» — g r k. - . c o ^ List •M. e m v lecaj XLVIX n — < I I Izhajajo Tsako sredo po celi poli. Veljaj v tisk lemaj za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leia 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 ki četrt leta 1 gld. 10 ki V Ljubljani 7. januvarija 1891 Obseg: Kako hraniti in rabiti sadje. pisni in narodopisni obrazi Sadno drevje v loncih. Naši dopisi, — Razne reči Vprašanja in odgovori Zemlje- Novičar Oot^podari^ke stvari. hraniti in rabiti sadje. To Kaito i še zadosti, da kmetovalec prideluje lepo sadj Tudi to je pozvedel in preračunil lahko vže vsak sadjar, da je več izgubil s tem, če je plemenito sadje klatil ali otresal, ker je vsled tega madežasto in ognilo in so se tudi drevesa poškodovala, nego bi bil potrošil za skrbno nabiranje. on mošt mora zcati tudi hraniti in eže ali suho, ali kot ali vkuha ali na Kak drugačen način priprav lieno kolikor mogoče dobro porabljati Da se pa treba pred vsem ) kolikor mogoče drago spečava, §u potrga in na se o pravem ča naraven te gaj o sa predno j različnim sadnim vrstam ugoden način hrani- oziru delajo kmetovalci še mnogo napak, ne tr- , ampak otreeajo je ali celo klatijo, še esu dozorelo. Tem bolj se moramo čuditi, da ni škoda še vseh kmetovalcev spametila, ampak da tu pa tam še marsikdo sadje klati in otresa. Vsaka sadna vrsta naj se tudi o pravem času pobira. Izkušnje nas uče, da moramo poletna jabolka in poletne hruške potrgati, kakor hitro poruuaene, predno i so popolnoma zrele; če jih pustimo na drevesu 5 da po z roko polnoma dozore postanejo kmalu prezrele, mokaste ali na d e klatimo ^adje s kolom, poškodujemo je tem bolj čim trdneje se drži veje. Ker je še nezrelo ; ono pade na tla, dobi madeže in začne kmalu na potolčenih mestih pa testene, ne drže se dolgo, ne moremo jih daleč razpošiljati, in vsled tega jim pada cena. Jesenska in zimska jabolka in hruške pa naj dozore na drevesu, in nikdar jih ne trgajmo pred oktobrom. gniti ki poleg tega pošKodujemo in polomimo mnogo vejic utegnile roditi v prihodnjem letu. Če otresemo sa 5 Ce pobiramo tako sadje prezgodaj, zgrbanči se nam bode pusto in ostane brezsočno. ) Sadj za domačo rabo: jabolka in hruške, ki se počepa na tla, potolče se in porabijo za mošt, naj dozore na drevesu, in lahko jih kmalu bo gnilo na ranjenih mestih vso vrednost za kupčijo, sadja. tem zgubi skoro nihč ne mara gnile Plemenito, za kupčijo odmenje^o sadje, katero naj skrbno otresamo, saj jih takoj porabimo. Na drevesu dozorelo mostno sadje ima več sladorja , daje toraj boljši, vztrajnejši mošt, nego vraskavo, v sebi kislo. se dolgo ohrani ker mu je cena veča, čim pozneje Zato ne popolnoma zrelo sadje. Kadar naj breskve ali marelice daleč pošiljamo, moramo jih potrgati, predno dozore. Če jih pa mislimo prinesemo na trg, moramo vsakakor z roko trgati, rabimo navadne lestvice, katere-vtikamo lahko med ve- kmalu použiti, potrgajmo jih prav pievidno tedaj, kadar jevje sadj pa nabirajmo v platnen predpasnik, s pasom dobe vže močnejši duh, pa mehkejši lup in se sad lahko pritrjenim čez levo ramo. Vsak sadjar mora sprevideti neomadeževano plemenito ker je čisto in zdravo, snema z veje da dalj roko nabrano Crešnje naj se potrgajo zrele pri lepem vremenu lunu ------J- —J -r- ----- .L ohrani in da se, če so prezrele, izgube lepo barvo in gnijo rade čuje, sadje. , še enkrat draže ali še bolje pla-nego stlačeno ali otreseno, omadeževano in ognilo Češplj slive in mirabele naj se trgajo zjutraj % zgodaj in, če naj jih daleč pošiljamo tedaj ) kadar so "popolnoma dozorele in imajo svojo pravo barvo, pa da • t 80 Še trdikaste: kadar jih tržemo, prijemajmo jih samo Hruške ie spravljati skoro enako, samo da jih za repek ia oe tikajmo sadu > da ne pobrišemo onega vložimo podolgič, da se repki ne polomijo, in pa samo prašca, s katerim so nadihnene; obrisane češplje in v dve vrsti drugo nad drugo, slive niso več tako vabljive. Breskve, marelice, črešnje, slive, češplje, reinclaud Tiste češplje, katere porabimo za slivovec ali za spravljajo se, a ne vsipljejo, v plitve, ob stenah s pa- , tako da je bolj trdo sadje čežano (povidl), otresimo šele tedaj z drevesa, kadar so pirjem oblečene skrinjice, temno modre, vele in zgrbančene ; takrat so zrele, sla- spodaj, a mehkejše zgoraj; potem se pokrije z rženo . (Pri kadar gredo v dorja polne in dajejo dober slivovec in dobro čežano: slamo in na pokrivalo skrinje se zapiše; zgoraj nasprotno so pa rdečkaste češplje, kakeršne vidimo črešnje spravljajo v pletenice tudi večkrat po trgih in