139 IzzivinapodročjurakavihobolenjinodzivnostinapresejalneprogramenaGorenjskem –
AlenkaHafner,VesnaZadnik,DarjaZupan
151 Telesnavadbakotterapijakroničnihnenalezljivihbolezni –JericaZaložnik,SanjaMazić
159 Posledicezdravljenjarakagrla –AlenkaKravos
167 Nevrokognitivneinpsihološkeposledicepopoškodbiglaveinmožganov –
MancaLeben,PrimožGradišek
183 Tuberkulozaosrednjegaživčnegasistema−radiološkipogled –MojcaTuta,
KatarinaŠurlanPopovič
193 Visceralnališmanioza –endemičnabolezenv Sredozemlju –TinaŠmid,MihaSkvarč
203 Obravnavabolnikaz vrtoglavicov družinskimedicini –sistematičnipregledliterature –
NinaSodja,DanicaRotarPavlič
211 Analitskiinkonceptualniizzivipriraziskovanjučloveškečrevesnemikrobiote
zapotrebepersonaliziranevečnivojskemedicine –RobertŠket,ZalaPrevoršek,
DeniKošeto,AleksandarSebastijanović,SimonaKonda,JercaBajuk,BlažStres
235 Diagnostičniizziv
241 Novice
251 Seznamdiplomantov
253 Navodilaavtorjem
259 GuidelinesforAuthors
LETNIK 58 šTEvILKa 2 JUNIJ 2019
138
AlenkaHafner1,VesnaZadnik2,DarjaZupan3
Iz zi vi na po droč ju ra ka vih obo lenj in od ziv no sti
na pre se jal ne pro gra me na Go renj skem
ChallengesRegardingCancerDiseasesandResponseRatetoCancer
ScreeningProgramsintheGorenjskaRegion
IZvLEČEK
KLJUČNEBESEDE:incidencaraka,umrljivost,programSvit,programZORA,občine
IZHODIŠČA. In ci den ca raka v raz vi tem sve tu iz leta v leto na raš ča, zato je ude lež ba v pre -
se jal nih pro gra mih po mem ben ele ment skr bi za zdrav je. METODE. Za sprem lja nje raz -
šir je no sti raka na Go renj skem in v Slo ve ni ji so bili upo rab lje ni po dat ki sple tiš ča Slo ra
za ob dob je 2003–2015. Cen ter za uprav lja nje pro gra mov pre ven ti ve in kre pi tve zdrav ja,
ki de lu je pod okri ljem Na cio nal ne ga in šti tu ta za jav no zdrav je, je bil vir po dat kov o od -
ziv no sti v pro gram Svit za ob dob je 2010–2015. Po dat ki o pre gle da no sti v pro gra mu ZORA,
za tri let na dr se ča ob dob ja v letih 2007–2015, pa so bili pri dob lje ni s splet ne stra ni ZORA.
Po dat ki o od ziv no sti/pre gle da no sti so pri ka za ni na rav ni Go renj ske in na rav ni uprav nih
enot ter ob čin. REZULTATI. Sta rost no stan dar di zi ra na in ci denč na stop nja raka je bila v opa -
zo va nem ob dob ju na Go renj skem viš ja, sta rost no stan dar di zi ra na umr lji vost na stop nja
pa je bila viš ja na rav ni Slo ve ni je. V letu 2015 so bili naj po go stej ši no vood kri ti raki: kož -
ni rak (brez ma lig ne ga me la no ma), rak pro sta te, pljuč ni rak, rak doj ke ter rak de be le ga
čre ve sa in dan ke. Pre bi val ci Go renj ske so naj po go ste je umi ra li za ra di pljuč ne ga raka, raka
de be le ga čre ve sa in dan ke ter raka pro sta te. Pre se jal na pro gra ma Svit in ZORA na Go -
renj skem že ka že ta ugod ne re zul ta te na po droč ju zni že va nja obo lev no sti za ra kom. Po
pre gle da no sti v pro gra mu ZORA je Go renj ska v letih 2012–2015 še pre se ga la cilj no 70 %
pre gle da nost, ven dar se je ta zni že va la. Uprav na eno ta Škof ja Loka in nje ne ob či ne so ime -
le v pro gra mu ZORA naj bolj šo pre gle da nost. Po od ziv no sti v pro gram Svit se je Go renjska
z 62 % v letu 2015 uvr sti la na dru go me sto. Od ziv nost moš kih je bila za 7 % slab ša od od -
ziv no sti žensk. Naj bolj šo od ziv nost je ime la uprav na eno ta Škof ja Loka in vse šti ri nje -
ne ob či ne. Oba ka zal ni ka ude lež be v pre se jal nih pro gra mih sta bila med se boj moč no
sta ti stič no zna čil no po ve za na, ude lež ba v obeh pre se jal nih pro gra mih pa je bila zna čilno
bolj ša v ob či nah z več jo stop njo de lov ne ak tiv no sti in več jo po vr ši no sta no vanj. ZAKLJUČKI.
