE 5 1 2 2 6:11 5 7. GRAJENA 5 1 0 4 10:20 3 8. BOROVCI 5 0 1 4 6:14 1 +40 REZULTATI 5. KROGA: Zgornja Polskava - Ormož 0:4, Videm pri Ptuju - Mladinec Lovrenc 2:4, Pohorje Oplotnica - Majšperk 2:3, Hajdoše veterani - Spodnja Pol-skava 3:5. 1. VIDEM PRI PTUJU 5 4 0 1 21:10 12 2. ORMOŽ 4 3 1 0 9:2 10 3. MAJŠPERK 4 3 0 1 9:7 9 4. MLADINEC LOVRENC 5 2 2 1 11:7 8 5. SPODNJA POLSKAVA 5 2 1 2 9:11 7 6. HAJDOŠE VETERANI 5 2 0 3 9:14 6 7. POHORJE OPLOTNICA 5 1 0 4 8:11 3 8. ZGORNJA POLSKAVA 5 0 0 5 3:17 0 JM torek • 28. septembra 2021 Šport Štajerski 1S Rokomet • 2. SRL (m), RK Velika Nedelja Nova sezona, novo upanje RK Velika Nedelja je imel po dolgem času v sezoni 2020/21 znova ekipo v članskem tekmovanju. Ta je v „skrajšanem programu", po enajstih odigranih tekmah, prvenstvo končala na 3. mestu z istim izkupičkom števila točk kot drugouvrščena ekipa Cerklje Radovljica. „Tretje mesto ni zadostovalo za napredovanje v 1. B-ligo, ki je bila naš cilj pred sezono. Iz tega vidika je za nami neuspešna sezona. Glede na to, da pa je kopica mladih fantov na račun igranja v članski konkurenci precej napredovala, pa lahko minulo sezono ocenimo z visoko oceno. Ko na koncu potegnemo črto, smo praktično le za en gol ostali brez napredovanja. Glavni vzrok, da nam ni uspelo, pa je vrnitev k Ormožu posojenih igralcev Alena Skledarja, Denisa Škrinjarja in Gašperja Hebar- ja, ter igranje na dveh frontah. Praktično skoraj celotna ekipa je igrala člansko ter mladinsko ligo hkrati in se v obeh konkurencah borila za najvišja mesta. Fantje so v pičlih 12 dneh odigrali kar šest tekem, ostali brez moči in energije, kar se nam je poznalo predvsem na odločilnih tekmah proti Cerkljam-Radovljici v članski in proti Celju v mladinski konkurenci. Zdaj je pred nami nova sezona in novo upanje v borbi za najvišja mesta v drugoligaški karavani," je pred novo sezono povedal trener Velike Nedelje Uroš Krstič. Kakšne spremembe je ekipa doživela v premoru? „Ostali smo brez nekaj fantov, ki so lani imeli v ekipi pomembno vlogo. Domen Lorenčič je odšel v Gorišnico, Blaž Fergola in Luka Voljč nazaj k Jeruzalemu, Jure Lukman bo svojo športno pot kot posojeni rokometaš Jeruzalema nadaljeval pri MRK Ljubljana v NLB ligi. Prav omenjeni fantje pa so lani pri Veliki Nedelji naredili velik korak naprej. Fergola je ob stalni minutaži postal kadetski reprezentant, Voljč se je po hudi poškodbi kolena z obilno minutažo popolnoma 'vrnil med žive', Lukman je trenutno po dveh odigranih krogih v NLB ligi celo prvi strelec lige. To so dovolj tehtni argumenti, da vidimo, kako je pomembno, da 18- in 19-letni fantje poleg mladinske lige igrajo tudi člansko ligo, pa čeprav 2. ligo. To je vsekakor bistveno bolje, kot pa da grejejo klop v recimo NLB ligi. Že iz tega razloga je sodelovanje med Ormožem in Veliko Nedeljo zelo pomembno. Vsem je najbrž jasno, da ekipa Velike Nedelje zaradi premajhnega igralskega kadra trenutno ne more sestaviti članske ekipe brez pomoči Ormoža. Tako bo tudi letos, ko bo kar deset igralcev Ormoža nosilo zeleni dres. Da pa ne bi bilo podobnih težav v prihodnosti, pa kadetski ekipi Velike Nedelje in Jeruzalema (letniki 2006/07) trenirata skupaj: dvakrat pri Veliki Nedelji, dvakrat v Ormožu. Letos ekipi še igrata vsaka v svoji konkurenci, v novi sezoni pa enotno in z jasnim ciljem po uvrstitvi v 1. kadetsko Foto: Črtomir Goznik Ekipa Velike Nedelje je lani osvojila 3. mesto v 2. ligi, visoko meri tudi letos. ligo. Iz teh mladih fantov se bosta v prihodnosti polnili enotna mladinska in enotna članska ekipa," je še nekaj besed o sodelovanju med kluboma povedal Krstič. Ekipa Velike Nedelje je v pripravljalnem obdobju odigrala štiri tekme, dve proti Radgoni in dve proti Dravi, ter vse štiri tekme dobila. „Ve- selijo zmage, a to so le pripravljalne tekme, kjer so priložnost za igro dobili vsi fantje. Pravi obraz ekipe bomo lahko videli že v 1. krogu, ko nas v petek, 1. oktobra, čaka težko gostovanje pri Jadranu v Kozini. Tam bomo lahko dobili prvo oceno, kako visoko lahko meri Velika Nedelja v tej sezoni. Po mojem mnenju bomo kljub številnim odhodom še vedno konkurenčni ekipam iz samega vrha. Še vedno bo naš glavni adut igra v obrambi, v napadu pa bomo morali že zaradi majhnega števila igralcev staviti na strpnost in racionalnost," je zaključil trener Velike Nedelje. JM Strelstvo • Državno prvenstvo mladih na 10 m - Ljubljana 2021 Mladi strelci Kovinarja in Juršincev najboljši Na centralnem strelišču v Ljubljani je v sredini meseca potekalo državno prvenstvo v streljanju z zračno puško in pištolo ter serijsko zračno puško na 10 m v kadetski in preostalih mlajših kategorijah. V zaključku dolge sezone je tekmovalo 257 strelcev iz 45 strelskih društev, izmed vseh nastopajočih pa sta bili najuspešnejši po številu osvojenih odličij SD Kovinar iz Ormoža in SD Juršinci, ki sta s svojim strelskim podmladkom osvojili pet oziroma štiri odličja. Z zmagoslavji oziroma osvojenimi odličji je sezono sklenilo kar 28 strelskih društev. Juršinčan Valter Drašler s pištolo do kadetskega naslova podprvaka V najstarejši kadetski konkurenci s pištolo je perspektivni juršinski strelec Valter Drašler (358) po lanskem naslovu državnega prvaka med starejšimi dečki in leto pred tem še naslovom podprvaka, tokrat osvojil tretje zaporedno odličje in naslov kadetskega državnega podprvaka ter le za krog zaostal za zmagovalcem Mitjo Dol-šino (359) iz Gorjancev. Uspešno sta sezono sklenila tudi preostala juršin-ska kadeta Anej Marušič (333) in Matic Kuhar (310), ki sta osvojila 5. in 10. mesto, Ptujčan Lan Breznik (325) je po lanskem naslovu podprvaka med starejšimi dečki tokrat osvojil 9. mesto. Juršinčani so bili najboljši tudi v ekipni tekmi, kjer so dosegli 1001 krog. Med kadetinjami s pištolo je zmagala favorizirana Grosupeljčanka Tia-na Josic (350), pred Anjo Jager (347) iz Rečice pri Laškem in Anastazijo Gorše (335). Ptujčanka Nika Sitar je s 306 krogi osvojila osmo mesto. Državni podprvak s pištolo postal tudi Juršinčan Milan Kvas V kategoriji starejših dečkov z zračno pištolo je zmagal Sevničan Filip Pečečnik (175), naslova državnega podprvaka pa se je veselil še drugi juršinski strelec - Milan Kvas (171). Sedem krogov je do bronastega odličja ločilo drugega Juršinčana, Jana Brmeža Čeligo (161), ki je osvojil peto mesto, tretji Juršinčan Nino Šoštarič (136) se je uvrstil na 11. mesto. Juršinčani so si z dobrimi nastopi in rezultatom 468 krogov priborili še drugo zaporedno ekipno odličje in ekipni naslov državnih prvakov, saj so za dobrih 20 krogov prehiteli Rečičane in še za deset več Železnike. Do odličij s puško tudi Ormožana Benjamin Nino Kovačec in Eva Petek V najstarejši kadetski konkurenci s puško se je naslova državnega pod-prvaka veselil ormoški strelec Kovinarja Benjamin Nino Kovačec, ki je s 396,3 kroga za pičlo desetinko prehitel tretjeuvrščenega Blaža Strnada iz Rečice pri Laškem. Za kisovskim zmagovalcem Gašperjem Judežem je zaostal za dobrih deset krogov. Drugi Ormožan Jan Dogša je s 374,2 kroga osvojil 22. mesto, Ormožani pa so po izostanku tretjega člana ostali brez ekipne uvrstitve. Ekipnega naslova so se veselili Kisovčani (1161,8), pred Gorjanci (1157,6) in Kočevjem (1142,8). Med kadetinjami s puško si je po lanskem srebrnem odličju in bronu leto pred tem med starejšimi deklicami tokrat bronasto odličje priborila Ormožanka Eva Petek, ki je dosegla dober rezultat s 402,9 kroga in za vnovično zmagovalko Hano Strakušek (404,3) iz Trbovelj zaostala le za 1,4 kroga, drugouvr-ščena Anamarija Cvikl (403,4) pa je bila boljša le za pol kroga. Visoko se je uvrstila tudi druga ormoška strel- ka Tina Prejac, ki je s 394,5 kroga osvojila 11. mesto. Po izostanku tretje strelke so Or-možanke prav tako ostale brez ekipne uvrstitve. Zmagale so Grosupe-ljčanke (1188,2), pred Rečico (1185,5) in Malo Brezo (1184,2). Med starejšimi deklicami s puško je z novim državnim rekordom 193 krogov zmagala Cerkničanka Neža Zigmund. Nov državni prvak je med starejšimi dečki Ormožan Rok Škorjanec V kategoriji starejših dečkov s serijsko zračno puško je naslov držav- Foto: Strelska zveza Slovenije Ormožani Kovinarja so znova blesteli na državnem prvenstvu v Ljubljani in se domov vrnili kot najboljše strelsko društvo s tremi zlatimi, enim srebrnim in enim bronastim odličjem. Na dosežke svojih varovancev sta bila zelo ponosna ormoška trenerja Stiven Vočanec (desno) in Matjaž Habjanič (levo). nega prvaka osvojil ormoški strelec Kovinarja Rok Škorjanec, ki je s 182 krogi prepričljivo ugnal Vrhničana Gala Aljančiča (176) in Nikito Averya-nova (173) iz Ankarana. Le dva kroga sta do bronastega odličja zmanjkala drugemu ormoškemu strelcu Lucasu Vočancu (171), ki je pristal na četrtem mestu, visoko pa se je uvrstil tudi Timotej Boj s 167 krogi na sedmem mestu. Po prepričljivih posamičnih dosežkih so se Ormožani Kovinarja veselili tudi ekipnega naslova državnih prvakov, ko so z rezultatom 520 krogov ugnali SD Tabor Ježico (489) in ŠSD Radgona (475). Ormožanka Olivia Vočanec tretjič zapored državna prvakinja V kategoriji deklic je s serijsko zračno puško tretji zaporedni naslov državne prvakinje osvojila Ormožan-ka Olivia Vočanec, ki je z odličnim rezultatom 191 krogov za krog ugnala svojo najbližjo zasledovalko Niko Piskar (190) iz Kisovca in ob tem izenačila še dobrih pet let star državni rekord! Druga ormoška strelka Uršula Škorjanec je s 173 krogi osvojila 13. mesto. V najmlajši kategoriji dečkov s serijsko zračno puško je zmagal Jaša Grčar (182) iz Murske Sobote pred Adamom Brložnikom (179) iz Idrije in Rokom Benkom (178) iz Murske Sobote. Ormoški strelci Kovinarja Jaka Horvat (171), Anej Marin (165) in Taj Bombek Fermišek (144) so osvojili 18., 32. in 48. mesto. V ekipni tekmi so Ormožani Kovinarja (480) osvojili 10. mesto, zmagala je Murska Sobota (535) pred Rušani (520) in Grosupljem (515). Simeon Gonc Festival v Trstu MK Davidu Murku prvi bal za mednarodnega mojstra V Trstu je pred tedni potekal tradicionalni šahovski festival, kjer je v močnejši A-skupini sodelovalo 53 posameznic in posameznikov. Presenetljivo največ - kar 17 - jih je bilo iz Slovenije, med njimi tudi ptujska mojstrska kandidata Andraž Šuta in David Murko. Na turnirju je bila zelo močna zasedba, sodelovalo je kar deset velemojstrov, pet mednarodnih mojstrov in štirje Fide mojstri. Dobro sta se odrezala mlada ptujska mojstrska kandidata, še posebej David Murko, ki je v srečanjih s petimi velemojstri in dvema mednarodnima mojstroma dosegel dve zmagi, tri remije in doživel le dva poraza. Največje presenečenje je Murko pripravil v 4. krogu, ko je premagal prvega nosilca, norveškega VM Johana Sebastiana Cristiansena z ratingom 2620 točk (sam je bil po začetnem ratingu z 2218 točkami na 20. mestu). Dobri nastopi so ga ves čas turnirja uvrščali med prvo deseterico, kar mu je prineslo igranje na višjih šahovnicah, v osmem krogu celo na prvi. Z osvojenimi 5,5 točke se je uvrstil med deseterico najboljših, osvojil pa je tudi okrog 60 ratinških točk, s čimer se približuje meji 2300 točk. Še pomembnejša je osvojitev prvega bala za naslov mednarodnega mojstra! Ob takšnem napredku, kot ga kaže David, ni več daleč dan, da se bodo Ptujčani lahko veselili drugega mednarodnega mojstra pri moških. Edini, ki mu je doslej to uspelo, je Danilo Polajžer, in sicer davnega leta 1986, pri članicah pa se s tem naslovom ponaša Anita Ličina-Vrabič. David Murko je bil na turnirju v Trstu tudi najbolje uvrščen Slovenec, čeprav je ta pozicija na začetku turnirja s 13. mestom pripadla velemojstru Marku Tratarju. Nekoliko slabše od pričakovanj se je tokrat odrezal Andraž Šuta, ki je kot 18. nosilec z 2255 ratinškimi točkami sicer odlično začel turnir, v 3. krogu premagal celo petega nosilca, ukrajinskega velemojstra z ratingom 2546 točk. Po 5. krogu je zasedal visoko 7. mesto, v zadnjih štirih partijah pa je osvojil samo še pol točke in turnir s štirimi točkami končal precej daleč od začetne pozicije. Silva Razlag Foto: Črtomir Goznik David Murko Šah 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 28. septembra 2021 Nogomet • 3. SNL vzhod Podvinci, Zavre in Videm zapravili lepe prednosti, Cirkulane zadržale minimalno REZULTATI 7. KROGA: Videm -Korotan Prevalje 2:2 (1:1), Cirkulane - Dravinja 1:0 (1:0), Posavje Krško -Zavrč 2:2 (1:2), Dobrovce - Podvinci 3:3 (0:3), Kety Emmi Bistrica - Zreče 3:1 (3:1), Šampion - Šmartno 1:0 (0:0), Šmarje pri Jelšah - Koroška Dravograd 0:1 (0:0). 1. KETY E. BISTRICA 7 6 1 0 17:3 19 2. DRAVOGRAD 7 5 1 1 16:8 16 3. DRAVINJA 7 4 1 2 14:6 13 4. CIRKULANE 7 3 3 1 13:9 12 5. ŠAMPION 7 4 0 3 14:14 12 6. VIDEM PRI PTUJU 7 3 2 2 9:9 11 7. KOROTAN PREVALJE 7 3 1 3 11:15 10 8. PODVINCI 7 2 3 2 13:10 9 9. ŠMARTNO 1928 7 2 2 3 13:13 8 10. ŠMARJE PRI JELŠAH 7 2 2 3 6:8 8 11. ZAVRČ 7 1 3 3 7:13 6 12. POSAVJE KRŠKO 7 1 2 4 9:18 5 13. DOBROVCE 7 0 3 4 11:17 3 14. ZREČE 7 1 0 6 7:17 3 Posavje Krško - Zavrč 2:2 (1:2) STRELCI: 0:1 Štumberger (18.), 0:2 Krajnc (20.), 1:2 Žur (36., z 11 m), 2:2 Žur (69.). ZAVRČ: Maroh, Kokot, Potočnik, Lazar, Pofuk (od 70. Predikaka), Koren, Jazbec (od 76. Vočanec), Kajzer, Krajnc (od 89. Nahberger), Štumberger, Stiplošek. Trener: Gorazd Šket. V NK Zavrč so med tednom opravili menjavo trenerja, Damjana Bezja-ka je po seriji treh porazov zamenjal Gorazd Šket. Ta je ob prvem vodenju ekipe v derbiju ekip iz spodnjega dela lestvice iztržil remi. »Prevzem trenerskega mesta članskega moštva v 3. ligi je za vsakega trenerja izziv, ker pa gre v mojem primeru za NK Zavrč, ki ima v nogometnih krogih z nekdanjimi prvoliga-škimi izkušnjami precejšen renome, je ta toliko večji,« je v prvi vrsti dejal Gorazd Šket, nato pa se je osredotočil na tekmo s Posavjem: »Če bi nam pred tekmo kdo ponudil remi, bi ga z veseljem sprejel, po sami tekmi pa je zaradi vodstva 0:2 prisotnega nekoliko razočaranja. Začetek je bil dober, za popoln izkupiček pa nam je v končnici tekme zmanjkalo predvsem fizične moči, kondicijsko smo toliko padli, da so domačini rezultat izenačili. Na srečo smo izpolnili vsaj prvi cilj pred tekmo, to pa je bilo prekiniti serijo porazov.« Dobrovce - Podvinci 3:3 (0:3) STRELCI: 0:1 Orovič (24.), 0:2 Rodrigues (38.), 0:3 Gojkošek (43.), 1:3 Podbrežnik (53.), 2:3 Sagadin (76.), 3:3 Podbrežnik (92.). PODVINCI: Cajnko, Gojkošek, Ramšak, Zajko (od 72. Kolenko), Orovič, Žvikart (od 83. Svenšek), Zamuda Horvat (od 59. Modrič), Svenšek, Kuserbanj, Rodrigues, Oman (od 69. Šlamberger). Trener: Aleš Čeh. Redke so tekme, ko se ekipa vrne iz brezna zaostanka treh zadetkov, tokrat je to uspelo Dobrovčanom v domačem srečanju s Podvinča-ni. Preobrat sta zrežirala nekdanja igralca Aluminija Elvino Podbrežnik in Kristjan Sagadin, prvi je igral tudi za Podvince. »Prvi polčas je bil z naše strani najboljši, kar smo jih doslej odigrali. Ob treh doseženih zadetkih smo zapravili še nekaj priložnosti za višje vodstvo. Ob polčasu smo se dogovorili, da nadaljujemo brez popuščanja, a se nam je kljub temu zgodil manjši padec zbranosti. To se je odrazilo v dveh manjših napakah, ki so jih domačini izkoristili za priključek. Pri izidu 2:3 smo zapravili penal (Žvikart), kar je bila zaključna žoga. Končnico bi morali odigrati z več prekinitvami, a naši igralci zavlačevanja enostavno niso vajeni, tega jih niti ne učim. Izenačujoči gol smo nato prejeli v zadnjih sekundah tekme, za nameček po lastni napaki,« je po tekmi dejal trener Podvincev Aleš Čeh. Cirkulane - Dravinja 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Travnikar (44.) CIRKULANE: Zajc, Majcen, Toplak, Cesar, Bojnec, Lipavšek (od 73. Sitar), Mlakar (od 73. Živič), Kukovec (od 57. Erhatič), Travnikar, Ljubec (od 89. Orlač), Cimerman. Trener: Jura Arsič. V derbiju ekip iz zgornjega dela lestvice je v Cirkulanah gostovala zasedba iz Slovenskih Konjic. V pravi prvenstveni tekmi, v kateri je sodnik pokazal devet rumenih kartonov, so daljšo na koncu potegnili domačini, ki so s pragmatično predstavo izkoristili svojo priložnost, gostje pač ne ... Slavje po tekmi je bilo v domačem taboru glasno in veselo. »Prvi polčas je bil povsem enakovreden, nobena ekipa si ni priigrala posebnih priložnosti. Gol smo iz mejne situacije - na robu prepovedanega položaja - dosegli v najboljšem mogočem trenutku, tik pred odmorom. V drugem polčasu smo imeli tekmo pod kontrolo, morali pa bi bolje izkoristiti prostor, ki se nam je ponujal ob nekoliko bolj odprti igri gostov. Ti so dejansko pretili samo ob prekinitvah, z disciplinirano igro smo prišli do zaslužene zmage. To je najboljša popotnica za derbi v Podvincih,« je dejal trener Cirkulan Jura Arsič. Videm - Korotan Prevalje 2:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Ž. Plajnšek (6., z 11 m), 1:1 Plesec (28.), 2:1 Ž. Plajnšek (55.), 2:2 Lasnik (88.). VIDEM: Milič, Mesarič, Zdovc, Ca-futa, Šegula (od 78. Kmetec), Ovčar (od 61. A. Plajnšek), Krajnc, Ž. Plajn-šek, Čuš (od 61. Tement), Adedoja (od 78. A. Plajnšek), Vrbanič (od 63. Gojzdnik). Trener: Luka Gajšek. Videm je še peto zaporedno tekmo ostal neporažen, tokrat je bil le nekaj minut oddaljen od zmage Nogomet • 1. ženska liga, 5. krog Dragocena učna ura za Ptujčanke REZULTATI 5. KROGA: ZNK Doxa-key Ptuj - ŽNK Nona Beltinci Pomur-je 0:8 (0:6), Cerklje - Radomlje 1:0 (1:0), Primorje Gaia Naturelle - Olim-pija Ljubljana 0:14 (0:10), Krim - Ljubljana 1:7 (0:5). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 5 5 O O 82:2 15 2. POMURJE BELTINCI 5 5 0 0 53:1 15 3. LJUBLJANA 5 3 0 2 16:15 9 4. RADOMLJE 5 2 0 3 16:10 6 5. CERKLJE 5 2 0 3 7:25 6 6. PRIMORJE GAIA 5 2 0 3 5:28 6 7. D0XAKEY 5 1 0 4 8:42 3 8. KRIM 4 0 0 4 1:59 0 ŽNK Doxakey Ptuj -ŽNKNona Beltinci Pomurje 0:8 (0:6) STRELKE: 0:1 Kolbl (9.), 0:2 Kolbl (13.), 0:3 Dimitrijevič (18.), 0:4 Kolbl (21.), 0:5 Makovec (26.), 0:6 Korošec (35., z 11 m), 0:7 Juršnik (48.), 0:8 Kolbl (52.). ŽNK DOXAKEY PTUJ: Neža Foršt-narič (od 76. Šibila), Vidovič, Hvalec, Štumberger, Tušek, Dobrikovič (od 54. Taja Lončarič), Ciganovič, Anja Lončarič, Potočnik, Nuša Forštnarič, Pernek (od 60. Lorbek). Trener: Uroš Šmigoc. V 1. ženski nogometni ligi je ptujska ekipa Doxakey gostila osemkratne državne prvakinje in udeleženke evropske Lige prvakinj, ekipo Po-murja iz Beltincev. Ta je med zadnjim reprezentančnim premorom zame- Igralke Pomurja so na Ptuju upravičile vlogo popolnih favoritinj. njala trenerja, novi strateg najboljše slovenske ekipe je sedaj Marjan Rajbar. Gostje so suvereno opravile delo na igrišču in slavile visoko zmago, pod polovico zadetkov se je podpisala reprezentantka Špela Kolbl. V domačem taboru so bili kljub porazu zadovoljni s prikazanim, še posebej to velja za drugi del tekme. V tem so domačinke pokazale zelo srčno igro, od 52. minute naprej so uspešno odbile vse napade gostij, na trenutke pa tudi uprizorile nekaj lepih akcij. »Kljub porazu smo s predstavo naših igralk zadovoljni: z majhnimi, Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma so še peto zaporedno tekmo končali neporaženi. s Korotanom. Kljub temu v taboru rumeno-zelenih športno priznavajo, da je remi na koncu vendarle najbolj pravičen izid glede na prikazano. Dvakratni strelec v domači ekipi je bil Žan Plajnšek. »V prvem polčasu nas je ekipa Korotana presenetila z visokim pre- singom, ki nam nikakor ni ustrezal, ob tem smo bili v igri premalo agresivni, naredili pa smo tudi preveč tehničnih napak. Zgodnje vodstvo nas ni popolnoma prebudilo, zato je iz protinapada ob počasnem vračanju v obrambo sledilo izenačenje. Drugi del smo odprli bolje, nanizali nekaj priložnosti in tudi zasluženo povedli. Žal mi je za zadnjih deset minut, ko smo se kar ustavili in pokazali premalo discipline v igri. Gostje so zadeli še iz drugega protinapada in zasluženo odnesli točko,« je dejal videmski trener Luka Gajšek. Jože Mohorič Nogomet • Lige MNZ Ptuj Markovci z zmago v derbiju na vrh lestvice Super liga Tekma z največ zanimanja gledalcev je bila odigrana v Markovcih, kjer je v občinskem derbiju gostovala ekipa vodilnih Bukovcev. Dolgo je kazalo, da bo tako ostalo tudi po tem srečanju, a je v končnici na sceno stopil Sergej Krajnc in z dvema zadetkoma odločil tekmo ter svojo ekipo vsaj začasno postavil na vrh Super lige. Dva zadetka je na srečanju v Go-rišnici zabil tudi Thomas Pihler, s čimer je odločilno prispeval k zmagi Grajene, ki prav tako vztraja visoko. Še naprej ostajata neporaženi ekipi Gerečje vasi in Boča, slednji so se tokrat sprehodili do zmage na Hajdini, ki je letos obsojena na borbo za obstanek. Trenutno so Hajdinčani brez zmage prikovani na dno, družbo pa jim delajo sosedje iz Skorbe. Veliko bolje kaže tretjemu ligašu iz občine Hajdina, ekipi Gerečje vasi, ki je v Stojncih dvakrat vodila, na koncu pa se je morala zadovoljiti z delitvijo točk. Derbi naslednjega kroga bo odigran v Poljčanah, kjer bo gostovala vodilna ekipa iz Markovcev. REZULTATI 6. KROGA: Hajdina - Boč Poljčane 1:5 (1:2); strelci: 0:1 Kolar (28.), 0:2 Kolar (30.), 1:2 Muhič (33.), 1:3 Šket (48.), 1:4 Furman (84.), 1:5 Furman (92.); Gorišnica - Grajena ANpro 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Pihler (24.), 0:2 Gril (58.), 1:2 Brec (60.), 1:3 Pihler (82.); Markovci - Bukovci 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Fleten (24.), 1:1 Brumen (65.), 2:1 Krajnc (82.), 3:1 Krajnc (87.); Skorba - Apače 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Leljak (35., z 11 m), 0:2 Bratkovič (47.), 1:2 Vogrinec (58.), 1:3 Žgeč (90.); Stojnci - Gerečja vas 2:2 (1:2); strelci: 0:1 Drevenšek (15.), 1:1 Vido-vič (35., z 11 m), 1:2 Hertiš (40.), 2:2 Jaušovec (53.). Rdeči karton: Zupa-nič (89., Stojnci). 