nezdrave. > na pol ali za silo zrele, toraj kisle zelo oddaljene kraje.) neio Orehi naj osta tako dolgo na^ drevesu, dokler jim ne •Hi popokajo zelene lu m t pioe ia dokler jih ni mogoče otresti, ne da trebalo klatiti jih \ ] •t s koli: s tem močno i poškoduje drevje. Ke dar orehi niso še zreli moramo p* « -i zeleno lu pino nožem otrebiti t 'i taki orehi niso črninasti očitni, nezrelo zrno se posuši v njih. ■J i i m zato nema tako blago cene v kupčijiJ Predno spravimo pre < potrgano sadje, berimo je skrbno, lo čimo drobno belega. od de-^ lepo barvano od revnejšega, in to pri vsaki posamezni sadni vrsti; kajti dobro odbrano sadje je vedno laže in draže prodati^ pomešano, katerojtnora šele Rupee J odbirati Seveda moramo grizeno, piškavo habljeno ali celo na- po- na- gnilo sadje odstraniti porabiti. in najprej kmalu Kadar posprav Orehom je treba poprej sleči zeleno lupino, drugače plesni]o; potem po spravijo vreče, sode ali v skrinje Kmetijsko ali moštno sadje ne zahteva posebne skrbnosti pri razpošiljanji; navadna je naložimo v ladje na vozove J železnične vagone; vedno pa je dobro, da so dno stene oble čene s slamo. Kadar pošiljamo tako sadje, bodi nam : 1.) poglavitna skrb da pošljemo samo zdravo, trdo sadje » katerj je skrbno odbrano in otrebljeno od ognilega sadja, drugače mine kupce vse veselje do takega ognilega, raznovrstnega sadja iz katerega se Podoba na od Ijamo sadje za poši- Ijatve, ravnajmo po sadni vrsti in pa z ozirom daljenost kraja, kamor naj blago pošljemo. 4 Jabolka povijmo v mehek, svilnat papir in vložimo jih tesno skupaj v skrinje, pletenice ali v male sode, šenje odceja rjava juha z voza in oni nam ponudijo za nje le revne cene. Tudi je skrbeti, da ne pride dež do naloženega sadja; 2.) da vsipljemo sadje kolikor mogoče rahlo na voz, ali kamor bodi, in da teptamo šiiornjami. Kmetijsko sadje — jabolka, hruške, češplje za su- naj se ne pošilja v prevelikih sodih ali skrinjah Jf-^ejhßel n' ne po njem s ker pri prevažanji preveč trpi ter ne daje mnogo vred nega sušja katerih dno je zagrneno s slamo, stene pa obložene s papirjem; površna plast bodi slama ali pa tako zvana lesena volna; posodo moramo trdno zapreti. Sadno loncih vrtnarstvom se lahko tudi peča, kdor niti pedi zemlje 1 cvetke si lahko vzgaja v loncih ter • t -I I I » t > s h* I I krasi z njimi svoja okna, po zimi pa svoje sobe in si tako pravlj vrednih stroškov baviti brez vrta Ije Tudi m prijetno zabavo brez imena s djarstvom se ]e mogoče sadovnjaka sicer ravno tako ni še umorjenih, to naredi šele najhujši mraz. Pač pa take rastline največkrat zato poginejo, ker prehitro pridejo na gorko. Zmrzlo rastlino moraš prav počasi odta- če si drevjj vzgajaš svoja drevesca v loncih. Vzgoj v loncih pa ni samo zaba ter ampak tudi prav zelo poučna drevescem moraš pa kaj pravilno ravnati , vsako zarezo sadnega prijetna, lonci . ki liti potem JO zelo lahko ohraniti ta namen jo v prenesi v kakšen kraj, kjer je toplo le malo stopinj nad ničlo, in pusti jo tam, da se prav počasi odtaja. jo narediš z nožem, moraš prej dobro premisliti, predno JO napraviš imaš vsak popek vedno na umu in meiom ojazDješ l^aj bod ga iz njega: poganjek, cvetje ali pa ostane gluh. Obrezovati je sadno drevje v loncih tako kakor pritličn drevj raznih oblik da se da drevesu skoraj brez izjeme oblika krogle ali piramide Ni pa skoraj kaj lepšega nego tako malo drevesce J kadar cvete in kadar je obloženo z najlepšim sadjem Mali trud, ki si ga imel ž njim, povrne se ti stoterokrat vzgojeno v locc! Misli si tako drevesce postavljeno na mizo, kadar povabiš na kosilo svoje prijatelje. Ali bodo gledali, Podoba kaže rumeno mirabola r ko bodo trgali zrelo Vprašanja in odgovori. ■ Vprašanje 240, Nekaj časa sem pri nas teleta prav rada dobivajo drisko, za katero močno hirajo ali celo poginejo. Po mojem mnenji pa ni vzrok vedno le pre-hlajenje, ker zlasti jaz pazim v svojem hlevu, da se teleta ne prehlade, a po leti še bolj za drisko bolehajo 4 je toraj vzrok telečji driski in kako ja odpraviti ? (L. V. v Dr.) f ^^ 4 Odgovor: Zelo različni vzroki provzročujejo to bolezen ter pospešujejo nje razvoj. Poleg tega, da se tele nego sedaj. Kaj sad mizi z drev in marsika- prehladi, ali da si prenapolni želodec z mlekom, katero terega bodeš pridobil za tako sadjarstvo. Ako ti je pa je po i orodu jako tolsto, vzbuja nevšečne nasledke te uspevalo tako drevje, raslo ti bode veselje od dne do letu tudi to, če se kravi ne poklada njenemu stanju dne do sadjarstva, zato pa ne bodeš prej miroval 5 da