89Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 Tjaša jakop Fonološki opis govora slivnice pri celju (sla T331) Cobiss: 1.01 hTTps://doi.org/10.3986/jz.28.2.05 V prispevku je prikazan narečni govor kraja Slivnica pri Celju (SLA T331), ki spada v srednještajersko narečje štajerske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti; fonološki opis govora je podan na osnovi narečnega gradiva, ki ga je za Slovenski lingvistični atlas (SLA) zbral Ivan Potrata leta 1970. Gradivo je zapisano v stari Ramovševi fonetični transkripciji, zato je avtorica za potrebe fonološke- ga opisa narečne odgovore celotne vprašalnice pretvorila v sodobno slovensko narečno transkripcijo. Ključne besede: štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, govor Slivnice pri Celju, fonološki opis, Slovenski lingvistični atlas (SLA), slovenščina A Phonological Description of the Local Dialect of Slivnica pri Celju (SLA Data Point T331) This article presents the local dialect of Slivnica pri Celju, which is part of the Styrian dialect group. The general phonological and accentual characteristics of this dialect are presented. The phonological description of this local dialect is based on dialect material collected by Ivan Potrata for Slovenian Linguistic Atlas (SLA)in 1970. As the older phonetical transcription was used for the material, the author transcribed it with modern Slovenian dialectal transcription. Keywords: Styrian dialect group, central Styrian dialect, local dialect of Slivnica pri Cel- ju, phonological description, Slovenian Linguistic Atlas (SLA) uvod Narečni govor1 kraja Slivnica pri Celju je v Slovenskem lingvističnem atlasu ozna- čen s točko 311.2 Spada v srednještajersko narečje štajerske narečne skupine. Di- ahrono ga uvrščamo v južnoštajersko narečno ploskev južne slovenščine (po Šekli 2018: 340‒341; Rigler 1963). Zaradi zgodnjega podaljšanja izhodiščno kratkih naglašenih samoglasnikov v nezadnjih zlogih in njihovega poznejšega podaljšanja 1 Prispevek je nastal v okviru projekta Raziskave ogroženih narečij v slovenskem jezikovnem prostoru (Radgonski kot, Gradiščanska, Hum na Sutli z okolico, Dubravica z okolico) (V6- 2109, 1. 10. 2021 – 31. 8. 2024), ki ga sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/raziskave-ogrozenih-narecij-v-slovenskem- -jezikovnem-prostoru-radgonski-kot), projekta i-SLA – Interaktivni atlas slovenskih narečij (L6-2628, 1. 9. 2020 – 31. 8. 2023, ARRS in SAZU, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in- -projekti/i-sla-interaktivni-atlas-slovenskih-narecij) in programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (P6-0038). 2 V mreži SLA so naslednji bližnji kraji: Šentjur (SLA T329), Zadrže (SLA T333) in Zibika (SLA T334). Veliki T (od T001 do T417) pomeni številko kraja v mreži točk za SLA. 1 90 v zadnjih ali edinih zlogih so kolikostna nasprotja odpravljena in nadomeščena s kakovostnimi. Vsi naglašeni samoglasniki so dolgi, nenaglašeni pa kratki. Glede na daljšanje starega skrajšanega akuta štajersko narečno skupino de- limo na severna in južna narečja. Za južnoštajerska narečja, kamor prištevamo južni del srednjesavinjskega narečja, srednještajersko, kozjansko-bizeljsko in po- savsko narečje, je značilno zgodnje podaljšanje starih akutiranih kračin v nezad- njih zlogih. Stari akutirani samoglasniki so se začeli razvijati vzporedno z dolgimi samoglasniki, zato so bili v teh narečjih refleksi stalno dolgih in starih akutiranih samoglasnikov v nezadnjih zlogih prvotno enaki, danes pa se od govora do govora precej razlikujejo predvsem v diftongih (po Rigler 1986: 147−157). Točko za srednještajerski govor (Šmarje pri Jelšah) je predstavila Martina Orožen v Slovanskem lingvističnem atlasu (OLA 18, 1981), v magistrskem delu pa Ivana Povše (1980), ki je kasneje podrobneje obdelala še njegovo oblikoslovje (Povše 1988). Avtorica tega prispevka je 2003 že objavila fonološki opis bližnjega srednještajerskega govora vasi Šentvid pri Grobelnem (Jakop 2003). Prispevek je nastal v sklopu tematskega bloka Slovenski govori na vzhodnem robu, predstavljenega v tej številki, znotraj katerega so narejeni štirje fonološki opisi govorov krajev štajerske in panonske narečne skupine (gl. tudi Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin Horvat 2022; Gostenčnik 2022a; Gostenčnik 2022b; Kumin Horvat 2022). OsnOvne (na)glasOslOvne značilnOsti gOvOra Govor Slivnice pri Celju nima kratkih naglašenih samoglasnikov, saj so se vsi issln. kratki naglašeni zložniki v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu naknadno podaljšali. Odrazi znotraj dolgega vokalizma so: 1) issln. */*ē/*ō > Sliv. eː/oː in ọː; 2) issln. * > Sliv. eː in ẹː; 3) issln. *ǭ > Sliv. ọː in uọː; 4) issln. * > Sliv. eː in åː; 5) issln. *ī > Sliv. iː; 6) issln. *ā > Sliv. åː; 7) issln. *ū > uː; 8) issln. * > Sliv. oː; 9) issln. * > Sliv. aːr. Odrazi znotraj izhodiščno kratkega vokalizma v nezadnjih besednih zlogih so: 1) issln. *-/*è > Sliv. eː; 2) issln. *- > Slivn. eː; 3) issln. *ò-/*- > Sliv. oː ; 4) issln. *- > Sliv. ọː; 5) *- > Sliv. eː in aː; 6) issln. *ì- > Sliv. iː; 7) issln. *à- > Sliv. åː; 8) issln. *ù- > Sliv. uː; 9) issln. *- > Sliv. aːr. Odrazi znotraj izhodiščno kratkega vokalizma v zadnjih besednih zlogih so: 1) issln. *-/*-è /*-/*- > Sliv. iẹː; 2) issln. *-ò > Sliv. uọː; 3) issln. *- > Sliv. ọː; 4) issln. *-ì > Sliv. iː; 5) issln. *-à > Sliv. åː; 6) issln. *-ù > Sliv. uː;, 7) issln. *- > Sliv. oː. Odraz za umično naglašeni e je iẹː. Odraz za umično naglašeni o je uọː. Odraz za umično naglašeni ə je iẹː. Poleg splošnoslovenskih naglasnih premikov so v govoru prisotni mlajši na- glasni umiki tipa: 1. globk > glboki, Sliv. gˈluọːbok, visk > vsoki, Sliv. ˈviːsok. Naglasni umik s cirkumflektirane zadnje dolžine ni izvršen (meˈsoː, uˈxoː, oˈkoː, neˈboː, leˈpoː); pogosta je morfologizacija naglasa (npr. ˈsaːrce, Med na ˈsaːrc). 2 91Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 Fonološki opis Inventar Vokalizem Naglašeni samoglasniki iː uː [iː] iẹː uọː ẹː ọː eː oː eː [eː] åː aː + aːr Nenaglašeni samoglasniki i u e o [ọ] a +   []  Konzonantizem Zvočniki m v  n l r j Nezvočniki p b f t d c s z č š ž k g x Prozodija Fonološko relevantno je mesto naglasa. Govor ne pozna tonemskih in kolikostnih nasprotij v naglašenih zlogih. Nekdanja kolikostna nasprotja se v nekaterih pri- merih odražajo s kakovostnimi. Inventar prozodemov vsebuje naglašene zložnike (ˈVː) in nenaglašeno kračino (V). Naglas ni vezan na določeno mesto v besedi. Naglašeni samoglasniki so fonetično dolgi, nenaglašeni pa kratki. 3 3.1 3.1.1 3.1.2 3.1.3 3.1.1.1 3.1.2.1 3.1.2.2 3.1.1.2 92 Tjaša Jakop  Fonološki opis govora slivnice pri celju (sla T331) Distribucija Vokalizem Dolgi vokali lahko nastopajo samo pod naglasom. Kratki vokali nastopajo v ne- naglašenih zlogih. Konzonantizem Zvočniki /v/ pred nezvenečimi nezvočniki ni možen in se tam premenjuje s /f/ (fˈseːxne, Med f ˈkaːru ‘kri’). [ŋ] je redek, kot dvojnica je zapisan le v položaju pred velarom v besedi ˈnọːŋge (ob ˈnọːge). Nezvočniki Zveneči nezvočniki se pred nezvenečimi nezvočniki in v izglasju premenjujejo z nezvenečimi nezvočniki (ˈsọːt ‘sod’, ˈgåːt ‘gad’, ˈmọːš, ˈzọːp, gˈruọːp ‘grob’, kˈrọːk ‘krog’, Ded/Rmn ˈnọːk oz. ˈnọːŋk ‘nog’). Prozodija Omejitev naglasnega mesta ni, naglašeni samoglasniki so možni v vseh besednih zlogih. Dolgi samoglasniki so vedno naglašeni, kratki samo nenaglašeni. Nagla- šen je lahko katerikoli zlog v besedi. V večzložnicah sta lahko naglašena dva zloga (šˈnaːjcˈtiːx ‘robec’, ˈkọːltˈruːgla ‘ročni voziček z dvema kolesoma’, ˈnaːrtaˈleːpš oz. ˈnaːrˈleːpš). Izvor Vokalizem Naglašeni samoglasniki issln. Gradivo iː < *ī ˈziːt, ˈsiːn (Imn ˈsiːni), ˈliːst, stˈriːc, ˈbiːk, ˈviːn ‘vino’, ˈliːce, bˈriːje = brinje, sˈviːja = svinja, gˈliːsta, ˈziːma, ˈšiːška, bˈriːtva ‘britev’, kˈriː, Red karˈviː, Red: dlaˈniː, kosˈtiː, Rmn ˈdiː ‘ljudje’; Imn/Rmn kosˈtiː, uˈšiː = uši, noˈčiː, oˈčiː, Imn ledˈviːce; bˈliːs ‘blizu’; 2ed žˈviːš = živiš, 3ed: tiˈšiː = tišči, žˈviː, zvoˈniː, koˈsiː, leˈtiː, suˈšiː, tarˈpiː = trpi, garˈmiː = grmi, roˈsiː; 1ed: ˈviːd = vidim, ˈpiːšem; < *ì- ˈliːpa, ˈjiːva, sˈliːva,3 žˈliːca, ˈžiːla, ˈriːba, gˈriːva, luˈpiːna = lupina, čarˈpiːja = črepinja, roˈčiːca, bar- daˈviːca = bradavica, koroˈšiːca ‘(navadna) sekira’, spovedˈniːca, liˈsiːca, pšeˈniːca, koˈšiːca = koščica ‘bučno seme’, leˈviːca, resˈniːca, pleˈniːca, (v)ọgˈjiːše = ognjišče, Imn: (p)ˈtiːči, maˈliːne, ˈviːlce; karˈpiːt = kro- piti, ˈviːdit, loˈviːt; 3ed bˈliːska se; prid m pˈliːtu, prid ž ˈkiːsla; ˈžiːt = žito, ˈšiːl; koˈpiːt,4 koˈriːt, kaˈdiːl; 3 Tudi ˈčeːšp(l)a. 4 Tudi ˈpåːrk. 