1. MARKOVCI 6 4 2 0 18:5 14 2. BUKOVCI 6 4 0 2 19:5 12 3. GRAJENA ANPRO 6 4 0 2 18:11 12 4. GEREČJA VAS 6 3 3 0 9:4 12 5. BOČ POLJČANE 5 3 2 0 16:4 11 6. APAČE 6 1 3 2 9:21 6 7. STOJNCI 5 1 2 2 6:9 5 8. GORIŠNICA 6 114 8:12 4 9. SKORBA 6 1 0 5 5:22 3 10. HAJDINA 6 0 1 5 4:19 1 1. liga MNZ Ptuj: Središče in Pragersko sta si izboljšala gol razliko REZULTATI 5. KROGA: Ormož - Tržec 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Lah (7.), 1:1 Kovačič (10.), 2:1 Lah (38.), 3:1 Borko (89.); Središče - Podlehnik 7:1 (3:0); strelci: 1:0 Kociper (19.), 2:0 Jakl (23.), 3:0 P. Jaušovec (29.), 4:0 Kociper (61.), 5:0 D. Jaušovec (68.), 5:1 Feguš (74.), 6:1 Šlamberger (76.), 7:1 D. Jaušovec (79.); Rogoznica Slofin - Pragersko 1:6 (0:2); strelci: 0:1 Jeršič (38.), 0:2 Hajnc (44.), 1:2 mašič (47.), 1:3 Hajnc (49.), 1:4 Fingušt (70.), 1:5 Mlinar (79.), 1:6 Orešič (85.). Prosta je bila ekipa Hajdoše. 1. SREDISČE 2. ORMOŽ 3. PRAGERSKO 4.TRŽEC 5. PODLEHNIK 6. HAJDOŠE 4 1 0 25:3 13 3 0 2 16:10 9 2 1 1 10:8 2 0 2 13:10 2 0 2 10:13 1 0 3 9:21 7. ROGOZNICA SLOFIN 4 0 0 4 2:20 0 2. liga MNZ Ptuj: Leskovec prvič v sezoni poražen REZULTATI 5. KROGA: Zgornja Polskava - Oplotnica Senčila Senica 3:2 (1:0); strelci: 1:0 Smo-gavc (14.), 2:0 Ačko (48.), 3:0 Stopar (57.), 3:1 Veber (89.), 3:2 Veber (91.); Dornava Digitalpartner.si - Pol-skava avtop. Grobelnik 3:2 (3:0); strelci: 1:0 Zagoršek (11.), 2:0 Fric (34.), 3:0 Zagoršek, 43.), 3:1 Kovačič (53.), 3:2 Kos (68.); Slovenja vas SMS sanacija - Ma-kole Bar Miha 0:3 (0:0); strelci: 0:1 Smogavec (50.), 0:2 Pleteršek (61., ag.), 0:3 Grašič (76., z 11 m); Mladinec Lovrenc - Leskovec 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Pučko (13.), 2:0 Pišek (17.), 2:1 Krajnc (45., z 11 m), 3:1 Pišek (58.). Rdeči karton: Mlakar (43., Le-skovec). 1. LESKOVEC 5 4 0 1 14:10 12 2. ZG. POLSKAVA 5 3 11 14:8 10 3. MAKOLE MIHA 5 3 0 2 19:8 9 4. OPLOTNICA 5 3 0 2 10:10 9 5. LOVRENC 5 2 2 1 10:8 8 6. DORNAVA 5 113 11:18 4 7. POLSKAVA 5 1 0 4 6:16 3 8. SLOVENJA VAS 5 0 2 3 4:10 2 JM Foto: Črtomir Goznik vendar trdnimi koraki napredujemo in v igri zlagamo koščke mozaika na svoje mesto. Najpomembnejše je, da punce pridobivajo samozavest, tudi ko igrajo proti močnim ekipam, kot je Pomurje. Na zadnjih dveh tekmah nam je proti Olimpiji in Pomurju manjkalo priložnosti za napad, kar bomo poizkušali izboljšati na naslednjih tekmah. Naši dolgoročni cilji segajo izven letošnje sezone, še naprej moramo ostati potrpežljivi in vztrajati na začrtani poti,« je po tekmi dejal trener ptujske ženske zasedbe Uroš Šmigoc. JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Stojncev in Gerečje vasi so se razšli z remijem, Gerečani še naprej ostajajo neporaženi. torek • 21. septembra 2021 Nasveti Štajerski 17 Zeleni nasveti Porova zavrtalka je začela svoj pohod Verjetno je med vrtičkarji od vseh škodljivcev čebulna muha, kakor verjetno nepravilno označujemo muho porova zavrtalka, na drugem, mogoče na tretjem mestu, če bi naredili anketo o tem, česa se najbolj bojijo na zelenjavnem vrtu. V zadnjih letih ta dva škodljivca res povzročata veliko škode predvsem jeseni na poru. Čeprav je spomladi o tej muhi (ali dveh muhah) veliko več govora in strahu. Ali gre za eno, dve ali celo tri muhe, si sploh nismo edini. V tem trenutku prevladuje mnenje, da zgodaj spomladi, ko temperature podnevi presežejo 10 oC, česen napade česnova foto: m p muha (Suillia lurida meig), ki Por osujemo z zemljo vse do zelenih delov lista. je nevarna bolj ali manj samo česnu. Ima samo eno generacijo letno. Ali dela škodo čebulna muha ali porova zavrtalka, sama nisem prepričana. Trenutno menimo, da je vzrok za večji del škode v jeseni kriva porova zavrtalka. Porova zavrtalka napada tudi drobnjak in okrasne čebulnice. Škodo povzročajo ličinke, ki vrtajo rove in se tudi zabubijo v sami rastlini. Nekaj o teh dveh škodljivcih Čebulna muha ima letno tri rodove, porova zavrtalka pa samo dva. Prvi nalet obeh je navadno v sredini aprila. Nekakšno vodilo nam je lahko začetek cvetenja višenj. Najbolje opazimo začetek naleta na listih čebulnic. Običajno jih naprej opazim na drobnjaku, kmalu zatem pa tudi na listih prezimljene čebule. Gre za niz drobnih belih lis, pegic. Premer posamezne je do 1 mm, so pa lahko nanizane v ravni vrsti, različno dolgi, ali v rahli spirali. Začnite opazovati, ko je vsaj teden dni toplega vremena. Ko opazite prve znake, je čas za pokrivanje posevka. Uporaba sredstev za varstvo rastlin pa naj sledi šele čez 7-10 dni. V jeseni težko določim, na kaj moramo biti pozorni, kakšno vreme je potrebno. Kot kaže, je sredina septembra tista, ko začne svoj pohod. Tudi zdaj začetek njenega naleta prej opazite na drobnjaku kakor na poru. Drobne bele pege so posledica prehranjevanja žuželke. Niso jajčeca ali kaj podobnega, zato listov ni treba rezati. Muha postrga površino lista in izpije sok, ki začne tam iztekati. ■ i v v». 1 •• • • 1 • • Naravna zaščita pred njimi je pokrivanje Kakor hitro opazite prve znake, manjše površine pokrijte z agrokoprenami. Še boljše kakor agrokopre-ne pa so navadne zavese, ki pa seveda ne smejo imeti prevelikih lukenj. Zato čipkaste navadno ne pridejo v poštev. Zavese lahko v mnogih trgovinah kupimo na kilograme in sploh niso tako drage. Bolje prepuščajo vlago. Zato se pod njimi ne nabira tako kakor pod agrokopreno. So tudi trpežnejše in se ne raztrgajo kar tako. Muha je namreč dokaj trmasta žuželka in kar dolgo išče pot do svojega gostitelja. Zato vsaka luknja ali slabo zadelana prekrivka v tla izniči ves naš trud, muhe najdejo svojo pot skozi. Ker čebulnice plosko pokrivanje slabše prenašajo, saj so njihovi listi dokaj občutljivi, je smiselna postavitev nizkih lokov. Pokrivanje ne bo pomagalo, če imamo ozek kolobar. Zato lahko na isti površini pridelujemo čebulnice samo enkrat v treh letih. Ker so se prvi znaki, torej začetek naleta, pojavili konec prejšnjega tedna, je čas za pokrivanje zdaj. Naravni pripravki, ki jih lahko naredite doma Vratič najdemo vedno na zapuščenih zemljiščih, ki so bila nekoč obdelana. Naredimo lahko prevrelko, brozgo ali čaj. Deluje na vse vrste žuželk. Kot zastirko ga uporabljamo proti polžem. 300-500 g svežega cvetočega zelišča ali 30 g posušenih rastlin namočimo v 101 vode. Pozimi škropimo z nerazredčenim pripravkom, poleti škropimo z nerazredčenim pripravkom samo po tleh. Po rastlinskih delih ga razredčimo v razmerju 1:3. Za škropljenje po rastlinskih delih uporabljamo razredčen čaj. Lahko ga pomešamo s pres-ličnim čajem, mešanici pa dodamo še pest soli. Tak pripravek deluje na številne škodljive žuželke, tudi na čebulno muho in porovo zavrtalko. Rabarbara je rastlina, ki jo vedno umeščamo nekje vmes med zelišča in zelenjavo. Za našo prehrano so uporabni samo peclji. Liste rabarbare pa lahko uporabimo tudi kot insekticid na vrtu. 1 kg zelenih delov (brez stebel) damo v 5 l vode in po vrenju kuhamo še 5-10 min. Odcedimo in z mrzlim zavretkom zalijemo gredico s porom. Tudi sveži ali posušeni listi pelina delujejo kot insekticid. Naredimo pa čaj tako, da pest listov prelijemo z litrom vrele vode. Pustimo stati 15 minut, odcedimo, ohladimo in takoj uporabimo. Korenje Kot vrtnina v mešanem posevku odganja čebulno muho. Por presadimo kar v vrste, posejane s poznimi sortami korenčka, kot je flakeer ali ljubljansko korenje. Če zdaj že pulite korenček za ozimnico, liste položite kot zastirko okoli pora. Lahko pa podoben učinek dosežemo z rednim zalivanjem s korenčkovim čajem. Potrebujemo 50 g svežih ali posušenih rastlin z listi in cvetovi z 1 l vode. Zelišče prelijemo z vročo vodo in vse skupaj obvezno prekrijemo, da se ohladi. Zalivamo z nerazredčeno tekočino redno, saj vonj, ki ga oddaja eterično olje, odganja škodljivca. Kot odvračalna rastlina delujeta tudi komarček ali koprc in janež. Mša Pušenjak Foto: MP Znamenja naleta muhe na drobnjaku Kaj bomo danes jedli TOREK boranija z mesom z žara, zelena solata, krompir v kosih, sadje SREDA ČETRTEK slivovi cmoki, mešani mesne kroglice v kompot paradižnikovi omaki, pire krompir, jabolčni zavitek Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PETEK SOBOTA krompirjeva juha, zajčji paprikaš, široki rezanci z jurčki, testenine, solata, zeljna solata, skutno jogurtovo pecivo z pecivo grozdjem NEDELJA PONEDELJEK goveja juha, ocvrti dušeno sladko zelje, puranji zrezki, riž, kuhana govedina solata, torta Karpati (iz nedeljske juhe), jabolčna čežana Boranija z mesom z žara Sestavine: 400 g mesa - 'ostanki' mesa z žara, pločevinka vloženega paradižnika, 500 g stročjega fižola, dva korenčka, vejica šetraja, šopek peteršilja, sol, poper, po potrebi (in želji) žlica moke. Meso narežemo na kose, velike za grižljaj. Na