dobiš vsaj majhen kos vrta primerna piča. če hočemo, da ne pride po otelitvi živ katerem se bodeš mogel Ijenje krave v nevarnost, ob enem pa da bo dobivalo s sadjarstvom bolj zelo baviti. Sadno drevje v loncih je tele naravno, zdravo zelo poučna reč, ob enem pa pospešuje sadjarstvo na kravo prav zmerno širši podstavi. m J Razne reči. sejanji pesek Da do božiča nabrane peške gotovo še prihodnjo pomlad prstjo zmešajo, v tružico ali lijejo, kalijo zaboj naj denejo se z drobno , z vodo po- in zaboj kam pod streho blizu kakega okna dene, da vse skupaj dobro zmrzne. Kadar se ob vlažnem vremenu otajana prst osuši, dobro jo je zopet še z vodo ne pretolsto mleko, moramo in pravilno krmiti. Po otelitvi naj dobiva skozi tri dni poleg morne pijače samo zdravo sladko, neprašno travniško seno, da se zapreči oslab-Ijeno prebavljanje. Za pijačo je dobro, da rabimo najboljše pšenične otrobe ali pšenično moko, katera ne zavira tako lahko prebavljanja, kakor ržena moka, od koje rada nastaja mrzlica. Po tretjem dnevi smemo kravo zopet navadno krmiti, samo da jej pokladamo suho rezanico, pomešano z nepokvarjeno repo J m pa primerno močnej pičo Tisti živinorejci pa, kateri politi da zopet zmrzne. Meseca sušca ali kadar je ugodno za setev, vsejejo se peške s prstjo vred v pripravljene gredice, kakor je bilo v zadnjih ^Novicah" povedano. Tako zelo prezeble vsejane peške gotovo vse krmijo navadno z oparjeno ali ogreto pičo, naj ves čas, dokler tele sesa, ne pokladajo kravi take piče; kajti okisanjt! piče provzročuje vrenje mlečne kisline, katero kaže svoje neugodne nasledite v telečjem želodci. To velja o krmljenji krave porodnice. Tele pa naj v prvi še tisto pomlad kalijo, in zelo zmrzla zemlja Sredi bilo zime kadar je veliko snega pač težavno za peške dobi vsaj petkrat na dan posesa kravo, in sicer naj se kravi, posebno če je dobra dojnica, vsakokrat nekoliko 1 globoko jamo izkopavati in samo za kakega pol t četrt litra pešek bi tudi ne bilo vredno, kakih par lopat prsti za tružico se pa uže dobi. Fr. Künar. * Plesen na vkuhanem sadji preprečiš in je dlje časa ohraniš dobro, ako posodo, v kateri najdeš začetek plesna, odpreš in naspeš po vrhu pol centimetra na debelo stolčenega sladkorja ter jo potem zopet dobro za- prvega mleka odvzame da ne more tele prepožrešno sesati in prenapolniti si želodca. Če je tele zdravo pre živelo prvih 14 dni dovolimo mu lahko brez nevar nosti, da se po trikrat na dan popolnoma po svoji volji nasesa. če bomo vselej na ta priprosti način previdno ravnali, nastopala bo telečja driska v posamičnih preš J oziroma zavežeš z mehurjem ali pergamentnim sliičajih in ne bo grozila z nevarnimi nasledki, pa to vendar zgodi, raztopimo Če se papirjem. •k Zmrzle rastline oteti. Mnogokrat se salicilne kisline in tanina v morni vodi, ali še bolje v kamiličnem zvarku in dajmo to teletu užiti ; s tem je gotovo ozdra- pripeti, vimo, če ni žival uže preveč oslabela in na pol da pozabivši pustiš kje svoje rastline, ki ti vsled na- mrtva. Tista teleta, katera še. rada sesajo, gotovo okre stalega mraza zmrznejo. Večina zmrzlih rastlin pa s tem vajo, ko enkrat ali dvakrat použijejo nasvetovano zdra vilo; razume se pa samo po sebi, da med zdravljenjem in nekoliko dni potem ne smejo dobivati popolne hrane, ampak zadostuje naj jim polovica navadne piče. Vprašanje 241, Imam mlado kravo, katera se je pred štirinajstimi dnevi otelila. Zapazil sem, da se sama sesa. Se li da krava odvaditi in kako? (A. K. na Ž.) ; Najpriprostejše sredstvo kravo odvaditi sesati, je palica, katero ji tako čez rogova privežite, da se vselej, kadar gre z gobcem k vimenu, dregne v trebuh in palica sploh brani z glavo priti blizu vimena. Druga krava pa seveda ne sme biti preblizu, da jo ne poškodi, zlasti ne dregne oči Palico jo pa toliko časa pustiti na rogeh, da jo razvada mine, kar neki ne traja posebno dolgo, Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 206. Sestavine tobaka; pripravljanje in delovanje njegovo. Navadni tobak (Nicotiana Tabacum) je doma v toplih krajih južne Amerike, ali se je vendar privadil tudi hladnih krajev. Sade ga, kakor smo slišali, tudi po t'ikih krajih, kjer druge južne rastline brzo šle pod zlo. On je prišel na sever in na jug do 50. stopnje širine. Tobak je strupena rastlina. Ta strup nazivamo „nikotin". Kakor vsi tobaki niso jednako močni, tako tudi nimajo vsi jednake množine nikotina. Fraacoski tobak vanski ima do 8 postotkov nikotina, virginijski , ha- se z vrenjem dve tretjini nikotina uničite. Ker se s