izziv Duhovni 46 Vzgoja, junij 2020, letnik XXII/2, številka 86 V oziranju po likovnih prvinah slovenske ljudske umetnosti, v majhnih in na videz še tako skromnih podrobnostih, je moč opaziti veliko strast in potrebo po olepševanju ter estetiki. Iz vsega, na čemer se ustavi oko, bodisi je to zunanjščina starih hiš, skednjev in kozolcev, notranja oprema bivanjskih prostorov, krašenje uporabnih predmetov, vezenin ali oblikovanje prazničnih dekoracij – iz osnovnih elementov ornamentike – lahko kmalu povlečemo sklep: ta narod ljubi stvarstvo. Likovni izraz ljubezni do domovine Tanja Pogorevc Novak, profesorica likovne umetnosti, ima dvajset let delovnih izkušenj na področju poučevanja. Zaposlena je na OŠ Mozirje. Je ilustratorka in avtorica lesenih didaktičnih lutk, ki jih predstavlja na svoji spletni strani Bohkov kotek. se zdi ljubezen likovno izraziti s kateroko- li drugo stilizacijo, sploh če je le-ta v rdeči barvi, ki dodatno ponazarja ljubezen, strast in tudi trpljenje. V slovenski ornamentiki in krasilni umetnosti se najpogosteje pojavlja kot samostojen element. Da je Slovencem motiv srca še posebno ljub, je razvidno na mnogih področjih, celo številni cvetlični ornamenti so sestavljeni z zaporednim ni- zanjem src. Nekoč so fantje dekletom po- darjali lectova srca, srčasti izrezi v lesu so krasili okenska polkna, v stranice zibelk so rezljali srce. Srce, to močno sporočilo ljube- zni, se je pojavljalo tako rekoč povsod. Predstavitveni znak mednarodne konferen- ce je zasnovan in kot tak se je zlil z doga- janjem ter vsebino prvega dogodka, ki je za nami (23. 11. 2019). V svoji poenosta- vljeni postavitvi krošnja drevesa nagovarja in vizualno komunicira s svojo ljubljeno mladiko, postavitev rdečega srca pa hkra- ti pritajeno spominja na križ, ki s svojimi kraki simbolizira štiri strani neba. Simbo- lično štirico, križ kot koordinatni sistem, s katerim se orientiramo v prostoru, si lah- ko predstavljamo kot uravnoteženost, či- stost, skladnost sveta in nebeško urejenost (Germ, 2006: 98). Sporočilo predstavitve- nega znaka je v likovnem jeziku to, kar v besednem pove naslov mednarodne konfe- rence: Vzgajati za ljubezen do domovine in države. Ljubiti domovino! Literatura • Germ, Tine (2006): Podoba in pomen v likovni umetnosti. Ma- ribor: Založba Pivec. • Karlovšek, Jože (1935): Slovenski ornament: zgodovinski ra- zvoj. Ljubljana: Udroženje diplomiranih tehnikov. • Makarovič, Gorazd (1981): Slovenska ljudska umetnost. Lju- bljana: Državna založba Slovenije. • Radosavlević, Marko (2017): Slovenska ornamentika. Celje: Celjska Mohorjeva družba. • Razboršek, Ivan (1992): Slovenska krasilna umetnost. Celje: Mohorjeva družba. • Sedej, Ivan (1985): Ljudska umetnost na Slovenskem. Ljublja- na: Mladinska knjiga. Slovenska krasilna umetnost se zelo trdno opira na motive botanike in srca. Moti- vi rastja kažejo odnos do narave, srce pa je kot samostojen likovni element simbol ljubezni, vere in življenja. Za razumevanje slovenske ljudske umetnosti je treba dvigni- ti pogled preko družbenih elit naše prete- klosti. Le-te so pretežno iskale pozornost s posnemanjem tujih pojavov v umetnosti, medtem ko je ljudskost veljala za preprosto, manj kakovostno ali kar kmečko umetnost. A ravno v tem je njen čar. Kmetje so v kro- gu svojih rodbin kot osnovna družbena skupina slovenskega podeželja s svojimi majhnimi možnostmi ohranjali pristno tra- dicijo preteklosti. Zvrst umetnosti, ki so jo ustvarjali podeželski ljudje, je ob njihovem delu dobesedno zrasla iz zemlje. To je bil svet, ki je našim prednikom predstavljal le- poto. Motivni svet se je vrtel okoli njihovega vsakdana. Zdi se, da so znali dobro razbra- ti sporočila narave in so se zavedali smisla življenja. Od tod vsi rastlinski in cvetlični motivi (nageljni, stilizirano cvetje, vitice, trta, popki in listje), ki kažejo močan vpliv narave, s katero so bili neločljivo povezani. Znak vzgoje, ljubezni in domovine Ko smo iskali ideje o tem, kakšen predstavi- tveni znak oz. logotip bi zasnovali za med- narodno konferenco, za katero je bil že iz- bran naslov Vzgoja za ljubezen do domovine in države, smo bili hitro enotni, da bo naj- primerneje črpati od tam, kjer so zajemali naši predniki. Vzgajati otroke je kot obdelo- vati zemljo. Najprej jo moraš imeti rad. Da iz malega zraste veliko, je potrebnega mno- go truda, volje, potrpežljivosti in pravilnih pristopov. Logotip naj bi torej vključeval simbole ljubezni, duhovnega in materialne- ga, ki živi, raste in se razvija. Morda drevo in srce? Razglabljali smo dalje. Drevo simbolizira vztrajno rast, moč, do- stojanstvo in hrabrost. Iz majhnega seme- na lahko zrasteta večstoletni hrast, ki daje oporo, ali gibka breza, ki se voljno upogiba viharjem ter se vedno znova vzravna, ko ti poležejo. Drevo daje plodove (novo življe- nje), senco, zavetje. Večinoma neopazne korenine mu dajejo stabilnost in ga prize- mljujejo. Sporočajo nam, kako pomembno je vedeti, kje smo in kakšna je naša zgodo- vina. Skrite se raztezajo globoko v zemlji in celotno rastlino držijo pokonci, ji prinašajo hrano, dajejo moč. Drevo veje vedno razte- za proti soncu. Želi živeti, rasti in obroditi sadove. Drevo v logotipu za konferenco, sploh s poudarjeno zeleno barvo, simboli- zira našo domovino. Slovenstvo ima močne korenine, trdno lastnost hrasta in gibkost breze. Kako pomenljivo in nikakor nena- ključno, da je lipovo drevo simbol sloven- stva. Listi lipe spominjajo na obliko srca. Srce je najbolj prepoznaven simbol moč- nih čustev, intuicije in ljubezni, od nekdaj razširjen po vsem svetu. Skoraj nemogoče Slovenski ornament je močno drevo, ki rase iz globin narodne duše in zemlje že tisočletja ter kaže za vsako dobo svoje preteklosti svoj posebni cvet (Karlovšek, 1935: 6).