3.3 3.2 3.2.2 3.3.1 3.2.1 3.2.2.1 3.3.1.1 3.2.2.2 3.2.3 93Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 < *-ì ž ˈmiːš, ˈniːt, ˈriːt ‘zadnjica’; (p)ˈtiːč, marˈliːč, peˈliːn; ˈsiːt; < *i po umiku na- glasa ˈšiːrok, ˈviːsok; v izposojenkah ˈxiːša ‘hiša’, ˈciːgu ‘opeka’, ˈkiːkla ‘krilo’, ˈiːbarok ‘suknja’, kˈriːš, bˈriːtof ‘pokopališče’, ˈpiːskar ‘lo- nec’, oštaˈriːja ‘gostilna’,5 faˈmiːlja, žˈniːdar6 ‘krojač’, ˈbiːnkošti ‘binkošti’, pˈriːdga = pridiga, pˈriːžca, šˈtiːbc ‘spalnica (kamra)’, tˈriːkc = trikeljc ‘velika vaga na ojesu’; [iː] < * v po- ložaju pred istozložnim - prid m ˈsiː, del -l m ed koˈsiː, suˈšiː; iẹː < *- v položaju pred m ˈtiẹːme, bˈriẹːme; < * v položaju za r žˈriẹːbe, žˈriẹːbu ‘žebelj’, vˈriẹːme, žˈriẹːl ‘žrelo’; < *ě po umiku na- glasa z zadnjega kratkega zloga ˈdiẹːkle = dekle; < *- ˈsiẹːm ‘sèm’, xˈriẹːn ‘hren’; < *ē v položaju pred r veˈčiẹːr, veˈčiẹːrja; < *-è kˈmiẹːt; 1ed: žˈriẹːm = žrem, otpˈriẹːm (tudi ˈuọːtprem); < umično naglašenega e ˈžiẹːna, ˈtiẹːta, ˈsiẹːstra; ˈčiẹːl ‘čelo’, ˈdiẹːb ‘deblo’, ˈsiẹːd ‘sedlo’, sˈtiẹːg ‘stegno’, ˈtiẹːle, ˈčiẹːs, ˈjiẹːsen ‘jèsen’, ˈžiẹːlot, ˈiẹːd ‘en, eden’, Red ˈiẹːŋga, Red ˈmiẹːtle; Ded: ˈmiẹːn ‘jaz’, ˈtiẹːp ‘ti’; prid m ˈziẹːlen (toda prid s (po redukciji) zeˈliẹːn); nedol ˈniẹːst; 1ed: ˈniẹːsem, ˈriẹːčem; 3ed: ˈniẹːse, ˈpiẹːče; del -l ž ed: sˈpiẹːkla, pˈliẹːtla, ˈniẹːsla, ˈriẹːkla; < ę, po umiku naglasa gˈriẹːda, ˈjiẹːčmen, ˈjiẹːzik, ˈpiẹːta; prid ž: ˈmiẹːxka = meh- ka, ˈtiẹːška; del -l m ed kˈliẹːču = klečal’; < *- ˈviẹːč; < * v položaju pred r seˈkiẹːra, ˈsiẹːr, pasˈtiẹːr, ˈžiẹːr; < *- ˈdiẹːš = dež, ˈpiẹːs = pes, ˈtiẹːš = tešč, ˈviẹːs = ves, ˈviẹːn = vèn’, ˈviẹːnix ‘zunaj’; < *- v primerih ˈsiẹːmi ‘sejem kot prireditev’; prid m ˈliẹːxek = lahek, na ˈtiẹːše = na tešče; 5 Tudi gosˈtiːlna. 6 Toda tudi šˈnaːjdar. 94 < umično naglašene- ga ə v izposojenkah < *i v položaju pred r ẹː < * v izposojenkah eː < * < *- < *ē < *è- v izposojenkah sˈtiẹːbar = steber, ˈčiẹːbar, sˈkiẹːdi = skedenj, ˈpiẹːku = pekel, sˈtiẹːza, ˈdiẹːska, ˈmiẹːgla; prid m ˈtiẹːm = temen; ˈpiẹːp ‘fant’, cˈviẹːk ‘žebelj’; ˈbiẹːrma, ˈbiẹːrt ‘gospodar’,7 ˈfiẹːrtux ‘predpasnik’, kromˈpiẹːr ali kramˈpiẹrː; ˈpẹːt, deˈvẹːt, deˈsẹːt; ˈpẹːdeset, deˈvẹːdeset; kombiˈnẹːža, ˈrẹːkc ‘suknjič’; sˈmeːx, ˈmeːx, gˈreːx, sˈneːk = sneg, ˈleːs, bˈreːk = breg, mˈleːk ‘mleko’, gˈneːst ‘gnezdo’, dˈleːt ‘dleto’, čˈreːda, sˈreːda, ˈreːs = res; ˈbeːlka = Belka ‘ime krave po bar- vi’; ˈveːdar ‘vedro’, tˈreːbux (tudi tarˈbuːx), sˈveːča, zˈveːzda, sˈteːna, soˈteːska, ˈpeːsek, ˈleːšk = lešnik, ponˈdeːl(e)k, poˈleːtje, ˈmeːsc ‘mesec, luna’, ˈveːtar = veter, čˈreːšja ‘češnja’, bˈreːskva, beˈseːda, ˈreːsje, ˈpeːsta8 ‘pesto (leseni del kolesa, skozi katerega gre os)’, Imn ˈleːta; prid m: sˈleːp, ˈleːp; prid ž ˈreːtka ‘redek’; vmˈreːt ‘umreti’, otpˈreːt; 1ed ˈseːkam; bˈreːza, ˈceːsta, neˈveːsta, smˈreːka, stˈreːxa, ˈreːpa, ˈpeːna, ˈdeːkla, ˈleːt ‘leto’, ˈmeːst, koˈleːn, poˈleːn, žeˈleːs, pˈleːve,9 ˈseːme, ˈseːvar ‘severni veter’, neˈdeːla = nedelja, sˈveːdar = sveder, poˈseːka, ˈdeːc ‘dedec, mož’, ˈveːvarca ‘veverica’, Red oˈreːxa; ˈreːzat, ˈseːkat, poˈveːdat, žˈveːt = živeti, seˈdeːt, tarˈpeːt = trpeti, smar- ˈdeːt = smrdeti, mˈleːt, žˈreːt, ˈjeːst; ˈpeːč, ˈleːt = led, ˈmeːt,10 čeˈbeːla,11 jeˈseːn, ˈšeːst, Imn ˈdjeː = ljudje, prid m: leˈseːn, sneˈžeːn; prid ž veˈseːla, toda Red: iˈmeːna, (x)ˈčeːrke ‘hči’; ˈzeːle = zelje, sˈteːla, ˈseːd = sedem, ˈžeːnska, ˈžeːnin, gˈleːž = gleženj, Imn neˈbeːse (Rmn neˈbeːs); neˈbeːšk, ta ˈtreːk = tretji; 1ed: ˈmeːlem = meljem, ˈmeːčem, 3ed kˈleːple, del -l m ed: ˈpeːk = pekel ‘peči’, ˈneːs, ˈreːk; ˈleːdar ‘usnje’, pˈleːt ‘pleteno ogrinjalo’, dˈreːta ‘dreta’, Imn šˈteːŋge ‘stopnice’, ˈmeːžnar, proˈceːsja = procesija, ˈžeːg ‘blagoslov’, ˈžeːgnaje ‘žegnanje (farni praznik)’; prid ž ˈžeːgnana ‘blagoslovljena’; 7 Tudi gospoˈdåːr. 8 Tudi ˈpeːsta. 9 Tudi pˈleːve. 10 Tudi sˈtaːrt. 11 Tudi čeˈbeːla. 95Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 eː < * iˈmeː, ˈreːp, ˈpeːst, ˈpeːtek, prid m ˈveːč = večji, prid ž ˈveːča = večja; vˈzeːt, sˈteːgnat se ‘stegniti se’, 1ed: ˈveːžem, gˈleːdam, pˈleːšem, pˈreːdem, 3ed ˈzeːbe, del -l m ed vˈzeː, del -l ž ed vˈzeːla; < *- sˈreːča, Imn ˈjeːtre ‘jetra’, ˈdeːtela, Red teˈleːta; pokˈleːknat ‘poklekniti’, pˈreːst; < *- ˈzeːt, ˈveːč; *- ˈdeːlat; < *- v položaju pred r ˈmeːra, ˈveːra; < * v položaju ob r zˈveːr, dˈreːje ‘drevje’; < *ē v položaju pred  peˈpeː ‘pepel’; < *è- v položaju ob r, n in l ˈpeːrje; Red/Imn (x)ˈčeːrke, Ted (x)ˈčeːrko ‘hči’, Red seˈmeːna, Imn dekˈleːte ‘dekle’, fˈčeːri ‘včeraj’; < * ˈdeːn,12 ˈleːn,13 meːx,14 ˈveːs, prid m boˈleːn in (po analogiji) prid ž boˈleːna ‘bolan, bolna’; < *- sˈneːxa15 ‘snaha’, ˈmeːša,16 prid m ˈpeːsji17 ‘pasji’, 1ed vˈzeːmem, 3ed: ˈgeːne ‘ganiti’, fˈseːxne, ˈpeːxne, parˈmeːkne; < umično naglašenega ə ˈpeːčka ‘peška’; v izposojenkah ˈšeːka = Šeka ‘ime krave po barvi’, kˈreːmp ‘krempelj’, sekˈreːt ‘stranišče’, ˈkeːdar ‘klet’, Imn teˈleːge ‘jarem za dva vola’; [eː] < * v položaju ob j ˈveːja; åː < *ā ˈlåːs, ˈpåːs, dˈlåːn, sˈlåːp, gˈråːt, pˈråːx, vˈråːt, Imn možˈgåː- ni, spomˈlåːt, pˈlåːst ‘kopica sena’, oˈtåːva, xˈråːst, kˈråːl = kralj, koˈvåːč, Oed s koˈvåːčam, ziˈdåːr, koˈmåːr, ˈjåːr = jarem, dˈvåː, ˈåːp ‘apno’; bˈråːda, tˈråːva, gˈlåːva, pˈlåːxta ‘rjuha’, ˈpåːsxa = pazduha, xˈlåːpec, ˈpåːjek, obˈlåːč ‘ob- lačno’, doˈmåː, prid m mˈlåːt, 1ed ˈdåːm; 12 Tudi ˈdaːn. 