toplino nikotin izparuje, zato tobaku za nos ga ima tudi v dimu tobakovem. V dimu od 100 gramov virginijskega tobaka je našel Melsens ^ t grama nikotina. Malo je strupov, ki bi se mogli meriti z nikotinom. Ribe poginejo od 10—30 miligramov. Kači položi na šibico samo kapljico soka ga imaš v cevi, pa bode skoro po njej. Mačka in psa umori prav kmalu jedna kaplja nikotina. Kolika je množina nikotina potrebita, da člo- veka umori ni nam poznato Do sedaj emo samo za tri umorstva in jedno samo .umorstvo z nikotinom > no o nobenem slučaj znamo, koliko nikotina se je vzelo Menijo, da je dovelj 3 miligrame tega strašnega strupa » da človeka usmrti Od nikotina nastane glavobolj tre senje, nezavednost in strašne sanje, nikotin pali grlo in srce izredno vznemirja. Razen nikotina nahajamo v tobaku še tudi tobačni kega, in v nosu napravlja kihanje kakor čist nikotin. Poleg nikotina je v tobaku najglavnejša sestavina amo- nijak. 7 zelenem perju še ni amonijaka, napravlja se še pri vrenju. Navauno biva, da moč tobakova ovisi o množini nikotina, no često se opaža, da tobaü z mnogo nikotina more vendar biti slabej^i, od onega, ki ima manje nikotina. Vzrok temu je ta, da moč tobakova ovisi samo ob onem nikotinu, ki se pri kajenju v plin pretvarja in z dimom v usta prihija. S tobaka se tem več nikotina v plin pretvori, čim več je v tobaku amonijaka, in čim počasnejše tobak gori Nikotin je v tobaku spojen z jedno kislino, in samo takrat se boditi in v plin pretvoriti. če moro od kisline osvo-prihaja v dotiko z amo-nijakom. Črne cigare so bolje povrele ter imajo več amonijaka, zato se ž njih nikotin laglje v plin pretvarja in take cigare so tudi močnejše. tobaku, ki počasi gori 5 nikotin se laglj v ni čudo J da je pretvarja, in pri takem toraj tak tobak močan, če tudi nima v sebi počasnem gorenju se še nov amonijaK napravlj f mnogo nikotina. Delovanje tobaka ovisi v prvej vrsti o nikotinu in amonijaku, pa tudi priprava spreminja moč njegovega delovanja. Tobak je treba namočiti v posebnej tekočini, katera mu da okus. Vsaka vrsta tobaka ima drugo tekočino za namakanje, in vsaka tvornica jo drugače pripravlja, ker od namakanja mnogo ovisi, dobrota tobakova zato tvornice ne smejo izdati tega postopanja. (Dalje prihodnjič.) Kratkoča^no berilo. Kako slovenski otroci po nemški ^^rihtarja bijejo. (Ne izmišljeno, ampak resnično.) Bili so časi — (in žali, da tudi sedaj nismo dalječ od njih), ko se je nemščina rila in silila calo med nedolžne šalive igre slovenskih otrok. Tudi „rihtarja" so jih učili igrati v nemščini. Znano je, da pri ti igri sede eden na stol kot sodnik, drugi pripogne život in mu nasloni glavo tako na kolena, da mu sodnik za-tisne z rokama oči, ostali igralci pa se vstopijo v polkrog in mu pritiskajo na „sedežni organ^^ včasih prav občutne vdarce, potem pa se urno zaobernejo, kažejo herbte sodniku in tožniku, da bi ser kedo z smehom ne izdal. Med sodnikom in vdarjenim otrokom kot tožnikom prične se pa na-to dvogovor, ki sledi v pravilni nemščini, pa tudi tako, kakor so se otroci teh besed vsaj pri nas) izgovarjati navadili: I Tožnik: Herr Eichterl ich klag an. = Gospod rihtar! kladont Tožnik kamfor ali „nicotianin Ta Sodnik : dišeča tvar je od nikotina Wer hat's gethan? Tožnik: Sodnik: Mesketont. in jedne kisline, a se napravlja v perju še le pri kajenju, v zelenem perju je ni. Okusa je ta kamfor gren- Der und der: Tožnik: Ter'n ter'n: f V « f k C i t I f f > Sodnik: Sodnik: Bring ihn bei der Nase her. = Za nos ga pripelj'! želna vlada se naprosi, da stoi pri C. kr naučnem ministerstvu znova vse potrebne korake zaradi zopet * * nega otvorjenja gimnazije Kranjske azširjenja iste Vsa čast poštenim Nemcem. Oni ne vsiljujejo ni- na vseh osem edov nem- komur njihovega lepega govora. Nemconam^ čurjem pa se godi prav, ako jim naši ljudje tako kvarijo nemščino, kakor je razvidno iz predstoječe smešnice. Izvršuje ta sklep, obrnil se je deželni odbor C. kr. deželne vlade, proseč jo Pripovedka o brinjevi jagodi. do bi posredovala pri visokem c. kr. naučnem ministerstvu, da dobi mesto Kranj zopet zavod, katerega potrebo za našo Gorenjsko pač ni treba več dokazovati. imenoval je deželni seji dne 5. januvarija odbor sekundarijem na dermatologičnem oddelku de- Človek naših krajev prišel je bil daleč daleč tam želne bolnice v Ljubljani drd. Rudolfa Repiča, sekunda morjem v ptuje in neznane strani. Necega dne mu darijem na kirurgičnem oddelku pa drd. Emanuela Ja- pripoveduje ondotni domačin o silno dragocenem zdravilu, ki zamore ozdraviti