centimetrske koščke razrezan fižol in na kolo- barčke razrezan korenček stresemo v lonec. Pristavimo, prepražimo, dodamo paradižnik in malenkost vode ter narezano meso (mi smo uporabili od prejšnjega žara shranjene kotlete). Začinimo s soljo in šetrajem, in ko zavre, nad šibkim ognjem pokrito kuhamo približno 20 minut, da se fižol zmehča. Nazadnje jed po potrebi zgostimo z žlico moke, krepko popramo, še minuto ali dve kuhamo, nato pa obilno odišavimo s peteršiljem. Torta Karpati Sestavine: testo: 80 g masla, 100 ml vode, 100 ml mleka, 2 žlici sladkorja, 1/2 žličke soli, 150 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 4 jajca; krema: 2 jajci, 150 g sladkorja, 100 g moke, 500 ml mleka; 180 g zmehčanega masla ali margarine, vanilijeva aroma (po želji); nekaj breskev iz kompota, 2 dl sladke smetane. Iz naštetih sestavin za testo naredimo paljeno (kuhano) testo - kot bi delali princeske. Okrogel pekač za torte (premera 25 cm) obložimo s papirjem za pekoin nanj enakomerno namaže-mo polovico testa, gapogladimo in spečemo v ogreti pečici (približno 20 minut). Med peko se bo testo nagrbančilo in vzvalovilo kot gorovje. Pečenje ponovimo še z drugo polovico testa. Oba pečena 'oblata' dobro ohladimo. Za kremo penasto umešamo jajca in sladkor, primešamo moko in v povsem gladko zmes prilijemo nekaj mleka. Preostalo mleko zavremo, nato vanj vlijemo jajčno zmes in med mešanjem kuhamo 3 minute, da se zgosti. Prelijemo v nizko široko posodo, pokrijemo po površini s folijo za živila (da se ne naredi skorjica) in dobro ohladimo. Penasto umešamo margarino in vanjo po žlicah vmešamo ohlajeno kremo. Po želji dodamo vanilijevo aromo.V tortni model, v katerem smo pekli oblate, položimo prvi oblat (z 'gorovjem navzgor), ga prekrijemo s pripravljeno kremo, potresemo z na koščke narezanim sadjem, nato pa premažemo stepeno sladko smetano. Drugi oblat razrežemo na 12 kosov, da bo sladico potem lažje rezati in kose položimo na namazano torto. Za 2 uri shranimo v hladil-nik.Pred serviranjem po vrhu potresemo sladkor v prahu. 18 Štajerski Na sceni torek • 28. septembra 2021 SkriNja domačih viž - AnsaMbeL Franca MmeLiča Glasba srca in slovenske duše Foto: Tadej Mihelič Ansambel Franca Miheliča deluje od leta 1970. Kot poklicni ansambel ima letno doma in v tujini od 150 do 200 nastopov. Ansambel Franca Miheliča deluje od leta 1970. Njegov ustanovitelj in vodja je Franc Mihelič, ki igra harmoniko. Ansambel iz ribniške doline ima sedež v Sodražici, njegovi člani so še: Tadej Mihelič (kontrabas), Milan Kokalj (kitarist), ki v ansamblu igra že 40 let, ter pevca Bernarda Mihelič in Ivan Hudnik, ki je pred 17 leti zamenjal Franca Lovšina. Z njimi kot pevka nastopa tudi Nataša Mihelič. Franc Mihelič velja za utemeljitelja petprstnega igranja na diatonično harmoniko. S svojo glasbo se je vpisal med legende slovenske narodno-zabavne glasbe. Mnogi ga tudi postavljajo ob bok Slavka Avsenika in Lojzeta Slaka. V več kot petdesetih letih glasbenega ustvarjanja je zakladnico slovenske narodno-zabavne glasbe obogatil z več kot 200 izvirnimi skladbami, 150 pa jih je ustvaril v nemškem jeziku. Iz obrazložitve ob prejemu visokega državnega odlikovanja, medalje za zasluge, izhaja, da Miheličev opus odraža slovensko dušo in čutenje slovenskega podeželskega človeka, s čimer ohranja živ stik s tradicijo, jo utrjuje in neguje tudi narodno istovetnost. S svojo vedrino in širokim nasmehom se je uvrstil med najbolj priljubljene slovenske narodno-zabavne glasbenike. Miheličevo posebno igranje harmonike je postalo merilo velike virtuoznosti na slovenskih in evropskih tekmovanjih harmonike. Izdelovalci harmonik so na njegov predlog dodali gumb, tako da je na trivrstno harmoniko mogoče zaigrati v štirih durih in ob raztegovanju meha iz nje izvabiti dodatne tone. „Tega odlikovanja nisem pričakoval. Sem pa izredno počaščen. Vesel sem ga, v veliko čast mi je in tudi v veliko spodbudo za nadaljnje ustvarjanje," je s ponosom povedal Franc Mihelič, legendarni slovenski glasbenik, ki je imel svoj prvi ansambel že v osnovni šoli, leta 1963. To je bil trio, s katerim je takrat večkrat nastopil tudi na veselem toboganu Radia Ljubljana. Leta 1967 je ustanovil instrumentalni trio, leta 1968 pa so se spoznali s sestro in bratom, Bernardo in Francem Lovšinom. Hitro so ugotovili, da jim gre skupaj zelo dobro. Zaradi njegovega odhoda k vojakom so igranje prekinili. Po prihodu od vojakov je ansambel znova sestavil. Začelo se je resno delo. Že kmalu so nastopili na tekmovanju ansamblov na Barju. Komisijo so sestavljali: Tomaž Tozon, Vinko Rojc, Marjan Stare, Kajetan Zupan, sama znana imena, ki smo jih leta in leta srečevali tudi na najstarejšem festivalu narodno-zabavne glasbe na Ptuju, kjer so bili prav tako strogi ocenjevalci glasbenih nastopov. Zmagali so, komisija je vstala in jim zaploskala. To je bilo tudi obdobje, ko so nastopili v javni radijski oddaji Koncert iz naših krajev. Nastopili so že s svojimi skladbami, povabili so jih na prva snemanja. Takrat so lahko snemali samo tisti ansambli, ki so imeli svojo glasbo in svoj zven. Tudi nisi mogel vsega posneti, če glasba in besedilo nista ustrezala strogim kriterijem glasbenih urednikov. V tistih časih je bil predvsem problem z besedili, ker ni bilo tekstopiscev. Predvsem pa so ustvarjali zaradi glasbe same. Narodno-zabavna glasba je bila ustvarjena kot neko nadaljevanje slovenske ljudske glasbe. Franc Mihelič verjame, da se vsi slovenski narodno-zabavni ansambli danes trudijo vsak na svoj način, pri čemer pa je tako, da se vsa glasba ustvarja zelo na hitro. Na vse svoje skladbe je zelo ponosen, vse je delal s srcem. Zelo vesel je, da so vse skladbe, ki so jih posneli, ohranjene v radijskih arhivih, ljudje so jih vzeli za svoje, kar ga zelo veseli. To se vidi na igranjih, da poznajo besedila in skladbe. Tudi veliko mladih ansamblov danes igra njegove skladbe. Za ansamble, ki se želijo predstaviti, so festivali narodno--zabavne glasbe zelo pomembni, četudi imajo še veliko drugih možnosti, da se predstavijo jav- nosti, pove Mihelič. Ansambel Franca Miheliča, ki je profesionalni ansambel od leta 1980, je še danes zelo aktiven. Veliko nastopajo tudi po južni Tirolski. Na vseh svojih nastopih igrajo samo lastno glasbo, tudi v tujini. Veliko plošč so izdali tudi v tujini, v nemškem jeziku. Tudi na nastopih v tujini igrajo slovenske skladbe. Niso redki gostje teh koncertov, ki poznajo slovenska besedila, pojejo v slovenščini, četudi ne razumejo niti besede slovensko. MG Foto: Tadej Mihelič Franc Mihelič, slovenski glasbenik, harmonikar in skladatelj, je prejel visoko državno odlikovanje, medaljo za zasluge. Z njim ga je odlikoval predsednik RS Borut Pahor za dolgoletno ustvarjalno in poustvarjalno delo na področju narodno-zabavne glasbe ter inovacij pri igranju diatonične harmonike. Sveta Trojica • Zdravilni park z 20 energetskimi točkami Pozitivne vibracije za boljše počutje Nobena skrivnost ni, da so naši predniki cerkve in kapelice postavljali na mestih z blagodejno energijo zemeljskega in kozmičnega sevanja. Zato ne preseneča, da so mesta s povečanim energetskim sevanjem postala priljubljena romarska središča. Tako so verniki od nekdaj romali k cerkvi svete Trojice v istoimensko Sveto Trojico v Slovenskih goricah, kjer jih je poleg mogočnega verskega središča privlačila tudi posebna energija cerkve, samostana in okolice Trojiškega jezera, ki leži pod njima. Začne se pri samostanu Omenjeno območje so med letoma 2009 in 2014 raziskali tudi radiostezisti pod vodstvom Igorja Ziernfelda in naleteli na več kot 50 energetskih točk, med katerimi jih je nato Občina Sveta Trojica izbrala 20 ter jih ustrezno označila in opremila s klopmi. Opravljene so bile tudi geomantične meritve, ki so pokazale, da točke dosegajo maksimalno potrebno naravno sevanje za ozdravitev. Za vsako točko je določen namen zdravljenja in potreben čas, ki naj bi ga preživeli ob njej, da bo dosegla želene učinke. Dostop do energetskih točk je možen z dveh strani: s severnega ali južnega dela jezera, kjer je tudi parkirišče, če jih želite prehoditi po vrsti, pa je najbolje, da začnete pri vhodu v samostansko klet, kjer je točka številka ena. Pot nato vodi navzdol po 186 stopnicah oziroma križevem potu, kjer sta dve energetski točki, do Trojiškega jezera, okoli katerega so na treh kilometrih sprehajalne poti nanizane še preostale. Po besedah poznavalca zdravilnih točk Bojana Krejača ima glavnina točk v zdravilnem parku Sveta Trojica premer od treh do petih metrov so pa celo take s premerom 15 metrov. Priporoča, da se na vsaki zadržimo od 15 do 20 minut. Večina točk, pravi, je zemeljskega izvora, nekaj je pa tudi kombiniranih oziroma vesoljskega izvora. Starodavna geomantija S preiskavami blagodejnih ter škodljivih področij in linij, ki so lahko vesoljskega ali zemeljskega izvora, se ukvarja starodavna holistična veda geomantija, ta znanja pa so v preteklosti s pridom uporabljali pri umeščanju v prostor vseh pomembnejših objektov, kot so ceste, mestna obzidja, stražni stolpi, gradovi, cerkve in tudi stanovanjske hiše. »Kombinacije zemeljskih in vesoljskih sevanj predstavljajo nevidne, vendar radiestezijsko merljive linije v različnih poljih, na katerih so mnoge akupunkturne točke zemlje povečanih blagodejnih intenzitet, presečišča takih pasov, ki jih imenujemo tudi zmajeve linije, pa so tako imenovana mesta moči velikih intenzitet. Poleg teh linij se pojavljajo v naravi tudi področja kozmičnih in zemeljskih blagodejnih sevanj različnih razsežnosti nepravilnih oblik od enega do več sto kvadratnih metrov. Koz-mična sevanja so običajno koncentrične oblike, pri katerih se intenzitete različno zmanjšujejo iz centra navzven. Blagodejna zemeljska sevanja - energetski tokovi tečejo po kanalih, energije so lahko vitalne, zdravilne ali kombinirane. Kjer ugotovimo le vitalne energije, si na takih mestih zvišamo energetski potencial, če pa gre za zdravilne Na območju romarske cerkve, samostana in Trojiškega jezera je urejen zdravilni park z 20 energetskimi točkami. vibracije, nam te koristijo pri izboljšanju zdravja oziroma ozdravitvi. Take vibracije imajo seveda specifične lastnosti za zdravljenje ugo- tovljenih bolezni, čas in pogostost zadrževanja na takih mestih pa sta odvisna od zdravstvenega stanja posameznika. Na močnih blagodej- nih energetskih mestih se ni priporočljivo zadrževati dalj časa, kot je priporočeno.