13 Tudi ˈlåːn. 14 Tudi ˈmaːx. 15 Tudi ta mˈlåːda. 16 Tudi ˈmaːša. 17 Tudi ˈpeːjsji. 96 < *à- ˈgåːbar = gaber, ˈjåːvor, ˈkåːš = kašelj, kˈnåːl ‘tnalo’, Red bˈråːta, ˈkåːča, mˈlåːka, ˈžåːba, ˈmåːt = mati,18 kˈråːva, dˈlåːka, ˈbåːba, sˈkåːla, ˈpåːlca, kˈlåːda, ˈjåːpka ‘jablana, ja- bolko’, loˈbåːja = lobanja, ˈmåːčka, žˈgåːnci, ˈpåːmet, sˈlåː- ma, ˈråːna, laˈgåːt (tudi ˈliẹːgat), kleˈpåːt (tudi kˈliẹːpat), ˈdåːt, sˈpåːt, oˈråːt, potkoˈvåːt (tudi potˈkuọːvat), smeˈjåːt se, ˈkåː ‘kaj’; < *-à ˈkåːt = kad, ˈgåːt = gad; < * ˈsåːje = sanje’, ˈlåːš = laž’, ˈtåːst, ˈvåːšk = vaški; v izposojenkah xˈlåːče, cọˈpåːta, šˈtåːla = štala ‘hlev’, Imn šˈmåːrce = šmarnice, modˈråːs, podˈgåːna, ˈlåːta ‘tanka deska’, Imn žˈnåːbli ‘ustnice’, ˈxåːkc ‘kljuka pri verigi’, ˈvåːga, šˈtåːŋga ‘oje’, žˈlåːxta, gˈråːb ‘potok’, ˈmåːlca ‘mali- ca’, Imn ˈpåːre ‘mrtvaški oder’, Red kosˈtåːja ‘kostanj’, ˈvåːmpast ‘trebušast’; < *a v položaju pred j19 Ied ˈjåːjca, ˈzåːjc, ˈzåːjkla, mˈlåːj, sˈråːjca, prid m mˈlåːjš; aː < *à- kˈlaːdu ‘kladivo’, ˈjaːgoda, ˈmaːčexa, ˈmaːma; Rmn ˈnaːs, Dmn: ˈnaːm ‘mi’, ˈvaːm ‘vi’, Omn: z ˈnaːm ‘mi’, z ˈvaːm ‘vi’; < *-à v položaju za r bˈraːt, gˈraːx = grah, zdˈraː,20 pˈraː;21 < *a v položaju pred j ˈpaːjčuna, edˈnaːjst, dvaˈnaːjst, dˈvaːjst, 2mn vel ˈdaːjte; kot dvojnice z åː še ˈjaːjca (Ied/Imn), ˈzaːjc, ˈzaːjkla, mˈlaːj, sˈraːjca, prid m mˈlaːjš = mlajši;22 < *-l del -l m ed: ˈdaːr = drl, cˈvaːr = cvrl, ˈžaːr = žrl; v izposojenkah ˈšaːjba ‘steklo, šipa’, kˈraːnc ‘venec’, ˈnaːg = nagelj, ˈmaːnt ‘plašč (ženski)’, ˈaːntula ‘brisača’, šˈnaːjdar ‘kro- jač’, šˈnaːjdarca ‘šivilja’, šˈpaːjs ‘shramba’, ˈtaːžt ‘tisoč’; oː < *ō ˈboːk = bog, ˈnoːs, ˈnoːft = noht, ˈroːk = rog, ˈkoːst, ˈmoːrje, ˈpoːle = polje, zaˈpoːvet = zapoved, oˈkoː = oko, uˈxoː = uho, meˈsoː, parˈsoː = proso, seˈnoː, neˈboː, dreˈvoː, ˈnoːč, ˈmoːč, tˈvoːr, gˈnoːj (Red gˈnoːja), ˈloːj, ˈsoːra ‘sora’, sˈroːta = sirota, vzˈnoːžje, sˈtoː = sto, sˈnoːč = sinoči, leˈpoː, anˈcoːj = nocoj; < *ò- ˈkoːža = koža, ˈvoːla = volja, ˈxoːja, ˈnoːša, šˈkoːda, ˈdoːta, šˈkoːrja = skorja, soˈboːta, ˈpoːsla = postel- ja, ˈoːs = osem, Dmn pˈsoːm; prid m ˈdoːbar; 1ed: ˈnoːs, pˈroːs, ˈxoːd; 18 Tudi ˈmaːma. 19 Kot dvojnice k aː. 20 Tudi zdˈreː. 21 Tudi pˈreː. 22 Gl. op. 19. 97Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 < *o po umiku nove- ga cirkumfleksa < * < *- < *- v izposojenkah ọː < *ǭ < *- < *- < *ō v izposojenkah uọː < *-ò < umično naglašenega o < *o- po umiku na- glasa z zadnjega kratkega zaprte- ga zloga ˈoːtavič ‘vnuka (druga otava)’; ˈvoːk, ˈčoːn, ˈžoːna; prid m: ˈdoːk = dolg, ˈdoːž; ˈsoːza, ˈboːxa (Red ˈboːxe), ˈvoːna, ˈsoːnce, Red ˈpoːxa; prid ž: ˈdoːga, ˈpoːna; ˈtoːčt ‘tolči’; ˈpoːn; ˈpoːd ‘tla’, ˈšoːštar ‘čevljar’, ˈcoːkla, patˈroːn, ˈroː- mar, ˈboːtar ‘boter’, ˈboːtra; ˈmọːš = mož, ˈzọːp = zob, dˈrọːk = drog, kˈrọːk = krog, kˈlọːp, ˈrọːp = rob, ˈsọːt = sod, ˈpọːt ‘pot, steza’, xˈlọːt = hlod, ˈgọːska, ˈrọːbec, ˈpọːpek, ˈgọːbec, ˈgọːša = gošča, ˈrọːka;23 otˈrọːbi, goˈlọːp, Oed: s kostˈjọːj, pot pečˈjọːj, za vasˈjọːj, pred nočˈjọːj, s karvˈjọːj ‘kri’; prid m ˈọːži = ožji; 1ed sˈtọːpam; ˈọːgle = oglje, ˈgọːba, ˈkọːča, ˈtọːča;24 prid m moˈgọːč; pˈlọːt,25 ˈvọːsek; šˈpọːrxert ‘štedilnik’, ˈcọːta ‘cunja’, ˈfọːs26 ‘debela deska’, ˈọːrgle,27 ˈọːxcet28 ‘poroka’, ˈxọːstija;29 gˈruọːp = grob, ˈkuọːj = konj, ˈnuọːš = nož, ˈkuọːš, ˈpuọːt = pod, stˈruọːp, kˈruọːp, dˈnuọː; pˈruọːč; ˈvuọːda, ˈkuọːsa, ˈkuọːza, ˈguọːra, ˈbuọːžič, ˈkuọːsec, ˈkuọːnec, ˈluọːnec, čˈluọːvek, leˈnuọːba, ˈkuọːtu = kotel, ˈpuọːtkva ‘podkev’, ˈuọːrex, ˈuọːsa, ˈuọːk ‘okno’, ˈtuọːrek; zaim ž ˈuọːna; prid m ˈbuọːži, prid ž šˈruọːka; ˈguọːr, ˈduọːl; poˈkuọːpat (tudi pokoˈpåːt), del -l ž ed (z)ˈbuọːdla ‘(z)bosti’; ˈuọːtrok ‘otrok’, prid m ˈbuọːgat; 23 Po analogiji tudi ˈnọːga oz. ˈnọːŋga. 24 Tudi ˈtoːča. 25 Tudi pˈloːt. 26 Tudi ˈfoːs. 27 Tudi ˈoːrgle. 28 Tudi ˈoːxcet. 29 Tudi ˈxoːstija. 