vsako bolezen, zato ga pa tudi za težke novce ni moč lahko dobiti. „Kakošno bi neki to zdravilo biti vtegnilo", vpraša radovedno naš človek. Ptujec odgovori: „Eno samo zrno imam, skrbno godica. Zastop zdravstvenega okrožja Idrijskega sklenil je, da bode vsakoletni prebitek 2 doklade na nepo- srednje davke, katera se pobira v smislu zdravstve zamotano in zavito, da bi ga ne izgubil." Komaj ga obrestonosno nega zakona z dne 24. aprila 1888 ? dež zak. št 12 ) je naš človek pregovoril v to, da mu ga pokaže dolgotrajnem odvijanji pride poslednjič na dan njeva jagoda. Naš človek se nasmehne, ter pravi « to je tisto imenitno in dragoceno zdravilo ? — Po bri- Kaj, alagal in svoječasno zgradil iz tega okrožno bolnico in hiralnico Ta vse hvale vredni sklep je deželni odbor vzel odobrilno na znanje in zaradi plodonosnega nalaganja raste prosto po pustih pašnikih in prostorih; je ljudi, ki se ga memo njega gredoči celo še ogledajo pri nas dotičnili prebitkov, potrebno ukrenil, mnogo _ nei f" Tako zavrne začudjeni ptujec ali vmrje — Trgovska in obrtniška zbornica. C. kr. deželna vlada javila je trgovski in obrtniški zbornici. C. kr. tr- kedaj kaki človek pri vas, ker imaste tolike obilice tako imenitnega in dragocenega zdravila vedno lahko pri rokah in brezplačno na razpolaganje?'' govinsko ministerstvo je v dodatku razpisom 14. maja 1885. št. 35.351 IZ 1884., z dne z dne . ok- tobra 1885. št. 24 787 in z dne 28. junija št. 25 900, naznanjenim z vladinimi dopisi 1889. z dne 26. maja 1885. 1., št. 5108, z dne 9. oktobra 1885. štev. Naši dopisi. Ajdovščine na Goriškem poroča se, da je raz 10.127 in z dne 11. julija 1889. št. 7736, prijavilo povodom novič stavljenih vprašanj o porabi glob, naloženih na podstavi določil obrtnega redu, sporazumno sajala tam dne 28. decembra strahovita burja ki z visokim c. kr. ministerstvom za je kar strehe odkrivala ter kozčevino in kamenje z njih 8 tako silo metalo, da ni nobeden upal na ulico. _ • Metala je ljudi po tleh kakor muhe in eno ženo skoraj ublila. Tudi takega mraza ne [pomnijo [ljudje uže mnogo slednj Globe, kate notranj reči na- se pobirajo zaradi prestopko obrtnega redu od obrtnih gospodarje^ dajo niti kaki zadružni niti kaki ok društveni bolniški blagainici. f kateri ne pripa-ni, pač pa kaki lio v društveno bolniško blagaj 1 ^ajnici, naj prihajajo ako 80 kaznivi obrtni gospodarji let. Ipava zmrz leta 1866. je čez in čez kar se ni zgodilo uže udj zadruge, ki je skupno pristopila k društveni bol niški blagajnici, in zatoraj plačujejo polovico pomočniških Ljudska govorica pravi, da sledi hudi zimi dobra Ako letina •. le prav Bog daj, da se vresničila saj vendar zavarovalnin pada nobeni zadrugi pa in kaznivi obrtni gospoda 80 delavci ne pri njegovi zavarovani bil o 1 ko po 15 slabih letinah enkrat tudi pri kaki društveni bolniški blagaj onda naj globe ena dobra prišla. prihajajo v ubožni zaklad tistega kraja, kjer je bil pre stopek učinjen. ker kaznivec v tem slučaj ni dolžan - * Iz I|jubrane Iz deželnega odbora prispevati v društveno bolniško blagajnico in toraj ni za devi gimnazije v Kran ji je deželni zbor kranjski v seji sledeči sklep storil: „Vzemi predpostave 151 obrtnega redu. Takisto naj globe dne 22. novembra 1890 visoki zbor na znanje z obžalovanjem, da visoko c. kr ministerstvo za uk in bogočastje upravičene, toliko krat vsestransko utemeljene in ponovljene prošnje za a ne tudi obstanek Kranjskega gimnazija ne uvažuje tako, kakor prihajajo v ubožni zaklad tistega kraj v katerem storjen prestopek, ako je kaznivec podjetnik, ki je ustanovil delovršbeno bolniško blagajnico, ker § 151. obrtnega redu govori le o blagajnicah § 128. (sedaj § 121.) o blagajnicah je to blagohotno storilo pri restituiranji gimnazija v Bolcanu, Freudenthalu in Prahatcu. Visoka c. kr. de- drugače po 85. (sedaj § 89.) in ker 47 zakona z dne 30 1888 kar marcija (drž. zak. št. 33) globe bile v korist podjetniku nasprotovalo dobrodelni f nameri omenjenega ) 151. Neko obrtno oblastvo je nasvetovalo, naj se dosedanja določila o porabi glob premeue tako, da bi globe, cev podkovske šole bilo je v drugem tei^.aji 7 in siccr ako ima kaznivi obrtnik edino le učence, sploh prihajale v učensko bolniško blagajnico, če ima pa tudi pomočnike, pa tedaj, kadar se prestopki tičejo učenštva, v vseh drugih slučajih pa naj t)i vadi. Temu predlogu ni se ravnalo po dosedanji namoči ugoditi, ker vzdržujejo Kranjcev, eden štajerski Slovenec. 