« Senka Dreu Foto: SD torek • 21. septembra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Ukrajina • Slovenski župani pri svojih ukrajinskih partnerjih Zaupanje je vez, ki gradi mostove Delegacije enajstih občin iz Slovenije so obiskale Ukrajino in tako naredile dodaten korak k vzpostavitvi trajnostnega sodelovanja med slovenskimi in ukrajinskimi občinami. To seje začelo pred dvema letoma, ko so v okviru programa U-LEAD z Evropo in projekta Mostovi zaupanja doma gostile svoje ukrajinske kolege. V ukrajinsko prestolnico Kijev so poleg dveh spodnjepodravskih občin Lenart in Juršinci odpotovali še predstavniki občin Kočevje, Murska Sobota, Koper, Logatec, Trbovlje, Hrastnik, Puconci, Velika Polana in Odranci. Kot rečeno, je srečanje organiziral U-LEAD z Evropo, ki ga podpira Evropska unija in njene članice Nemčija, Švedska, Poljska, Danska, Estonija in Slovenija. V obdobju 2016-2023 je v programu na voljo 152,3 milijona evrov za vzpostavitev bolj preglednega, odgovornega in odzivnega upravljanja v Ukrajini z velikim poudarkom na decentralizaciji in izboljšanju zmogljivosti v novonastalih občinah. Skupna zgodovina prve svetovne vojne In kako lahko teritorialno majcena Slovenija tu pomaga ogromni Ukrajini? Veliko, zlasti s prenosom dobrih praks pa tudi opozarjanjem na napake, ki jih je naša država z občinami vred naredila v letih pridruževanja EU in kasneje kot mlada članica skupnosti evropskih držav. Čeprav nimata skupnih meja, pa Slovenijo in Ukrajino vendarle povezuje tudi skupna preteklost prve svetovne vojne, ki je žal premalo poznana. Deli ozemlja današnje Ukrajine in Slovenije so nekoč pripadali isti državi - Avstro-Ogrski. Zaradi geografske oddaljenosti je bilo malo dejanskih stikov, zato so ljudje malo vedeli drug o drugem, na to nevednost pa je očitno vplivalo tudi dejstvo, da dolgo niti Slovenija niti Ukrajina nista imeli lastnih nacionalnih držav. Ni veliko znanega niti o tem, da so se vojaki iz današnje Ukrajine boje- Slouenski župani na sprejemu pri slovenskem veleposlaniku u Ukrajini Tomažu Mencinu vali skupaj s slovenskimi vojaki na soški fronti, številni Slovenci pa so izgubili svoja življenja v Galiciji in Karpatih. Sodelovanje in prenos dobrih praks »Slovenija je že veliko naredila za oživitev spomina na soško fronto, in sicer z mednarodno priznanim projektom Pot miru, ki povezuje kraje ob Soči, kjer so še ostanki utrdb in pokopališč krvavega obdobja med letoma 1915 in 1918. Zdaj smo predlagali, da bi se Pot miru nadaljevala čez ozemlje Galicije in preostale Ukrajine na tako imenovani vzhodni fronti, na kateri so umirali slovenski fantje. Samo z lenarškega območja, na primer, je v Galiciji umrlo okrog 40 vojakov, spomenike padlim na vzhodni fronti pa najdemo po številnih slovenskih občinah,« razlaga Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje in profesor vojaške zgodovine na Fakulteti za družbene vede. Sodelovanje med slovenskimi in ukrajinskimi občinami pa lahko poleg zgodovinskih tem temelji tudi na drugih projektih. Da so partnerstva najboljše sredstvo za uspeh občin, ki želijo povečati kakovost ekonomskih, političnih, družbenih in okoljskih vidikov življenja občanov, je prepričan Tomaž Mencin, slovenski veleposlanik v Ukrajini. »Kot skupnost se moramo povezovati, si izmenjevati ideje in izkušnje, promovirati najboljše prakse, se učiti drug od drugega in graditi medsebojno zaupanje. Kajti zaupanje je vez, ki omogoča delovanje in zahteva fleksibilnost v vedenju ter V enem največjih pravoslavnih samostanov na svetu, Kijevsko-pečerski lavri, ki jemlje dih s svojimi od zlata bleščečimi kupolami, še danes prebiva okrog sto menihov. Ali ste vedeli, da ... je Ukrajina največja evropska država in obenem geografsko središče Evrope; je župan glavnega mesta Kijev nekdanji boksarski šampion Vitalij Kličko; je Kijevsko-pečerska lavra iz leta 1051, znana tudi kot kijevski samostan v jamah, eden največjih pravoslavnih samostanov na svetu in najstarejši na tleh vzhodne Evrope; podzemna postaja v Kijevu, imenovana Arsenalna, s 105 metri pod zemljo velja za najglobljo na svetu; ima kulturna prestolnica Lviv največ kavarn na prebivalca; so v vasi Mezhireche arheologi našli najstarejši zemljevid na svetu; je Ukrajina peti največji potrošnik alkoholnih pijač na svetu; po statističnih podatkih vsak Ukrajinec, starejši od 15 let, letno popije več kot 15 litrov alkohola; bo ukrajinska proizvodnja žit letos dosegla 74,2, pridelek pšenice 27,2, proizvodnja koruze pa 37,3 milijona ton. prizadevanje razumeti drugega.« Na veleposlaništvu si prizadevajo za več gospodarskega sodelovanja med državama, pri čemer pa je, tako Mencin, težava pogosto prav v nezaupanju slovenskih vlagateljev v Ukrajino. Iskanje skupnih točk Občine so U-LEAD-u posredovale izpolnjen vprašalnik, na osnovi katerega so nato dobile partnerja, ki jim je vsaj na nekaterih področjih podoben, pa naj gre za pretežno kmetijske občine, rudarske občine, občine, ki imajo pristanišča, sežigalnice odpadkov ... Zaradi ukrepov v zvezi s covidom-19 so se delegacije srečale samo v Kijevu, ne pa tudi, kot je bilo predvideno, v partnerskih občinah. Lenart se je povezal z Bibrko ob ukrajinsko-poljski meji. »Občina Lenart je bila ustanovljena leta 1955, Bibrka pa je mlada občina, ki je nastala pred dvema letoma, ko sva se z županom Romanom Hrynusom tudi spoznala. Velikosti obeh občin so seveda neprimerljive, saj je v Ukrajini vse zelo veliko; medtem ko lenarška meri 62 km2 in šteje 8.500 prebivalcev, jih bi-brska meri 434 km2 in ima 18.600 prebivalcev. Imamo pa na voljo precej več denarja: naš proračun je namreč 7,5-milijonski, njihov pa le 4,6-milijonski,« je povedal župan Janez Kramberger, ki vidi možnosti povezovanja zlasti na področju prenosa dobrih praks, saj sta ukrajinskega kolega ob obisku Lenarta najbolj navdušila sistem za daljinsko ogrevanje in ločeno zbiranje odpadkov, ki je bilo sploh prvo v nekdanji Jugoslaviji. Juršinci pa so dobili svojega partnerja v leta 2017 ustanovljeni občini Avanhard iz primorske regije Odesa. Gre za razvitejše turistično območje, ki je po površini dvakrat, po številu prebivalcev pa osemkrat večje od Juršincev. V Avanhardu imajo na voljo več denarja kot v primerljivo velikih ukrajinskih občinah, in sicer 8,5 milijona evrov, kar je skoraj dvakrat več kot na primer v Bibrki. Zaledje Avanharda je izrazito kmetijsko, zaradi naravnih danosti pa ima občina velik potencial za razvoj turizma, na katerega, kot pravi župan Alojz Kaučič, stavijo tudi v Juršincih. Senka Dreu Ptuj • Na Triglav teku tudi ptujski zdravniki S tekom „zaslužili" 2.500 evrov Pet zdravnikov ptujske bolnišnice je novorojenčkom in porodnicam „priteklo" 2.500 evrov. Zavarovalnica Triglav je namreč organizirala Triglav tek, na katerem so štiri udeležence nagradili s po 2.500 evri. Foto: arhiv bolnišnice Ptujski zdravniki, štirje zaposleni na ginekološko-porodnem oddelku in en na oddelku za intenzivno terapijo, so se izkazali kot odlični tekači. Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj je zastopalo pet tekačev, zdravnikov. Na 10-kilometrski progi so bili tudi letos Ptujčani uspešni in so si drugo leto zapored prislužili donacijo v vrednosti 2.500 evrov. Namenjena je bila ptujski porodnišnici, za boljšo oskrbo novorojenčkov in porodnic. Tekače so spodbujale tri glasne spremljevalke, direktorica bolnišnice Anica Užmah, predstojnica ginekološko-porodnega oddelka Damijana Bosilj in vodja porodnega bloka Dragica Trstenjak. Z omenjenimi sredstvi bodo kupili ležišče za snemanje CTG in minifeton. „Zraven tega, da smo sleherne donacije zelo veseli, je obenem tako druženje tudi promocija naše bolnišnice," pravi Užmahova. Dženana Kmetec Radenci • Bolj zelena Slovenija se nadaljuje Zasadimo novih 10.000 dreves V podjetju Radenska nadaljujejo z zelo dobro sprejeto in uspešno akcijo Bolj zelena Slovenija. Strokovno podporo jim tudi letos nudijo gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, ki bodo tokratnih 10.000 dreves razporedili po vsej Sloveniji. Prva akcija Bolj zelena Slovenija je bila deležna zelo pozitivnih odzivov. »Prejeli smo veliko spodbudnih sporočil naših kupcev, ki so izkazovala podporo naši skrbi za okolje ter pozdravila uporabo vračljive steklene embalaže,« je pojasnila Egle VVehle, direktorica marketinga v Radenski. »Tudi sicer je bilo nadaljevanje akcije načrtovano, saj je naša zaveza trajnostnemu odnosu do okolja dolgoročna in zajema različne aktivnosti. V tem letu lahko k sadnji dreves prištejemo še prehod na okolju prijaznejše zamaške na steklenicah, ustanovitev gospodarsko interesnega združenja Lokalno je obetavno in kmalu prihajajočo lažjo Foto: AJ' plastenko Oaze.