98 < *ō v položaju ob zvočnikih ˈmuọːst, ˈvuọːjs = voz, ˈvuọːjzek ‘ročni voziček s štirimi kolesi’, zˈvuọːn, Imn dˈruọːž(j)e; < *ǭ ˈvuọːgu = vogel, ˈmuọːšk = moški; prid m ˈmuọːt = moten; ˈnuọːtar = noter; v izposojenkah ˈškuọːpa = škopa, pˈruọːštox ‘suknjič’, kˈnuọːf ‘gumb’, puọːst, ˈmuọːšt, ˈkuọːstaj = kostanj, šˈkuọːf (Red šˈkuọːfa), ˈluọːjtarjek ‘lojtrni voz’; uː < *ū ˈuːš, kˈluːč ‘ključ’, kloˈbuːk, oˈluːpek, meˈxuːr, gˈruːška ‘hruška’, ˈ(v)uːzda = uzda, ˈluːkja = luknja, ˈsuːša, Imn: ˈduːše, ˈ(v)uːste ‘usta’, pˈluːče ‘pljuča’, ˈluːč, tˈruːp ‘trup (život)’; prid m: gˈluːx, ˈsuːx, prid ž dˈruːga; 1ed ˈluːp ‘lupiti’; < *ù- ˈčuːdeš = čudež ‘čudak’, Red: ˈkuːpa, kˈruːxa, kˈluːka = kljuka, ˈmuːxa, ˈsuːkja = suknja, ˈjuːžna = južina ‘ko- silo’, ˈbuːkva ‘bukev’ (Red ˈbuːkve); zˈjuːtri = zjutraj; < *-ù ˈkuːp, kˈruːx, ˈjuːk ‘južni veter’, vˈnuːk, pˈluːk ‘plug’; prid m oˈbuːt; sˈkuːp, ˈtuː; v izposojenkah ˈbuːrkle ‘burklje’, ˈtruːga ‘krsta’, ˈluːstar ‘lestenec, svečnik’, gˈruːnt ‘kmetija’, ˈkuːga, ˈštuːmfi ‘nogavice’, ˈkuːxja ‘kuhinja’, ˈbuːtarca ‘butara’, koštˈruːn ‘oven’; kˈruːmpast ‘šepav’, ˈpuːnklast ‘grbast’; aːr < * in *- ˈpaːrst = prst, ˈčaːru = črv, čˈmaːr = čmrlj, ˈsaːršen = sršen, ˈgaːrm = grm, ˈkaːrst = krst, čeˈtaːrtek, ˈkaːrma ‘seno’, ˈvaːrba = vrba, ˈmaːrzca = mrzlica, sˈmaːrt = smrt, ˈbaːrva ‘brv’, ˈsaːrce, ˈgaːr ‘grlo’, Imn: oˈbaːrve ‘obrvi’, ˈpaːrse ‘prsi’, ˈdaːrve ‘drva’; prid m: ˈtaːrt = trd, ˈčaːr = črn; ˈsaːrna = srna. Nenaglašeni samoglasniki issln. Gradivo i < *iK- iˈmeː, liˈsiːca, ziˈdåːr; < *KiK ˈjiẹːzik, tˈråːnik30 = travnik, ˈžeːnin = ženin, Mmn: na ˈniːtix, v ˈmiːšix, prid m Red ˈliẹːxkiga; ˈoːtavič ‘vnuka (druga otava)’, ˈbuọːžič, pˈraːšič; < *-i Imn m: (p)ˈtiːči, goˈlọːbi, možˈgåːni, sˈtåːrši, kˈråːli = kralji; 30 Tudi tˈråːnk. 3.3.1.2 99Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 < *-aj 2ed vel ˈdeːli ‘delati’, fˈčeːri ‘včeraj’; < *KěK ˈviːdit, ˈveːdit; e < *ęK meˈsoː, petˈnaːjst, Mmn pesˈteːx ‘pest’; < *ěK seˈnoː, meˈxuːr, lesˈniːka, leˈnuọːba, leˈviːca, pleˈniː- ca, resˈniːca; prid m: leˈseːn, sneˈžeːn; seˈdeːt, ceˈdiːt, smeˈjåːt se; leˈpoː; < *KęK ˈpåːmet; < *KěK ˈsọːset oz. ˈsoːset, ˈuọːrex; < *-ę ˈtiẹːle = tele, žˈriẹːbe, ˈtiẹːme, bˈriẹːme, vˈriẹːme, ˈseːme; Imn ž: žˈliːce, čeˈbeːle oz. čeˈbeːle; Red ž: ˈsiẹːstre, bˈråːde, ˈziːme, gˈlåːve, ˈguọːre; sˈteːgnat se ‘stegniti se’, uˈžiẹːnt se ‘oženiti se’; < *eK beˈseːda, pšeˈniːca, čeˈtaːrtek, deˈvẹːt, deˈsẹːt, edˈnaːjst ‘enajst’; < *KeK 1ed: ˈnaːjdem ‘najti’, ˈniẹːsem ‘nesti’, vˈzeːmem ‘vzeti’; 2ed: ˈnaːjdeš, ˈniẹːseš, vˈzeːmeš; < *-e ˈzeːle = zelje, ˈluːbje, vzˈnoːžje, zˈnåːme ‘znamenje’; 3ed ˈniẹːse ‘nesti’; 2mn vel ˈniẹːste; < *ə v priponah *-əc, *-ək ˈrọːbec ‘robec, ruta’, žˈreːbec, merˈjåːsec, xˈlåːpec, ˈkuọːnec, ˈkuọːsec, ˈgọːbec, ˈtuːjec, stuˈdeːnec = studenec; ˈbiːnžek ‘žepni nož’, ˈpeːsek = pesek, čeˈtaːrtek, ˈpeːtek, ˈčuːnek ‘prašiček’, ˈlaːjbek ‘nedrc’, oˈluːpek, ˈpọːpek, marˈtiːnček, ˈjåːpček ‘sadjevec, jabolčnik’, ˈvuọːjzek ‘ročni voziček s štirimi kolesi’; prid m: ˈniːzek, ˈliẹːxek ‘lahek’; < *a v položaju za j < *ń mraˈliːjek = mravljinjak ‘mravljišče’, ˈoːpartjek = oprt- njak ‘oprtni koš’, ˈtiːljek = tilnjak ‘tilnik’; a < *aK zaˈpoːvet = zapoved, kaˈdiːl ‘kadilo’, plaˈniːna, bar- daˈviːca = bradavica, Red: dlaˈniː, praˈšiːča; < *KaK Red/Imn s ˈleːta, Oed m: s kˈluːčam, s koˈvåːčam, s ˈkuọːjam, s ˈsiːnam, z bˈråːtam; prid m ˈbuọːgat, prid ž ˈžeːgnana ‘blagoslovljena’; ˈdeːlat ‘delati’, poˈveːdat ‘povedati’, ˈreːzat ‘rezati’, ˈseːkat ‘sekati’; 1ed gˈleːdam; < *-a ˈrọːka, resˈniːca, Red/Idv ˈzọːba; < * parˈgiːše = prgišče, marˈliːč, parˈdiː = predivo, ˈveːtar = veter, ˈseːvar ‘sever, severni veter’, sˈtiẹːbar = steber, sˈveːdar = sveder; Red karˈviː; martˈvåːšk; smarˈdeːt, tarˈpeːt; 3ed garˈmiː; o < *oK ogˈråːja, koˈleːn ‘koleno’, Imn možˈgåːni, opxaˈjiːl ‘ob- hajilo’, spovedˈniːca, poˈtiːca, gospoˈdiːja, koˈloːrat, moˈzoːc ‘mozolj’, doˈmoː; koˈsiːt ‘kosíti’, obˈråːčat, zvoˈniːt; 100 < *KoK ˈjaːgoda; < *ǫK goˈseːnca = gosenica, stoˈpåːl ‘stopalo’, Imn zoˈbjeː; < *-ǫ Ted: ˈrọːko, ˈguọːro; < *KǫK ˈžiẹːlot = želod; u < *uK druˈžiːna, luˈpiːna, kluˈčaːca; suˈšiːt, duˈšiːt; 1ed kuˈpuːjem; < *KuK tˈreːbux (tudi tarˈbuːx); < *-ov/-ev Rmn: ˈzọːbu, ˈkuọːju; < *-əl/-al/-il/-ěl v del -l m ed ˈmeːnu ‘meti’; ˈxuọːtu ‘hoteti’, cˈviːẹtu, ˈviːdu, ˈveːdu, ˈdeːlu, kˈliẹːču ‘klečati’, ˈpeːxnu ‘pahniti’, pˈliẹːtu ‘ples- ti’, ˈtaːrpu ‘trpeti’; < v priponi *-əĺ/*-əl parˈjåːtu ‘prijatelj’, žˈriẹːbu ‘žebelj’, ˈkuọːtu = kotel, ˈpiẹːku;  < l po onemitvi ponaglasne- ga i med soglasnikoma ˈkiːsca = kislica, ˈmaːrzca = mrzlica; del -l m mn: ˈniẹːs = nesli, ˈmaːr = umrli; < *ĺ v položaju -Kəĺ ˈkåːš = kašelj, ˈpåːrk ‘parkelj, kopito’, čˈmaːr = čmrlj; v izposojenkah na *-Kəĺ < nem. -el/-əl ˈrẹːkc ‘suknjič’, ˈmaːnt ‘plašč (ženski)’, kˈreːmp, šˈtiːbc ‘spalnica (kamra); soba, v katero je vhod iz dnevne sobe (hiše)’, ˈnaːg = nagelj, ˈxåːkc ‘kljuka pri verigi’, kˈraːnc ‘venec’, ˈkuːkar ‘podstrešje, podstrešno okno’, ˈbåːgar ‘ročni voziček z dvema kolesoma’, tˈriːkc ‘velika vaga na ojesu’, šˈnaːjcˈtiːx ‘robec’; < *ĺuK Imn ˈdjeː = ljudje, Mmn par ˈdeːx;  [] < n po one- mitvi pona- glasnega i v položaju KniK ˈleːšk = lešnik, ˈnoːsca, kluˈčaːca, martˈvaːšca, sˈveːčca ‘svečnica’, pˈriːžca, ˈsoːnčca, ˈbåːbca, podˈruːžca, Imn: ˈuːsce = ustnice, bˈruːsce = brus- nice ‘robidnice’, šˈmåːrce;31 < n po onemitvi ponaglas- nega e, ə v položaju Kən < Kən/ Kno ˈčaːrc ‘zanohtnica (gnojenje za nohtom)’, ˈčiẹːs, ˈuọːk ‘okno’, ˈkeːd = teden; prid m: ˈdoːž = dolžen, ˈreːs = resen; 31 Toda ˈpoːnočnice ‘polnočnice’ (knj. vpliv). 101Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 v izposojenkah na *-Kən < nem. -en/-ən ˈžeːg ‘blagoslov’, ˈpoːd ‘tla’, ˈtaːžt ‘tisoč’; prid m narˈvoːz ‘živčen’; < *ń v položaju -Kəń gˈleːž = gleženj; < *m po onemitvi ponaglasnega ə v položaju KəK ˈseːd = sedem, ˈoːs = osem, ˈoːsdeset = osemdeset; zaim m Med par ˈtuọːt ‘ta’; 1ed: ˈs ‘biti’, ˈniːs ‘ne biti’; po onemitvi ponaglasnega i v položaju KiK 1ed: ˈnoːs = nosim, pˈroːs = prosim; [] < m po onemitvi ponaglasne- ga e in i med soglasnikoma zaim m Ded ˈmuọː = mojemu, prid m Dmn: viˈsuọːk, šˈtiẹːr = štirim, ˈpiẹːt = petim, 1ed ˈluːp = lupim. Konzonantizem Soglasniki so nastali iz enakih izhodiščnih splošnoslovenskih soglasnikov (Logar 1981: 32), poleg tega pa še: Izvor Gradivo j < *ń mraˈliːjek = mravljinjak ‘mravljišče’, čˈreːšja = češnja, (v)ogˈjiːše = ognjišče, ˈluːkja = luknja, ˈsuːkja = suknja, čarˈpiːja = črepinja, gospoˈdiːja, sˈviːja, loˈbåːja = loban- ja, Red: ˈkuọːja = konja, kosˈtåːja; 3ed naˈpeːja = napenja; ˈkuọːj = konj, ˈkuọːstaj = kostanj;32 ˈjiːva = njiva, zaim m Ded ˈjiẹːm, Ted ˈjẹːga, Oed z ˈjiːm ‘on’; < *ń < *-nьj-/*-nъj- bˈriːje = brinje, koˈriẹːje = korenje, ˈkåːmje ‘kamenje’, zˈnåːmje ‘znamenje’; < *j v zapo- redju *jə- iz *ji- ˈjiẹːt ‘iti’; v primerih s prehodnim j včasih pred s, z, g ˈvuọːjs = voz, ˈvuọːjzek ‘ročni voziček s štirimi kolesi’, ˈvuọːjgi = ogenj; l < *ĺ kˈluːka, kˈluːč, Imn pˈluːče ‘pljuča’, mˈraːla, mra- ˈliːjek = mravljinjak ‘mravljišče’, ˈziẹːmla, ˈvoːla = vol- ja, sˈteːla = stelja, ˈdeːtela, ˈoːle = olje, ˈpoːle = polje, neˈdeːla = nedelja, ˈpoːsla = postelja, Imn kˈråːli; kˈråːl = kralj; < *-ĺ- < *-lьj-/*-lъj- ˈzeːle = zelje; 32 Toda ˈvuọːjgi ‘ogenj’ in sˈkiẹːdi ‘skedenj’. 3.3.2 102 [ŋ] v položaju pred velarom v primeru Imn ˈnọːŋge, Dmn ˈnọːŋgam;33 v < kot proteza pred *u- ˈ(v)uːste ‘usta’, ˈ(v)wuːzda; < kot proteza pred *o- ˈvuọːjgi = ogenj, (v)ogˈjiːše = ognjišče; < *- < *um- v sklopu *m- vmˈreːt = umreti;  < *-l v del -l m ed, ko je -l v po- ziciji za samo- glasnikom ˈšoː ‘iti’, vˈzeː, kˈleː ‘kleti, preklinjati’, ˈdaː, mˈleː, koˈsiː ‘kosíti’, suˈšiː ‘sušiti’; < *l v položaju pred soglasnikom in *-l ˈjeːša ‘jelša’, peˈpeː ‘pepel’; k < t v skupini tl in tn kˈnåːl ‘tnalo’, faceˈneːk ‘ruta’, tˈriːkc ‘velika vaga na ojesu’, Mmn na kˈleːx = na tleh; <  ˈkeːd = teden, ta tˈreːk ‘tretji’; f < *v pred nezveneči- mi nezvočniki fˈsåːk, Mmn f ˈkuọːtlax ali f ˈkuọːtlix; fˈpiːt ‘vpiti’, fˈsiẹːrt se ‘usiriti se’; 3ed fˈseːxne ‘usahniti’; < x pred t ˈnoːft = noht; š < šč kˈleːše = klešče, ˈkuːšar = kuščar, koˈšiːca = koščica, ˈgọːša = gošča, parˈgiːše = prgišče, (v)ọgˈjiːše = ognjišče, seˈmiːše ‘sejem kot prostor’, župˈniːše = župnišče; 3ed tiˈšiː = tišči. Prozodija Fonetično dolgi zložniki so odrazi naglašenih issln. *, sekundarno tudi naglaše- nih issln. *- in issln. *-. Govor pozna vse splošnoslovenske naglasne spremem- be (npr. umik na prednaglasno dolžino, pomik cirkumfleksa na naslednji zlog), od nesplošnoslovenskih pa umik na prednaglasno kračino (ˈkuọːza, ˈsiẹːstra) in nadkračino (ˈmiẹːgla). Vsi novonaglašeni samoglasniki so dolgi. Naglasno mesto v besedi je podobno kot v izhodiščnem sistemu, le da so zlogi, ki so v njem bili pred naglašenimi kratkimi zadnjimi zlogi, sedaj naglaše- ni (ˈžiẹːna, ˈkuọːsa, ˈmiẹːgla). Naglasni umik s cirkumflektirane zadnje dolžine ni izvršen (meˈsoː, uˈxoː, oˈkoː, neˈboː, leˈpoː), pač pa je pogosta morfologizacija naglasa (npr. ˈsaːrce, Med na ˈsaːrc). 33 Kot dvojnica k Imn ˈnọːge, Dmn ˈnọːgam ali noˈgåːm. 