4 učenci dobili so podpuro od vis. c. kr. ministerstva za poljedelstvo izšolali so se na lastne stroške. Vsi učenci naredili so skušnjo iz podkovstva z dobrim vspehom^ pouka iz ogledovanja klavne živine in mesa udeležili so se le učenške bolniške blagajnice sami zadružni udje, ki imajo učence, in zato ne ujemalo so z namenom globe, ako bi se obrtnjem gospodarjem nalagane globe naklonile učenci podkovske šole udeležiti pouka v ogledo- blagajnicam, katere oni sami zalagajo. Glede na drugo vprašanje o porabi glob, katere se pobirajo na podstavi določil obrtnega redu od pomočnih delavcev ki 80 dolžni prispevati v okrajne, društvene ali delovršben e bolniške blagajnice, opomnilo se je naslednje: Po 135 obrtnega redu je praviloma s samostojnim obrtnim gospodarjem prisojati globe, pomočnikom in učencem pa zapor. Kadar se pa tudi pomočnikom in učencem na-lože globe > uporabiti je propise, veljavne o porabi obrtnim gospodarjem naloženih glob, tudi na pomočne delavce, ker v tem slučaji merodavni § 151. obrtnega redu govori v obče o „kaznivcih^', ki so po § 135. navedenega zakona lahko obrtni gospodarji ali tudi po- 3 učenci in se o tem predmetu dobro izvežbali. Vodstvo podkovske šole je pa odredilo, da se imajo v prihodnje vsi vanji klavne živine in mesa, ker manjka pripravnih mesogledcev po deželi. Le oni bodejo oproščeni pouka, ki ne znajo dovolj brati in pisati. Sledeči učenci bili so kot kovači izvežbani v zadnjem tečaju: Matičič Matevž iz Brezja pri Cerknici, Jerina France iz Bistre pri Vrhniki, Vintar Anton iz Bistre pri Vrhniki, Herle Janez iz Kota v Ljubljanski okolici, Langenvalter Ignacij iz Godoviča pri Logatci, Dovjak Jurij iz Dobrove pri Ljubljani, Antloga Jernej iz Gotovlja pri Žalcu na Štajerskem. Za mosogledce bili so izvežbani učenci Matičič, Langenvalter in Antloga. Moravska občina ie imenovala gospoda dežel- nega predsednika Andreja barona Winklerja ter močniki ali pa učenci J m zatoraj ni po zakonu ute- meljeno, različno ravnati z globami > ki se nalagajo obrtnim gospodarjem ter njih pomočnim delavcem. Za grajščaka in odvetnika gospoda dr. Maksa pl. Würz- bacha-Tannenberga, častnima občanoma. — Gospod Ivan Nabergoj, državni in deželni po . petin tegadelj velja o globah, nalaganih kaznivim pomočnim slanec praznoval je dne 31. decembra 1890. delavcem, ako pripadajo kaki zadružni ali okrajni ali dvajsetletnico svojega javnega delovanja. Možu, kateri pa kaki društveni bolniški blagajnici, h kateri je za- je neustrašeno zastopal pravice slovenskega naroda druga, koje udje so, skupno pristopila, isto kar je v tudi v jako neugodnih časih v mestnem, oziroma de-podobnih slučajih predpisano o globah, naloženih kaz- želnem zboru Tržaškem, v kateremu imajo sovražniki nivim obrtnim gospodarjem, t. j. te globe naj prihaj našega naroda prvo besedo, priredili so pevci društev v zadružno, oziroma v okrajno ali društveno bolniško „Danica^ in „Hajdrifi" podoknico, deputaciji društev blagajnico. Isto tako naj po propisih, veljavnih glede pa so mu čestitali. Novega leta dan čestitala mu je tega za kaznive obrtne gospodarje, prihajajo kaznivim politično društvo „Edinost", katero se posebno s po- pomočnim delavcem nalagane globe, ako pomočni de- močjo Nabergojevo poteguje za pravice našega naroda lavec pripada kaki delovršbeni bolniški blagajnici ) če je 1 ne pripadajoč nobeni zadrugi zavarovan ali pri v okolici tržaški; čestitalo mu je tudi „Delavsko dru- * in mnogo prijateljev. Osebno čestitala sta mu štvo kaki društveni bolniški blagajnici, v ubožni zaklad izmed slovenskih državnih poslancev gospoda kanonik tistega kraja, kjer je bil prestopek storjen, in sicer v g^rol Klun in pa doktor Josip vitez Tonkli. Tudi mi prvem slučaji iz enakih razlogov, kakeršni so bili ge pridružujemo onim društvom in gospodom, kateri zgoraj za merodavne izrečeni, kadar je kaznivec pod- g^ čestitali prvaku primorskih Slovencev, kateri si je jetnik, ki je ustanovil delovršbeno bolniško blagajnico, pridobil s svojim možatim in neustrašljivim postopanjem v drugem pa zato, ker je dotičnik radovoljno pristopil med vsemi Slovenci častno ime, katerega čislajo vsi društveni bolniški blagajnici in zatoraj ni takoj govoriti o dolžnosti prispevanja po smislu moči 15L obrtnega edu Podkovska šola za blagor svojega naroda in naše države vneti kamo pa tudi, da nič bolj Izre ne želimo, kakor to J da tukajšnji podkovski šoli bi Bog ohranil gospoda Ivana Nabergoja še mnoga leta. in da bi oa dobil mnogo posnemalcev, kateri bi „UM. a^uc», i" v* v— ^^ r5 X' """ ------- 7 ------- - vršile so se dne 29. in 30. decembra 1890. leta