« Tudi letos potrošniki z nakupom mineralnih vod Radenska Kraljevi vrelec, Petanjski vrelec ali Naturelle v litrski in 0,25-litrski vračljivi steklenici prispevajo k zasaditvi 10.000 dreves v Sloveniji. Mineralne vode potrošnik prepozna po etiketi, na kateri se značilna tri srca Radenske prepletajo z zdravimi, mogočnimi vejami dreves. Na akcijo bodo opozarjale tudi posebne izpostavitve v trgovinah - zaustavite se ob drevesu in namenite trenutek pozornosti skrbi za okolje. Zavod za gozdove Slovenije bo glede na aktualne potrebe opravil izbor vrst in gozdov po vsej Sloveniji, ki potrebujejo obnovo s sajenjem sadik gozdnega drevja. Tudi letos bodo sledili principom traj-nostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdom, predvsem pa ohranjanju avtohtonih slovenskih vrst dreves. Skupaj z Radensko in lastniki gozdov bodo poskrbeli, da bodo sadike, zasajene s srcem, tudi uspevale. Tudi maratonci sadijo drevesa Poleg načrtovanih 10.000 dreves pa bodo kmalu zasajena tudi drevesa, za katera svojo energijo in kilometre prispevajo tekači 2. vir-tualnega Maratona treh src. Za vsak pretečen obseg Zemlje bodo v Radenski posadili 100 dreves. Ker tekači pridno tečejo in se kilometri še vedno zbirajo, se povečuje tudi količina dreves, ki bodo zasajena v »gozdičku« Maratona treh src. Organizatorji pravijo, da jih lahko pričakujemo vsaj 800. Prav poseben »gozdiček« bo zasajen v Radencih, kjer je Maraton treh src doma. A. Dujanovič Foto: SD 20 Štajerski Križemkražem torek • 28. septembra 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Prevare na Kitajskem ali pitje čaja z domačini (40) Pred dnevi sem se pogovarjala s prijateljico, kije nekaj časa preživela na Kitajskem. Pripovedovala mi je o tem, kako so jo večkrat poskušali naplahtati s povabilom na tradicionalno pitje čaja. Medtem ko je govorila, mi je postajalo vroče. To seje torej zgodilo meni! Do tega dne sem verjela, da sem le pila (predrag) čaj s prijaznim domačinom, a zdaj mi je jasno, da sem se pustila potegniti za nos. Nasproti severnih vrat nekdanjega Prepovedanega mesta v Pekingu se razprostira Jingshan park. Tam je grič, kjer lahko po približno desetih minutah hoje po cik-cak stopnicah opazujemo nekdanje mesto iz ptičje perspektive. Smešna vstopnina znaša petindvajset centov (dva juana), iz tega hribčka pa se naslika najlepši pogled na mesto. Prav tam sem spoznala gospoda, ki se je predstavil kot Li Ravno sem fotografirala čudovit razgled in v objektiv poskušala ujeti zahajajoče sonce, ko je nek gospod sramežljivo pristopil. Da ima doma prav takšen fotoaparat, mi najprej rekel. Li se je resnično spoznal na fotografijo in njegova angleščina je bila presenetljivo dobra (redkokateri Kitajec se sploh lahko pohvali z znanjem angleščine). Zapletla sva se v zanimiv pogovor o kitajskih običajih, kulturi, hrani ... Rekel je, da prihaja v park vsak dan, saj je tukaj veliko turistov, on pa bi rad izboljšal znanje angleščine. "Vaša angleščina je boljša kot moja," sem ga velikodušno pohvalila. Nasmehnil se je in pogledal v tla. Kakor mimogrede je omenil, da se odpravlja v čajnico na skodelico zelenega čaja. "Bi šla zraven?" je vprašal. "Zakaj pa ne," sem mu rekla in mu sledila po stopnicah, nato skozi park, dokler nisva prispela do čajnice. Usedla sva se na te- raso, gospod pa mi je priporočal vrste čajev, ki naj bi jih poskusila. Izbrala sem enega, on pa je namesto dveh skodelic naročil kaj cel čajnik. Sumila sem, da to ne bo poceni, a na koncu koncev, kolikokrat pa je človek povabljen na tradicionalno ceremonijo pitja čajev? Kitajci pravijo, da si je potrebno vzeti čas zase in čas za čaj - iz priprave in pitja tega priljubljenega napitka, so napravili pravi obred. Čaj je menda najbolje zaužiti po zajtrku ali po kosilu, približno dvajset minut po obroku. V tradicionalni kitajski medicini veljajo vroči napitki za izjemno koristne pri razstrupljanju telesa ter varovanju notranjih organov. Tako je priljubljeno tudi pitje vroče vode, ne samo čaja. skalnat otok ob severni sardiniji, na katerem je grob giu5eppeja garibaldua starejši pospeJe- valnik delcev zdravilna rumena gorska R02A točka vŠportu rafael nadal pisatelj zola sprej, aerosol pevka dežman dolgi triatlon drugi medvedja nasa rimski taca pesnica papež, - (majda) petrov oskar naslednik kogoj mesto pri milanu južnoameriška država hitchcoc-junakinja kov film romana (BIRDS) APRIL louis pasteur pisatelj sinclair rokttiar pritajen visok smeh zmaga vjudu trenutek spela pretnar Thecla betulae Razpon kril je od 30 do 45 mm. Sodi med rep-karje, za katere so značilni kratki repki na zunanjem in analnem robu zadnjih kril. Zgornja stran kril je razen oranžne baze repkov temno rjave barve. Samica ima na zgornji strani sprednjih kril tudi veliko oranžno polmesečasto liso. Spodnja stran kril je oranžnorjava do rjavosiva pri starejših osebkih. Od sprednjega proti notranjemu robu spodnje strani kril poteka širok pas temnejše rjaste barve, ki je z obeh strani omejen z belo črto. Zunanji rob spodnje strani kril je oranžen. Oranžne barve so tudi repki. Gosenica je zelena z dvojno rumeno hrbtno progo in glavo. Hranilne rastline gosenic: Črni trn in druge vrste iz rodu sliva. Razširjenost: Gozdni robovi, parki, sadovnjaki, okrasni vrtovi. Doba letenja: V eni generaciji od julija do oktobra. Foto: Mateja Toplak Sumila sem, da to ne bo poceni, a na koncu koncev, kolikokrat pa je Človek povabljen na tradicionalno ceremonijo pitja čajev? Foto: Mateja Toplak Prepovedano mesto (The Forbidden City) velja za največji kompleks palač na svetu. Sestavlja ga namreč nekaj manj kot tisoč zgradb (!). Točajka nama je prinesla miniaturni skodelici in eno večjo ter ogromen čajnik z vročo vodo. Li je v dodatno skodelico, na kateri je bila cedilka, kjer so čakali izbrani listi čajevca, nalil nekaj vode. Dvignil je cedilko in prvi poparek odlil stran. Nato je ponovil postopek, le da je naslednji poparek nalil v skodelici. Povedal mi je, da sem izbrala beli čaj s cvetlično noto (pozabila sem katero). Po barvi je bil čaj bledo rumenkast, po okusu rahlo sladkast, čeprav se spominjam le njegovih besed, prej kot dejanskega okusa. "Sweet, so sweet," je kimal, ko je preučeval kakovost čaja. Sladko, zelo sladko. Spomnim se, da čaja nisva sladkala, na mizi sladkornice niti bilo ni. Domišljala sem si, da je Li pravi poznavalec. Ko sva dobila račun in ga je točajka odložila na moji strani mize, me je skoraj kap. Znesek je bil nekje med petintrideset in štirideset evrov! Li ni niti trznil, še kar naprej je razlagal o nekem kraju, kjer pridelujejo najboljši čaj na Kitajskem. Li je kmalu predlagal, da naročiva še zeleni čaj. "Ne, hvala. Imam dovolj," sem mu rekla, on pa je brez ugovarjanja vstal in pomignil na račun. Brskal je po žepih, jaz pa sem na mizo položila polovico denarja. On si je slekel jakno in pregledal vse žepe, nato je od nekod končno potegnil bankovec in ga dodal k mojemu. Poslovila sva se in do nekaj dni nazaj sem verjela, da sem imela strašno srečo, da sem izvedela toliko o tradicionalni čajni kulturi ter da sem doživela unikatno izkušnjo pitja čaja z domačinom. Danes lahko rečem, da gre za precej inovativen način, kako pretentati turiste. V ostalih državah le dvignejo cene, tukaj pa te oberejo na prijaznejši način. Li verjetno dobiva mastno provizijo, tujci, kot sem sama, pa včasih sploh ne vedo, da gre za kakršnokoli prevaro. Kitajci so prijazni, nimaš kaj. CAPRERA - otok pred severno obalo Sardinije z Garibaldijevim grobom, RHO - mesto v Lombardiji, v severozahodnem predmestju Milana, SINCLAIR, Upton - ameriški pisatelj (1878-1968) Foto: Mateja Toplak V ostalih državah se za tujce le dvignejo cene, na Kitajskem pa te oberejo na prijaznejši način. Kitajci so prijazni, nimaš kaj. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 28. septembra 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Kdo je tu zdaj nor ... Se tudi vam zdi, da je to, kar se dogaja v sodobni slovenski družbi, malce nenavadno? Mislim seveda na cepilsko-necepilske odnose, na koronsko-protikoronske ukrepe in protiukrepe, na to, kdo komu verjame in kdo laže, kdaj verjeti in kdaj dvomiti... Okrog tega se naše življenje tako zelo zapleta, da sploh ne vem, kako bomo na sončni strani Alp sploh še lahko živeli skupaj. Bomo eni živeli v Sloveniji, drugi pa v Nesloveniji? Eni južno od Avstrije, drugi severno od Hrvaške? Ali pa - da bo bolj uravnoteženo: za ene bo na voljo ozemlje zahodno od Madžarske, za druge pa vzhodno od Italije... Neka ljudska modrost pravi: Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni. Tudi naša skupna razcepljena prihodnost je tlakovana s prizadevanji za normalne odnose, a jim ne kaže ravno dobro. Ker se ne uspemo strinjati niti okrog najosnovnejših resnic -pardon: neresnic ... Evo: zadnjič so nam na nacionalni televiziji poskušali prikazati resnico o cepljenju, virusih, posledicah cepiva, še hujših posledicah necepljenosti in obolelosti... Vrhunski strokovnjaki so nas prepričevali, da virus RES obstaja; da so posledice bolezni zaradi korone RES za marsikoga težke, celo usodne; da je cepivo RES preizkušeno; da cepljenje RES pomaga; da v bolnišnicah RES ležijo bolni ljudje; da zdravniki RES storijo vse po najboljših močeh, da bi nam k pomagali... Skratka: take osnovne naravne zakonitosti so nam predstavljali vrhunski strokovnjaki, da je človek pomislil: ali res nekateri nič ne vedo in ničemur ne verjamejo? Bomo v kratkem gledali na televiziji oddaje, v katerih nam bodo strokovnjaki zatrjevali, da je Zemlja RES okrogla, ni nekaka vesoljska palačinka? Da vesolje RES obstaja, ni samo narisano na nebeškem svodu. Da so dinozavri RES živeli pred milijoni let, niso si jih izmislili v Volčjem Potoku. Da je 1 plus 1 RES 2 ob vsakem poskusu računanja. In če verjamemo matematikom, da se dve vzporedni premici RES nikoli ne sekata (ali pa se tam nekje v neskončnosti). Da so Američani RES prišli na Luno in da ne gre za teorijo zarote in slabo zrežiran film o pristanku na Luni ... Kaj pa vi verjamete? Vas bo treba z raketo poslati v vesolje, da vidite Zemljino okroglino? Pa še takrat ne bodite čisto prepričani, da ste res poleteli. Morda so vas zarotniki samo uspavali in vas hipnotizirali ... Ja, življenje je ena velika zarota! Vaš zarotnik Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 8 9 9 5 6 7 1 6 5 3 7 3 8 2 4 3 6 9 5 1 8 4 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ ©©© € OOO Bik ¥¥¥ ©© €€€ O Dvojcka ¥ ©©© €€ O Rak ¥¥¥ €€ OO Lev ¥ ©© € OOO Devica ¥¥¥ €€€ OO Tehtnica ¥¥ ©©© €€€ O Škorpijon ¥ ©© €€€ OO Strelec ¥¥¥ © OOO Kozorog ¥¥¥ ©© € 00 Vodnar ¥ ©© €€€ OOO Ribi ¥¥¥ ©©© € 00 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 28. septembra do 4. oktobra 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Slovenija • Zdravo jesensko sadje Za lepo kožo in močno srce Pozno poletje oziroma zgodnja jesen nam prinaša tudi grozdje. Marsikje so se trgatve že začele, nekateri z njimi še čakajo. Nikar si ne pozabite utrgati nekaj grozdov in jih pojesti presnih, saj so odličen vir vitaminov in mineralov. Foto: Dreamstime Grozdje je sadje, ki nam omogoča številne možnosti uporabe. Več kot odlično je presno, izjemno