3.3.3 103Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 Izguba glasov  < *i v položaju KiK žˈvåːt ‘živina’, ˈjuːžna = južina ‘kosilo’, proˈceːsja; gˈråːpt ‘grabiti’, ˈmuọːlt ‘moliti’, žˈveːt ‘živeti’, 1ed: ˈnoːs = nosim, pˈroːs = prosim, ˈxoːd = hodim, 1dv ˈviːdma, 2mn: ˈviːtte ‘videti’, mˈlåːtte ‘mlatiti’, 3mn žˈviːjo = živijo, 2mn vel vzˈdiːgte = vzdignite, del -l ž ed: ˈkuːpla = kupila, ˈtuːlla = tulila; v priponi -ica v *K-ica ˈpåːlca, ˈveːvarca = veverica, goˈseːnca = gosenica, ˈboːbnarca ‘tesarska sekira’, ˈmaːrzca = mrzlica, ˈkiːsca = kislica, šˈnaːdarca ali žˈniːdarca ‘šivilja’; ˈnoːsca, kluˈčaːca, martˈvaːšca, sˈveːčca, pˈriːžca, ˈsoːnč- ca, ˈbåːbca, podˈruːžca, Imn: ˈuːsce = ustnice, brˈuːsce ‘robidnice’, šˈmåːrce; < *e v položaju KeK ponˈdeːlk34 = ponedeljek, < *ę v priponi *-ęc ˈzaːjc in ˈzåːjc = zajec; < *ə v položaju Kək ˈtuọːrk = torek; < *ə v položaju KənK ˈčiẹːs, ˈkeːd = teden, ˈseːd, ˈoːs; prid m: narˈvoːz, ˈdoːž; 1ed: ˈniːs, s; ˈmeːsc = mesec (-c < *-ənc < *-enc < *-ęc); < *-l v položaju za soglasnikom v del -l m ed ˈpeːk = pekel ‘peči’, ˈreːk, ˈneːs = nesel, ˈnuọːs = nosil, ˈmoːk = mogel ‘morati, moči’, ˈnaːš = našel, ˈmaːr = umrl, otˈpaːr = odprl, ˈdaːr = drl, cˈvaːr = cvrl, ˈžaːr = žrl; sn < stn Imn ˈuːsce = ustnice, prid m ˈkaːrs = krstni; sl < stl ˈpoːsla = postelja; sx < zdx ˈpåːsxa = pazduha. Metateza *ub- > *b- → *b- ˈbiːt = ubiti; *ub- > *b- → *b- ˈmiːt = umiti. sklep Govor kraja Slivnica pri Celju (SLA T311) ne pozna ne tonemskih ne kvantitetnih nasprotij v naglašenih zlogih. Ta srednještajerski govor nima kratkih naglašenih sa- moglasnikov (kot jih npr. pozna sosednje srednjesavinjsko narečje; gl. Jakop 2001); zanj je značilna sekundarna podaljšava vseh issln. kratkih naglašenih zložnikov v vseh položajih. Zaradi podaljšanja kratkih naglašenih samoglasnikov v zadnjem ali edinem zlo- gu so naglašeni samoglasniki samo dolgi, nekdanja kolikostna nasprotja pa so deloma nadomeščena s kakovostnimi (npr. sam m Ied bˈraːt, Red bˈråːta, prid m mˈłaːt in prid ž mˈłåːda). Sistem dolgih naglašenih samoglasnikov je monoftongično-diftongičen in vsebuje enajst fonemov (iː, [iː], iẹː, ẹː, eː, eː, [eː], aː, åː, oː, ọː, uọː, uː), sistem krat- kih nenaglašenih samoglasnikov pa ima pet fonemov (i, e, a, o [ọ], u). 34 Tudi ponˈdeːlek. 4 3.3.4 3.3.5 104 Stopnja samoglasniške redukcije je srednja. Onemevajo predvsem nenagla- šeni visoki samoglasniki i, ě in ə v položaju ob zvočnikih in v izglasju (tu zlasti v deležniku na -l). Preglasa za funkcijsko mehkimi soglasniki j (< , ń), l (< ĺ) ter č, ž, š govor ne pozna. Zaradi popolne onemitve nekaterih nenaglašenih samoglas- nikov ob zvočnikih /l/, /m/, /n/ in [ŋ] nastanejo zlogotvorni zvočniki //, //, //, [], npr. ˈgaːr ‘grlo’, ˈmaːnt ‘plašč (ženski)’, ˈsiẹːd ‘sedlo’, ˈnaːg ‘nagelj’; zaim m Ded ˈmuọː ‘moj’, prid m Ded viˈsuọːk ‘visok’, Dmn: šˈtiẹːr ‘štiri’, ˈpiẹːt ‘pet’, 1ed: ˈluːp ‘lupiti’, pˈroːs ‘prositi’; ˈsoːnčca, ˈbåːbca, ˈčiẹːs, gˈleːž ‘gleženj’, ˈleːšk ‘lešnik’, ˈoːs ‘osem’. V govoru Slivnice pri Celju kot tudi v govoru Šentvida pri Grobelnem (Jakop 2003: 365–380) je v primerjavi z bližnjim srednještajerskim govorom Šmarja pri Jelšah (Orožen 1981) več redukcij: šmarskemu mˈłaːku, ˈvọːknu, v ˈviẹːsi, ˈžeːtu v šentviškem govoru ustrezajo mˈłaːk, ˈ(v)ȯːk, na ˈveːs, ˈžẹːt, v slivniškem pa mˈleːk, ˈuọːk, na ˈviẹːs, ˈžẹːt itd. Vsem tem govorom je skupna tudi izguba izglas- nega -u (< *-il, *-ěl, *-el, *-əl, *-l) >  v del na -l m ed (šentviško je ˈxȯːt ‘hoditi’, naˈreːt ‘narediti’, ˈnaːš ‘najti’, ˈnaːs ‘nesti’, pˈriːš ‘priti’, ˈreːk, ˈvaːrk ‘vreči’, ˈmaːk ‘morati, moči’, šmarsko pˈriːš ‘priti’; slivniško ˈnaːš ‘najti’, ˈpeːk ‘peči’, ˈreːk, ˈneːs ‘nesti’, ˈnuọːs ‘nositi’, ˈmoːk ‘morati, moči’, ˈmaːr ‘umreti’, otˈpaːr ‘odpre-ti’, ˈdaːr ‘dreti’, cˈvaːr ‘cvreti’, ˈžaːr ‘žreti’. Tudi v bizeljskem govoru kozjansko-bizeljskega narečja štajerske narečne skupine kraja Bistrica ob Sotli (Gostenčnik 2022a, razdelek 3.3.1.2) najdemo izgubo izglasnega -u pri del -l m ed (< *-l): ˈdər ‘dreti’, vˈmər, otˈpər. Soglasniški sistem je nastal po naslednjih razvojih: 1) mehčani ĺ je otrdel v l (pˈluːče ‘pljuča’, ˈzeːle ‘zelje’); 2) mehčani ń je za samoglasniki sovpadel z etimološkim j (*ń > j: čarˈpiːja ‘črepinja’, sˈviːja ‘svinja’, ˈluːkja ‘luknja’); 3) skupini črě-, žrě- sta ohranjeni (čˈreːšja ‘češnja’, čˈreːve ‘čreva’, žˈriẹːbe, žˈriẹːbu ‘žebelj’); 4) skupina šč se je asimilirala v š (kˈleːše ‘klešče’, koˈšiːca ‘koščica’). krajšave in kraTice D = dajalnik; del = deležnik; ed = ednina; dv = dvojina; I = imenovalnik; issln. = izhodiščni splošnoslovenski; K = konzonant/soglasnik; knj. = knjižno; M = mestnik; m = moški spol; mn = množina; nedol = nedoločnik; nem. = nemško; O = orodnik; prid = pridevnik; R = rodilnik; s = srednji spol; SLA = Slovenski lingvistični atlas; Sliv. = Slivnica; T = tožilnik; T000 = točka; V = vokal/samo- glasnik; vel = velelnik; zaim = zaimek; ž = ženski spol; 1 = 1. oseba; 2 = 2. oseba; 3 = 3. oseba viri in liTeraTura Furlan 2017 = Metka Furlan, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika, 2017–, www.fran.si. Gostenčnik 2022a = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora kraja Bistrica ob Sotli (SLA T345), Jezi- koslovni zapiski 28.2 (2022), 107–123. Gostenčnik 2022b = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora kraja Večeslavci (SLA T397), Jeziko- 105Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 slovni zapiski 28.2 (2022), 125–149. Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin Horvat 2022 = Januška Gostenčnik – Karmen Kenda-Jež – Moj- ca Kumin Horvat, Ogrožena narečja v slovenskem jezikovnem prostoru, Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 75‒87. Jakop 2001 = Tjaša Jakop, Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu, Jezikoslovni zapiski 7.1–2 (2001), 365–380. Jakop 2003 = Tjaša Jakop, Fonološki opis šentviškega govora, Jezikoslovni zapiski 9.1 (2003), 113–127. Jakop 2010 = Tjaša Jakop, Srednjesavinjsko in srednještajesko narečje ter celjski pogovorni jezik, v: Vloge središča: konvergenca regij in kultur, ur. Irena Novak-Popov, Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Zborniki Slavističnega društva Slovenije 21), 120–129. Jakop 2011 = Tjaša Jakop, Glasoslovne in oblikoslovne posebnosti šentviškega govora, v: Globinska moč besede: zbornik ob 80-letnici red. prof. dr. Martine Orožen, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2011 (Zora 80), 360–369. Kumin Horvat 2022 = Mojca Kumin Horvat, Fonološki opis govora kraja Žetinci – Sicheldorf (SLA T414), Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 151–168. Logar 1981 = Tine Logar, Tine, Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, v: Fonološki opisi srpskohr- vatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvaćenih opšteslovenskim lingvistič- kim atlasom, Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981 (Posebna izdanja LV, Odjeljenje društvenih nauka 9), 29–33. Orožen 1981 = Martina Orožen, Fonološki opis za kraj Šmarje pri Jelšah (OLA 18), v: Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvaćenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981 (Posebna izdanja LV, Odjeljenje društvenih nauka 9), 157–163. Povše 1980 = Ivana Povše, Govor Šmarja pri Jelšah in okolice: magistrsko delo, tipkopis, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 1980. Povše 1988 = Ivana Povše, Oblikoslovje v govoru Šmarja pri Jelšah, Slavistična revija 36.3 (1988), 177–189. Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: konzonantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924. Rigler 1963 = Jakob Rigler, Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu, Slavistična revija 14.1‒4 (1963), 25‒78. Rigler 1986 = Jakob Rigler, Razprave o slovenskem jeziku, ur. Franc Jakopin, Ljubljana: Slovenska matica, 1986. SLA 1.2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina): 1: atlas, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2: komentarji, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). Šekli 2018 = Matej Šekli, Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018. summary A Phonological Description of the Local Dialect of Slivnica pri Celju (SLA Data Point T331) This article presents the basic phonetic and accentual characteristics of the local dialect of Slivnica pri Celju (SLA data point T331). The phonological description of this local dialect is based on dialect material collected by Ivan Potrata for Slovenian Linguistic Atlas (SLA) in 1970. Synchronically, the local dialect is classified as belonging to the Central Styrian dialect of the Styrian dialect group. This local dialect is characterized by lengthening of 106 all stressed syllabic nuclei that were originally short in the vowel system in both non-final and final syllables. The dialect does not exhibit tonemic or quantitative oppositions in stressed syllables. It is also interesting because of its numerous (especially phonological) doublets, such as ˈpeːsta and ˈpeːsta, ‘wheel hub’, pˈleːve and pˈleːve ‘chaff’, čeˈbeːla and čeˈbeːla ‘bee’, zdˈraː and zdˈreː ‘healthy’, pˈraː and pˈreː ‘right’, pˈlọːt and pˈloːt ‘fence’, ˈtọːča and ˈtoːča ‘hail’, and ˈpeːjsji and ˈpeːsji ‘dog (adj.)’. Some doublets are accentual, especially infinitives (e.g., potˈkuọːvat or potkoˈvåːt ‘to shoe’, poˈkuọːpat or pokoˈpåːt ‘to bury’, ˈliẹːgat or laˈgåːt ‘to lie’, and kˈliẹːpat or kleˈpåːt ‘to peen a scythe’), but also nouns (e.g., tˈreːbux or tarˈbuːx ‘stomach’).