skušnje g^ vneto, kakor on potegovali za slogo Slovencev iz podkovstva pred izpraševalno komisijo. Članom komisije imenovala je c. kr. deželna vlada dr. vit. Blei-weisa Trsteniškega, c. kr. okr. živinozdravnika Per dana in učitelja Šlegelna. Kovačev brez šole bilo je 12 od teh je eden kovač, ki je 1.1886. pri skušnji propal ponavljal skušnjo. Po narodnosti bilo je 11 Slovencev r za koristi svojega naroda in za srečo Avstrije % Škofjeloški grad prodali so Terpinčevi dediči uršulinskemu samostanu. a • k « ^ mestno hranilnico ljubljansko vložilo je meseca decembra 369 strank 123.779 gld. 96 kr. in 168 strank in Nemec (9 Kranjcev, 3 štajerski Slovenci). Učen- pa vzdignilo 92.902 gld. 5 kr. «. — Ogenj. Na vrtu c kr. kmetijske družbe v Ljubljani sta danes po noči pogoreli kovačnica podkovske šole, in hlevno podstrešje s krmo vred. Kako je nastal požar, ni še znano. Novičar iz domačih m tujih dežel. avstrijska državna ideja. Prišla je namreč znatna manjšina avstrijski mislečih mož v mestno zbornico, in upati je bilo zatorej, da se polagoma zboljšajo raz- Nekatere reči so se res nekoliko obrnile na mestni enostransko in ne- mere. boljše, ali v obče se ni veliko izpremenilo. hiši se še vedno šopiri prejšnje strpljivo italijanstvo J pri namestništvu pa imajo Dunaja dne 6. jannvarija. Daoes je bil slovesen banket povodom ustanovitve Velikega Duoaja. Udeležilo se ga je 600 oseb, njim na lu Schmerliag. Ž upan, mnogi poslanci in občinski svetovalci ter župani iz pred- najboljšo voljo, ali premalo poguma ; zato upal si je tudi v mestnem zboru govoriti zagrizeni Italijan o uzorih dinamitovcev. Nedavno se je zopet odlikoval krajev, so prišli na slavnoftt. Schmerling je govoril zdravico cesarju. Izrekel mu je srčno zahvalo, zatrdil P^ J® mu zvestobo in otročjo ljubezen podložnikov. Navdušenje je bilo Velikansko, cesarsko himno so udeleženci z godbo mestni svet. Skof je namreč dovolil, da smejo v stolni cerkvi biti tudi slovenske pridige, slavci mestni zbor sklenil z vsemi proti trem glasom, da občina ako vred stoje peli. Govorili 80 tudi dr. Herbst, dr. Prix, ki je proslavljal zasluge vlade, grofa Taaffeja in namest nika in vseh drugih, ki so sodelovali. Dunaja se poroča, da se snidejo delegacije v jeseni ter da bode državni zbor, kojemu poteka letos šestletna doba, razpuščen uže meseca junija t. 1. Dunajski listi o svojih novoletnih premišljevanjih povdarjajo, da so svetovne razmere take, da se smelo trdi, da je njih značaj ;,mir" in da se Je tedaj 1891.1 pod ugodnim znamenjem začelo. Kar se notranjih av strijskih razmer tiče omenjajo nance zboljšale. Temu dokaz uže tretj)krat kaže prebitek , da so se državne S da državni proračun da so tudi vsi avstro- ne bode nič več prispevala za cerkvene namene, se ne odpravijo slovenske pridige. Kaj se menijo go- A spodje Mozes Luzzato in njega pajdaši za duhovne potrebe katoliških Slovanov Tržaških! Sami tako ne gredo nikdar v cerkev, ker ti laški gospodje so ali strašansko učeni modroslovci ali pa so ž i d j e. Seveda občina sme svoje novce obračati, kakor hoče, in podpore dajati, kakor jej je ljubo in ne protipostavno, škof bode zatorej ali moral odreči se podpor ali pa zopet odpraviti slovenske pridige. Naj bi se kaj podobnega primerilo Nemcem! Kolika nejevolja bi bila po vsej državi! Ali če se taka krivica dela Slovanom ki jih je v Trstu najmanj četrti del vseh prebivalcev, pa je vse prav in lepo! Gospodje pri J ogerski državni vrednostni papirji poskočili v vrednosti. Toplo pa ti listi pozdravljajo tudi zakon o združenji predkrajev z Dunajem. Tržaški vladi se ne ganejo, na Dunaji pa imajo gospodje ministri druge skrbi. Ali pomisliti bi se moralo, da, kdor tepe Slovane Tržaške^ tepe tudi Avstrijo. — Njega svetosti papežu so čestitali za novo Rim. stroj Pri številjenji prebivalstva rabili bodo električni leto vladarji in med temi je tudi ruski car, kateri je iz- katerega sta po trudapolnem preiskavam na razil upanje, da se bodeta njegova vlada pa Vatikan pravila preisednik c. kr. statistične osrednje komisije, sporazumela o vseh še nerešenih vprašanjih. Bog daj, sekcijski načelnik Inama-Sternegg in pa dvorni kon- da bi se to tudi vresničilo ! cipist, dr. Henrik Rauchberg. Iz Prage Dne m odgovorila je vlada na resolucijo katero je deželni zbor po predlogu poslanca, dr. Škarde. Rima se poroča da bode od sv. očeta vrtnico dobila naša presvitla cesarica Elizabeta. zlato Pekinga je došla vest da je oče kine^kega dr. Rieg Češke m. stavi uk sklenil in pa na vprašanje poslanca o rabi deželnih jezikov pri c. kr. uradih na 8 namestnika o tej stvari, kateri na pod-gospoda ministerskega predsednika z dne vah severne Amerike šteli 10.907 bankrotov, med tem cesarja, Chun, umrl. Washington. Leta 1890. so v Zjedinjenih drža 24. decembra 1S90 naznanja kako o lada tej čil višj stvari sodi ko je bilo 1889. .1. jih le 10.882. Pasiva (dolgovi) ban deželni maršal komisiji za predloge krotarjev 1889. 