okusno v soku ali marmeladi, in če ga pustimo vreti, uživamo v njegovi žlahtni obliki, vinu. Zaradi B-vitami-nov je koristno za prebavo, prav tako je polno antioksidantov, ki se skrivajo v kožici grozdnih jagod. Grozdje ima visoko vsebnost sladkorja, zato je nepogrešljivo, kadar nam primanjkuje energije. Fosfor, ki izstopa med minerali, je odličen za možgane in živce, kalcij pa pomaga krepiti zobe in kosti. Vsebuje tudi mangan, ki je koristen za ščitnico. Črno ali belo grozdje Tako črno kot belo grozdje je odlično za naše zdravje, a le če ga uživamo v mejah normale. Če boste zaužili preveč presnega grozdja, boste tvegali drisko in prebavne motnje. Priporočljiv dnevni odmerek je do 150 gramov na dan. Previdno z njim tudi tisti, ki imajo težave z želodcem in alergijami. Prav tako morajo biti previdni tisti, ki imajo sladkorno bolezen, saj vsebuje veliko sladkorja, in tisti, ki imajo težave z ledvicami, zaradi visoke vsebnosti kalija. Tega je v grozdju sicer kar desetkrat manj kot v bananah, a vendar naj se mu ledvični bolniki izogibajo. Za zdravo srce in lepe zobe Grozdje nas odlično varuje pred boleznimi srca in ožilja ter čisti kri. Vsebuje namreč zdravilne snovi, imenovane bioflavonoidi, ki so močni antioksidanti. Grozdje vsebuje tudi polifenole, ki dobro vplivajo na zdravje srca in ožilja ter uničujejo proste radikale. Dnevno uživanje je dobro za ohranjanje gibljivosti sklepov in pomaga pri zaustavljanju kariesa. Nikar ne izpljunite lupine, saj je prav v njej največ vitaminov in mineralov. Grozdje za lepoto Grozdje lahko uporabite v lepotne namene. Obstajajo namreč različne terapije, ki naj bi bile učinkovite za pospeševanje prekrvavitve in proizvajanje kolagena. Pomagajo tudi pri čiščenju kože, zavirajo staranje ter ohranjajo kožo lepo in sijočo. Zaradi zdravilnih lastnosti se grozdje v kombinaciji s sladkorjem lahko uporablja v maskah, kopelih in pilingih. M. K. Tedni kova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? JI Maeee 1 / zw h T * w * »j i 'V m t Wl , t ¿ 1 .■, ■ t ^ K i 1 v w m&m<-'did M . 1** 4.« Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Te-dnik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 4. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Klavdija Horvat, Budina - Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 24. septembra 2021 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO □O PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segulo@radio4ednik.si, tel. 02 749 3416 ali moriano.pihler@radiihlednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. TEDNIK Lepii ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskegatednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Jto* Za zdravo pitno vodovHskaah $ SJ^ŠŠpsč! i'i emaio degosaija^ ; i nosita itetegstsksga ■t sistem«! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. *.;.* w © PISANA - ZABAVNA - AKTUALNA TOREK 28. september 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:25 Obzornik TV Dravograd 9:05 Satchmo Dixie bend 10:45 Predstavljamo vam 11:20 Poqled nazaj 11:45 Young EU Voices 12:00 Ptujska kronika 12:25 Cista umetnost—september 12:55 Glasba za vse 13:25 Vstop ni prepovedan 14:10 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Utrip MNZ 18:35 Glasbena osmica (tuja) 19:05 Pomurski tednik 19:40 My Europe, My Future 20:00 Ptujska kronika 20:25 Utrip Ormoža 21:35 Pogled nazaj' SREDA 29. september 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:25 Glasba za vse 8:55 Predstavljamo vam 9:55 Utrip MNZ 10:05 Čista umetnost - september 10:35 70 let dr. Ljudevita Pivka 11:25 Pogled nazaj 11:50 Film Campus 12:00 Ptujska kronika 12:25 Young EU Voices 12:45 Izgubljen, da najden 14:05 My Europe, My Future 14:25 Videostrani 17:30 Kuhinjica 1S;00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica (slo.) 19:00 Pomurski tednik 19:35 Pogled nazaj 20:00 Ptujska kronika 20:30 Utrip Ormoža 20:40 Film od blizu 22:00 Ptujska kronika 22:30 Obzornik TV Dravograd 23:10 Cista umetnost-september 00:00 Videostrani 22:00 Ptujska k_______ 22:25 Cista umetnost - september 22:55 Dubioza kolektiv 00:15 Videostrani ČETRTEK 30. september 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica . 8:25 Šola zdravja 9:40 Obzornik "IV Dravograd 10:20 Predstavljamo vam 11:20 Utrip MNZ 11:30 Pogled nazaj 12:00 Ptujska kronika 12:30 Young EUVoices 12:50 Glasba za vse 13:20 Cista umetnost - september 13:50 My Europe, My Future 14:10 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Portal 18:40 Utrip MNZ 18:50 Predstavljamo vam 19:25 Cista umetnost-september 20:00 Ptujska kronika 20:30 Glasbena osmica (tuja) 21:00 Futsal magazin 21:25 Pogled nazaj 21:50 Kdo? 22:00 Ptujska kronika 22:30 Glasbeni večer skupine Tris 01:50 Videostrani Ptujska televizija PoTV, T: 031 684 808, info@petv.tv, www.petv.tv fi telemach f?TTTT«Ihüil t A V! Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: i i • 20%popustprimalihoglasih • revijaSTOP(spored) • brezplačneprilogeŠtajerskegatednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštnadostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:___ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO VSAK TOREK ^ Aktualno Spodnje Podravje. Občine proti izstopu ^ Središčanov iz muzeja zaradi denarja 5 Stran 2 Črna kronika Ptuj, Gerečja vas • Drevenšek se brani z molkom dot Sv°Jo WBmo ^ « Iti Štajerski Podrauje Ptuj • Konec septembra naj bi končali obnovo 5. prekomorske r z Stran 2 Kmetijstvo Podravje. Trgatev letos nekoliko kasneje, cene na ._ lanski ravni cq s Stran črna kronika Ptuj «Visoke kazni za pretežke tovornjake na Za vse naročnike in kupce Štajerskega tednika REVIJA ZVEZDE za samo 0,20 € torek • 28. septembra 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV ti* t § -g&^'miMPERUi 'ammm mGA SVETOMČL Odkril, Strto „t — %r. 11 ■ ■■■ ......... / E "" ■ «ftta»«*^ I J?!™"I "nwittom»»«i»«,^* B-^^^ I ^ f rts <*> nutriPOhi/jfirt i txxnm - ^^^^^^^^^^^^^^^ I t*0*1 toupcijl 'ww.reporter.si ROK SNEZIC Razkrivamo skrite nepremičnine Janševega svetovalca ZORAN STEVANOVIČ Anticepilski populist izkorišča jezo in strah ljudi MARKO NOČ Nova vlada se ne more pohvaliti z bojem proti korupciji JANEZ JANŠA Se že pripravlja na predčasne volitve? Perutnina Ptuj Skupina Perutnina Ptuj se ponaša s 116-letno tradicijo in je vodilni proizvajalec perutninskega mesa in perutninskih izdelkov v Sloveniji ter državah jugovzhodne Evrope. Visoki standardi kakovosti nam odpirajo vrata do zahtevnih kupcev v Evropi in širše, pri katerih smo si ustvarili ugled zaželenega in zanesljivega proizvajalca. Kskupnemu ustvarjanju vabimo novega sodelavca na področju GRADBENIŠTVA Zidar (m/ž) Glavne naloge izbranega kandidata bodo: • zidanje konstrukcijskih elementovz različnimi vrstami opeke, • izvajanje rušitvenih del konstrukcijskih elementov, • montaža stavbnega pohištva in fasaderska dela, • gradbena remontna dela (popravljanje ostrešij, dimnikov, tudi njihova iz- gradnja), • pomoč pri zemeljskih, železokrivskih, tesarskih, krovskih in keramičarskih delih, • opravljanje cestnih prevozov delavcev, opreme in materiala, • nakladanje, razkladanje, prenos materiala in opreme z viličarjem, • po potrebi vodi manjše skupine delavcev, • skrbi za pravilno vzdrževanje strojev in orodja, s katerimi dela, • ureja in čisti delovišča. Od vas pričakujemo: • končano najmanj nižjo poklicno izobrazbo, • zanesljivost in zavzetost, • ročne spretnosti. • Izbranemu kandidatu/ki nudimo: • redno zaposlitevza polni delovni čas, • delo v stabilnem podjetju in urejene pogoje dela, • redno mesečno plačilo. Za informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko 02 788 0414. Vse kandidate, ki ste v zgornjem opisu prepoznali svojo karierno priložnost, vabimo, da nam pošljete prijavo na elektronski naslov renata.petek@ perutnina.eu. Eno leto je preteklo, solz nešteto je izteklo, solze grob so premočile, a tebe, dragi ati, niso prebudile. Čeprav te naša solza ne prebudi, spomin na tebe še živi. SPOMIN 26. septembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Stanko Malinger GEREČJA VAS 75A Hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižigom svečke postojite ob nje- govem grobu. Tvoji najdražji Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318 MULČENJE strmih in zaraščenih terenov. Matjaž Korenjak, s. p., Dragovič 1, Juršinci. GSM: 069 642 335. KMETIJSTVO Umrli so: Marija Vidovič, roj. Vidovič, Ormož, Ul. Dr. Hrovata 10a, roj. 1961 -umrla 15. septembra 2021; Stanislav Keblič, Celje, Ketejeva ul. 16, roj. 1927 -umrl 17. septembra 2021; Jožefa Lah, roj. Majhen, Zagojiči 8, roj. 1945 - umrla 17. septembra 2021; Anton Blažek, Zgornja Pristava 14a, roj. 1949 - umrl 18. septembra 2021; Marija Dajčman, roj. Polanec, Ptuj Na hribu 2, roj. 1939 -umrla 18. septembra 2021; Neža Medved, roj. Bauman, Ptuj, Cankarjeva ul. 6, roj. 1928 - umrla 21. septembra 2021; Aljozija Goričan, roj. Horvat, Spuhlja 119b, roj. 1945 - umrla 22. septembra 2021; Konrad Plohl, Marko vci 35d, roj. 1942 - umrl 22. septembra 2021; Matilda Potrč, roj. Potrč, Drstelja 1, roj. 1937 - umrla 22. septembra 2021. Štajerski TEDNIK www.tednik.si KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, NESNICE, rjave, grahaste, črne, pe-pelnate, tricolor, sussex in araucana v začetku nesnosti prodajamo. Možnost dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. tel. 040 531 246. PRODAM prašiče v teži 100 kg do 120 kg, po ceni 1,90 €/kg, mesni tip. Možnost dostave, tel. 041 670 766, Ptuj. GROZDJE na brajdah, kvinton in šmarnico, prodam. Tel. 040 165 662. PRODAM telico, brejo v 9. mesecu, simentalko, A-kontrola. Tel. 031 440 363. PRODAM kovinski koruznik, dimenzije 3 x 2 x 0,70 m in gumi voz (kripa in lojtre). Tel. 041 639 074. PRODAM obiralnik koruze, enoredni, Sip tornado 40, in tehnico Libela 300 kg. Tel. 041 261 676. KUPIM grozdje, jurko, kvinton, šmarnico, 1 tono, in jabolka stare sorte za prešanje, tudi 1 tono. Tel. 041 261 676. cisterno za gnojevko, krožne brane, BELE KOKOŠI in peteline, težke 4 kg. cepilnik za drva in preostalo kmetijsko Naročila sprejemamo po tel. 040 mehanizacijo. Telefon 041 923 197. 