SS   102  VS.
Tonček gre na božjo pot.
(Konec.)
fvet mir je vladal v svetišču; samo na lestencu, ki visi iz srede visoke kupoie, se je igral solnčen žarek, da so irepetale spreminjajoče se boje steklenih biserov.
Tonček je pokleknil pred  bogato okrašeni oltar,
-    v katerem je sedela Mati božja na zlatcm prestolu in
pestovala svoje božje Dete.   Pokleknil je in zaupljivo
upr) oči v dobro Mater. sklcnil ročice in molil goreče
in z otroškim zaupanjem kot še nikdar:
,O, dobra mati Marija, ne pusti, da bi umrli naša dobra mamica! Poglej, dobra Gospa, kako hudo bi bilo malemu Jezuščku, če bi mu bila (i umrla! Zato se usmili naše mainice; izprosi pri Jezusu zdrav|a naši materi, in mamica bodo zdravi! O naša Ijuba Gospa, usliši me! Spomni se, o premila Devica -Ma-rija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod Ivoje varstvo pribežal, se Ivoji prošnji priporočil, lebe pomoči prosil . . ."
Dolgo je klečal mladi romar, dolgo je molil in tako pobožno, da ni čutil, kedaj so prišli v cerkev slari sivolasi župnik, da odmolijo brcvir.
Šel je Tončck še Irikrai po kolenih okrog oltarja, spustil šcstico v železno skrinjico in misli! je odili. A ncki sfrah mu je segel v dušo, sfrah: .Morda nisi dovo/| g"oreče tnoti1,a (n zope( je paldeknil in zopef molil še gorečneje kot prej.
Vstal jc, še malo postal pred oltarjem, zaupljivo in proseče pogledal Marijo, in zdelo sc mu je, da se mu je nasmehljala sveia Gospa tako Ijubo in tola-žcče. Priklonil se je še, pokropil se z blagoslovljeno vodo iz mramornatega kropilnika, ozrl se še v oltar in vzdihnil: ,,Marija, usliši me!" in jc odšel.
Zupnik pa so stopili za njim iz cerkve; zanimal jih je pobožni, neznani romarček.
^Deček, kako ti je pa ime in od kje si?" so ga vprašali.
ga  103 vst
.Tonček sem, Podlogarjev iz Ulake," odgovori deček in boječe polegne klobuček z glave.
¦ nlz Ulake? Pa si sam lako daleč prišel?"   se za-čudijo gospod.
,Doma imam rnamico bolno, hudo bolno, pa sem prišel prosit, da bi jim Marija izprosila zdravja."
,O dobri olrok, le bodi vedno lako priden in rad imej mamico!" so rekli gospod in ga pobožali z mehko roko po zdravem licu.
BKaj paoče: ali so doma," so vpraSali gospod dalje.
.Očeta še poznal nisem. Šli so v Ameriko, ko sem bil tako majhen, da še govoril nisem, in pred par leti jih je zasulo v jami."
,Ka| pa doma? Ali sle revni?"
^Nimamo mnogo," odgovori deček in malo po-vesi zardelo glavico kakor v sramu.
Gospod pa so segli v žep in mu dali iep rumen cekin: ,Na. dobro dete, daj ga mami!"
Tonček \e gospodu hvaležno poljubil roko.
,Kje boŠ pa čez noč? Danes ne greš menda domov, je predaleč?" so spct vprašali gospod.
,V Slainiku bom pri jernejevih pri teti.  Prosim,   1 gospod župnik, te bi mi pokazali, kjc se gre vSlatnik", Se zaprost Tonček.
.Vidiš, la cesla, po kateri si ti prišel, se lam pri   | tistem križu odcepi. Tam pojdi na desno, ne na levo,   I kakor si priSel,   in priSel boš ravno v Slatnik.   Saj se vidi vas,"   tako   so   mu  tolmačili   prijazni   gospod   in mu kazali   prijazno vasico,   ki   se   naslanja   na   zelcni Anbifei svefega iKarta.
nBog vam plačaj vse, gospod župnik!" se je še zahvalil deček in Sel.
,Le tak ostani vcdno, blagi deček! In Bog daj, da bi li kmalu ozdravela mamica! Z Bogom, dobri deček!" so mu še rekli gospod, in zdaj in zdaj so še pogledali za njim, in zdelo se je župniku, kakor bi stopal mlad angel po hribu navzdol . ..
Jernejevka, teta Tončkova, je šla ravno po vodc za večerjo k. zelenopobarvancmu vodnjaku, ko jo je primahal naš znanec po cesti. nO Tonček! Kaj pa li tod sam?" se začudi teta.
S3   104   PS
,O teta! Ravno prav sem vas dobil; ne bo treba spragevati za hišo." — — —
To je bilo zvečer vprašanj, kako da je šel na tako dolgo poi, kako je kaj materi, in to in ono.
Drugi dan pa sta šla oba, teta in Tonček, po beti dolgi cesti. Tudi teta je šia obiskat svojo bolno sestro na Ulako.
*             *
Minul jc mescc dni po Tončkovem romanju. Po ccsli slopajo trije naši znanci: Tonček, Nežica in — mati.
A to ni vcč tista mati, ki ie bila še komaj pred mesecem dni tako slaba, lako bleda. Vrnila se ji \e rdečica na obraz, dasi se na njem šc malo poznajo sledovi bolezni. Vesetje in radost scva vsem trem iz oči. In kaj da jim tudi ne bi? Saj se grcdo zahvalit za veliko milost, za zdravje dobre mamicc, k dobri Gospe   k Novi Štifli.                   Bogumil Gorenjko.