1. znašali so 148 milijonov dolarjev i o spravi v pretres in poročanj Čehe, k Je eljubo iznenadil za 1890. 1. pa 189. H«) vsekaj druzega pričakovali Moravsko Z Mora 'SaCii. voditelj fevdalne stranke v velikem posestvu, grof Egbert Belcredi, je oslepel na levem očesu v noči od nedelje do ponedeljka. Čudno je, da grof ni čutil prav nič bolečine, predno je Žitna cena bil osiep v Ljubljani 28. decembra 1890. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. čitku, drugo jutro nič na levo oko. Iz Trsta. nedeljo je ko »e legel popolnoma zdrav po bil zbudil 7 gold kr. turšice 5 gold. 04 kr. soršice banaške 4 gl d. > pa ni videl prav 39 kr. rži 4 gold. 87 kr. ječmena i gold. 24 kr. Ko je bil sedanji občinski svet ovsa 2 gold. 76 kr. ajde 4 gold. 87 kr. Krompir Tržaški izvoljen, govorili so ; da zmagala v Trstu 2 gold. 32 kr. 100 kilogramov. na I pomenljivem trenutku, ko stopajo nase stare, v svoji doslednosti neupogljive „Novice v drugo polletje svojega 49. tečaja^ toraj čez eno leto v pol stoletje, stopa tudi vredništvo „Novic u u zopet pred citatelje in naročnike lista kateremu ni treba črkice lastne hvale ker lastna, Slovencem blagonosna dela in pa vspehi. kateri se kažejo ga v toliko • v • sija)neisim hvalijo dosti , ker so svitu se časi in razmere Slovencev v minulih 48. letih prav stvarno spremenila Svoj čas bile so „Novice" edini list za vse duševno delovanje našega naroda, danes mogel zadostovati za samo politično delovanje en sam pa dnevnik primerno velike oblike samo tedaj. ako t vredovanje imelo svoje stalne in spretne sodelovalce po vsih posameznih pokrajnah slovenskih. Novice" ne m erij o tako daleč, da kot tednik s skromnim obsegom mogle zadostovati vsem velikim zahtevam, katere se stavljajo danes velikemu političnemu listu. „Novice" vstanejo tednik, ki prinaša čitateljem svojim, kakor od nekdaj, navodila gospodarsko, podučno in kratkočasho berilo, poglavitno pa izmed političnega življenja v prvi vrsti v posnetku vse one novice, ki zadevajo nas Slovence, vrh tega pa tudi vse imenitnejše dogodbe obširnega sveta. delovanje slovenskih zastopnikov v Izmed domačih političnih novic ozirajo se „Novice" posebno deželnih zborih in pa v državnemu zboru. na Te vrste novic stjo in z ono razsodnostjo prmasa katera naš list neposredno iz najbolj podučenih virov s tako nadrobno mogoča samo v prvi vrsti vdeleženim močem pri tem delovanji Citatelji „Novic" dobivajo toraj nekaljena in nepristranska poročila, katerim je vtisnjen pečat resničnosti in vrh tudi tega namen, vse slovenske politike vzdržati v slogi, ker stare skušnje m najnovejše dogodbe • v pričajo nam, da nam edino sloga podaja ključ k povolnim vspehom za narod nas. Prijateljem svojim obetamo toraj edino da se „Novice" vedno le in enako strogo drže svojega starega vodila; „Vse za vero dom C esar ja! u pri tem pa se stanovitno izogibajo osebnih pravd, ker nas skušnja uči, da se iz teh rode prepiri in nesloge o našem složnega delovanja tako potrebnem taboru. gorko zahvalo, katero izrekamo svojim prijateljskim podpornikom in sodelovalcem, skle- pamo enako gorko prošnjo, naj ostanejo ,,Novicam ii še dalje prijazno naklonjeni. Citatelje naše so stali do vrsto naročnikov, ako so jih zadovolila sedaj naša zunaj načela vrst in za naročnikov, naprosimo, da se vstopijo v plačilo vsak-teden podajano jim malo mnogovrstno gradivo Svoje vabilo sklepamo z željo, da se krog Noviškega delovanja bolj in bolj širi tako da v mnogobrojni praznujemo drugo leto 50. letnico prvega slovenskega lista Novice^^ stanejo po pošti prejemane za celo leto gid kr za pol leta gld 10 kr., za četrt leta gld 10 kr v tiskarni M 1» 1 ? ? ? 40 9 ^ za ? > 70 9 ^ za ^ ? 11 ^ J 90 M majo JI Udje C. kr. kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za en gold, ceneje, Kmetovalca". Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto več. ako ne preje Naročnina naj tiskarne v Ljubljani. se po najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove Vredništvo in opravništvo Novic (t Odgovorni urednik Gustav Pire Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki • 1 ä' i - .v 1 < -,