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. Stajerskitedn i k Stajerskitednik Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeiiprvi! www.tednik.si TOREK, 28. september 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Revija ljudskih pevcev na Ptuju 10:10 Utrip Ormoža 11:20 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 12:20 Starpoint prodajno okno 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 3. 5NL - Videm - Korotan 20:00 100 let LD Dravinja - Majšperk 21:35 Lokalni utrip Občine Miklavž 22:00 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 23:00 Video strani SREDA, 29. september 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Starpoint prodajno okno 10:00 Slavnostna seja PGD Gerečja Vas 11:00 Pozdrav jeseni v Starša h 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:30 Seja sveta Občine Starše 20:00 Kronika iz Občine Hajdina 21:20 3. SNL- Peca - Radlje 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 61 S 044; www.siptv.si ČETRTEK, 30. september 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 120 let PGD Dornava 10:00 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 11:00 Kicar poje in igra 12:50 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Starpoint prodajno okno 18:45 (Ne)znane osebnosti občine Dornava 20:00 Strokovni posvet v dvorcu Dornava 21:10 Festival tamburašev in mandolinistov 23:00 Video strani AKCIJA VEDA OD 27.9. DO 31.10.2021 oz. do razprodqje zalog! Sveti Tomaž • Ena najbolj varnih občin v državi Manj kriminalitete in prometnih nesreč Občina Sveti Tomaž je ena izmed najvarnejših občin v državi. Policisti so v lanskem letu zabeležili upad kršitev na vseh področjih dela. ^i Foto: arhiv ST Ormoški policisti so v lanskem letu na območju tomaževske občine zabeležili 12 kaznivih dejanj, kar pomeni 45 % odstotkov manj v primerjavi z letom poprej. Številka predstavlja le 0,02 % kaznivih dejanj, obravnavanih v celotnem slovenskem prostoru. Več kot polovico vseh, natanko sedem, predstavljajo kazniva dejanja zoper premoženje. Teh je bilo za 40 % manj v primerjavi z letom poprej. Žrtve pa so bili predvsem starejši. »Nadzor smo intenzivirali predvsem na območjih, kjer smo v preteklosti obravnavali kazniva dejanja tatvin. V obdobju zadnjih let se na območju konstantno pojavljajo osebe, ki iščejo žrtve predvsem pri starejši populaciji, ki jih zavedejo z raznimi pretvezami, medtem pa izvedejo tatvine denarja,« je razvidno iz poročila o trendih varnostnih pojavov ormoških policistov za lansko leto. Je pa bila nekoliko slabša preiskanost kaznivih dejanj. Delež le-teh se je namreč z 68,20 % znižal na 58,3 %, kar pa je še vedno precej nad državnim povprečjem (41,20 %). Manj kršitev so obravnavali tudi na področju javnega reda in miru, in sicer 19, leta 2019 31. »Največ energije smo vložili v zagotavljanje varnosti na javnih zbiranjih. Enota je dosledno izvajala tudi aktivnosti za učinkovito delo na področju preprečevanja nasilja v družini, kjer smo poskušali izvajati najučinkovitejše ukrepe za zaščito žrtev,« navajajo v poročilu in dodajajo, da so delovali tudi preventivno in obiskali vse žrtve nasilja v družini iz leta 2019. Več opozoril, a tudi več opitih voznikov Spodbudni so podatki še na področju prometne varnosti. Na toma-ževskih cestah se je zgodila ena prometna nesreča (2019: 9), v kateri je bila udeležena ena oseba (13), ki pa se pri tem ni poškodovala. Sicer pa so policisti pri nadzoru cestnega prometa za območje celotne UE Ormož ugotovili manj kršitev, izdali so za dobre 4 odstotke manj plačilnih nalog in na drugi strani kar 60 % več opozoril (207). Kljub nekoliko manjšemu številu preizkusov alkoholiziranosti pa so ujeli nekoliko več opitih voznikih. Alkotest je bil pozitiven v 104 (97) primerih od 5.396 preizkusov (5.454). Osem (5) oseb so do streznitve pridržali, zasegli so 17 (11) vozil in začasno odvzeli 60 (32) vozniških dovoljenj. Monika Horvat Slovenija, Podravje • Kako (ne)živahna je ilegalna trgovina z orožjem Pištole in strelivo dostavljajo tudi poštarji „Razpoložljivost nezakonitega strelnega orožja v Evropski uniji predstavlja veliko grožnjo, saj povečuje tveganje uporabe pri terorističnih napadih in organiziranem kriminalu" so ob videokonferenčnem srečanju na temo boja proti nezakoniti trgovini s strelnim orožjem v jugovzhodni Evropi poudarili na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). Foto: Sta/M24 „Največ primerov tihotapstva je bilo v preteklosti odkritih na avtobusnih prevozih, skritih delih osebnih in kombiniranih vozil, zaznani so primeri tihotapstva v predelanih vozilih ali priklopnikih," so pojasnili na GPU. Namen srečanja, ki je potekalo na ravni Evropske komisije, udeležil pa se ga je tudi minister Aleš Hojs, je bila krepitev regionalnega sodelovanja za preprečevanje nedovoljene trgovine s strelnim orožjem. „Po ugotovitvah najnovejše ocene ogroženosti trgovina z nezakonitim strelnim orožjem omogoča druge kriminalne dejavnosti, kot je trgovina z drogami, in povečuje grožnjo z nasilnimi incidenti, v katerih so lahko žrtve povsem naključne osebe," je povedal Hojs ter dodal, da je za uspešno soočanje z vsemi varnostnimi izzivi, vključno s trgovino s strelnim orožjem, ključno sodelovanje s tretjimi državami, zlasti s sosednjimi regijami. Izhajajoč iz vsebine konference se je zastavilo vprašanje, ali so slovenski policisti v zadnjih letih zasegli kakšno od večjih pošiljk strelnega orožja. So že kdaj stopili na prste tihotapcem orožja, je tovrsten kriminal pri nas prisoten ali ne. Možje Zasegi ilegalnega strelnega orožja (kosi) Foto: arhiv M24 Vrsta orožja I 2016 I 2017 2018 I 2019 I I 2020 I 2021 Vojaška pištola 85 103 112 91 65 34 Vojaška puška 41 47 36 29 17 11 Lovsko 46 34 31 20 19 7 orožje Zračno 18 21 13 17 19 6 orožje Plinsko 51 51 34 27 25 13 orožje Strelivo 41.913 19.484 12.161 9.029 8.397 4.314 v modrem se večkrat pohvalijo z rezultati svojega dela, med katerimi so tudi zasegi droge. Poročil, da bi zasegli kakšno nezakonito pošiljko orožja, doslej ni bilo. Tudi zadetki v spletnem brskalniku na to temo so skromni. Najti je le eno poročilo izpred desetih let, ko so cariniki odkrili nezakonito pošiljko vojaške opreme. Policija večjih nezakonitih pošiljk ni odkrila Nezakonita trgovina z orožjem na drobno danes več ali manj poteka preko spleta, pošiljke na naslove naročnikov romajo s pomočjo pošte ali dostavnih služb. Eden tovrstnih primerov je bil letos razkrinkan, in sicer ko je šlo za 20-letnika iz Radovljice, ki je načrtoval strelski pohod na svoje nekdanje sošolce. Kako pa je s preprodajo večjih pošiljk? S tovrstno kriminaliteto se slovenski policisti v minulem desetletju niso srečali, so povedali na Generalni policijski upravi (GPU) in navedli: „V obdobju zadnjih desetih let policija, kljub dejstvu, da je Slovenija izrazito tranzitna država, ni odkrila večjih nezakonitih pošiljk orožja (pošiljk iz Zahodnega Balkana v Zahodno Evropo, kot tudi poštnih pošiljk in pošiljk preko kurirskih podjetij na primer DHL, UPS, Fedex in podobno). Največ primerov tihotapstva je bilo sicer v preteklosti odkritih na avtobusnih prevozih, skritih delih osebnih in kombiniranih vozil, zaznani so tudi primeri tihotapstva v predelanih vozilih ali priklopnikih. Večinoma gre za posamične zasege različnih vrst orožja in streliva, tako pri storitvi kaznivih dejanj in prekrškov, zasege na meji ter zasege delov orožja." Zasegov iz leta v leto manj Slovenski policisti večje nezakonite pošiljke orožja v minulem desetletju torej niso obravnavali. Krčijo se tudi številke drugih manjših zasegov neprijavljenega oziroma ilegalnega orožja, kažejo podatki GPU za minulo petletno obdobje. V letu 2017 so policisti zasegli 150 kosov vojaškega orožja (pištol in pušk), lani 82. Še izrazitejši je upad zasega streliva. V letu 2016 je bilo odvzetih 42.000 kosov streliva (nabojev), lani le 20 odstotkov te številke, in sicer 8.400 kosov. Podatki o zaseženih nelegalnih bombah kažejo, da so jih v letih 2016 in 2017 skupaj zasegli 83, od 2018 do danes pa vseh skupaj 13. Prepolovili so se tudi zasegi plinskega in lovskega orožja. Vprašanje je, ali nezakonitih pošiljk oziroma posameznih kosov orožja res ni v obtoku ali pa se trgovina odvija daleč od oči tistih, ki preganjajo kriminal. Mojca Zemljane O O^O. 'V. o v. O /> ' " CP "Rojstva: Aleksandra Mlakar, Juršinci 8of, Juršinci - o deček Oliver; Tanja Jakše, Ponikva 48a, Ponikva - deček Gal; Patricija Ribič, Kajžar 22, Miklavž pri Ormožu - deček Kevin; Kaja Smogavec, Mariborska ul. 36, Zg. Polskava - deklica Ajda; Urška Koren, Sp. Gruškovje 4, Podlehnik - deček Žiga; Mihaela Vidovič, Mestni Vrh 31, Ptuj - deček Nejc; Tamara Kostanjevec, Mala vas 15, Gorišnica - deček Gael; Nataša Murko, Zagojiči 21a, Gorišnica - deček Aleks; Patricija Potočnik, Dragovič 40, Juršinci - deček Tim; Sabina Cvetko, Mihovci pri Veliki Nedelji - deček Noel; Tadeja Perko Zorjan, Zagajski Vrh 7, Gornja Radgona - deček Teodor-Sara Ljusavec, Ptujska Gora 48, Ptujska Gora - deček Tian; Tina Ferjančič, Ul. Antona Janše 6, Slovenske Konjice - deček Jakob; Ines Hrovat, Njiverce vas 30, Kidričevo - deček Tai; Silvija Makoter, Koroška cesta 78, Maribor - deklica Zala; Patricija Greif, Bistriška cesta 32, Poljčane - deček Tim; Petra Kvar, Stojnci 25c, Markovci -deklica Zala; Urška Poslek - deklica Tinkara; Špela Trofenik - deček Timon; Maša Krajnc - deklica Julija; Sara Klemenčič * ^ C? ÍS* deček Jaša; Urška Kokolj - deklica Ema. C H S/ C? Mihaela (29.) če grmi, viharjev veliko pozimi buči Danes bo sprva precej jasno z jutranjo meglo po nekaterih nižinah. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 14, ob morju okoli 16, najvišje dnevne od 21 do 25, na Primorskem do 27 °C. OBETI: V sredo bo spremenljivo oblačno. Dopoldne bo suho, popoldne in zvečer pa se bodo od severa pojavljale krajevne padavine. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: GPU Četrtek Petek 1 30.09.2021 % % 14 11 Dopoldan 19 Dopoldan 18 Popoldan 4 Popoldan A Hitrost vefra3 0rVs Hitrost vetra¡2.2m/s Vir: ARSO