Pre pre če va nje in zgod nje od kri va nje raka, tudi s po moč jo pre se jal nih pro gra mov, pred -
stav lja ključ ni ele ment, ki lah ko pri po mo re k iz bolj ša nju ka ko vo sti živ lje nja po sa mez ni -
kov in zmanj še va nju bre me na raka v po pu la ci ji.
1 Prim.AlenkaHafner,dr.med.,Nacionalniinštitutzajavnozdravje,ObmočnaenotaKranj,Gosposvetskaulica12,
4000Kranj;alenka.hafner@nijz.si
2 Izr. prof. dr.VesnaZadnik,dr.med.,Epidemiologijainregisterraka,OnkološkiinštitutLjubljana,Zaloškacesta2,
1000Ljubljana
3 Mag.DarjaZupan,univ. dipl. org.,Nacionalniinštitutzajavnozdravje,ObmočnaenotaKranj,Gosposvetskaulica12,
4000Kranj
139MedRazgl.2019;58(2):139–50 • Raziskovalni članek
zdravs tve ni mi ukre pi, med dru gim tudi
s pre se ja njem. Pre se ja nje je v šir šem po me -
nu prei sko va nje na vi dez no zdra vih lju di
s pre pro sti mi prei ska va mi, da bi pri njih od -
kri li mo re bit no zgod njo ob li ko bo lez ni ali
nje ne pred stop nje in jo za če li zdra vi ti, pre -
den pov zro či re sne zdravs tve ne te ža ve.
Sam pre se jal ni test ne da konč ne diag no -
ze raka, tem več iz lo či ti ste, pri ka te rih je po -
treb na do dat na diag no sti ka. Os nov ni cilj
pre se ja nja za raka je pre pre či ti smrt za ra -
di do lo če ne vr ste raka, kar lah ko me ri mo
s spe ci fič no umr lji vost jo v sku pi ni red no
pre gle do va ne po pu la ci je (3–5). Zna no je, da
140 AlenkaHafner,VesnaZadnik,DarjaZupan Iz zi vi na po droč ju ra ka vih obo lenj in od ziv no sti na …
aBSTRaCT
KEYWORDS:cancerincidence,mortalityrate,programSvit,programZORA,municipalities
BACKGROUNDS. In the developed world, the constant increase of cancer incidence is a fact,
and participation in screening programs is an important health care element. METHODS.
Data from the Slora website were used to estimate the cancer burden in Gorenjska and
in Slovenia for the 2003–2015 period. The National Institute of Public Health and its Centre
for the Management of Prevention and Health Promotion Programs were the source of
data on the program Svit's response rate for the 2010–2015 period. Data for the three-
year moving average of the 2007–2015 period were obtained from the website ZORA.
Information about the response rate / smear coverage is shown for Gorenjska and at the
level of administrative units and municipalities. RESULTS. In the observed period, the
age-standardized cancer incidence rate in Gorenjska was higher than Slovenia's national
averages; however, the mortality rates were comparable. In 2015, the most common newly
discovered cancers were skin cancer (without malignant melanoma), prostate cancer, lung
cancer, breast cancer and colorectal cancer. In residents of Gorenjska, the leading caus-
es of cancer death were lung cancer, colorectal cancer and prostate cancer. In the Gorenjska
region, the screening programs Svit and ZORA are showing positive results in lowering
cancer incidence. The target of 70% smear coverage in the program ZORA was exceed-
ed in the 2012 to 2015 period in Gorenjska, but it is in decline. The program ZORA smear
coverage was highest in the administrative unit of Škofja Loka and its municipalities.
In 2015, its 62% response rate to the program Svit placed Gorenjska region on the sec-
ond place nationwide. The response rate in men was 7% lower than in women. The best
response rate was observed in the administrative unit of Škofja Loka and all of its four
municipalities. Both indicators of participation in screening programs are statistically
significantly correlated with each other, and participation in both screening programs
was significantly better in municipalities with higher working activity and larger living
area. CONCLUSIONS. Prevention and early detection of cancer, including through screen-
ing programs, are a key element that can help improve the quality of life of individuals
and reduce the cancer burden in the population.
IZHODIšČa
Kro nič ne ne na lez lji ve bo lez ni, pred vsem bo -
lez ni srca in ži lja, rak, kro nič ne bo lez ni dihal
in slad kor na bo le zen, pred stav lja jo naj več -
je iz zi ve za zdrav je in raz voj so dob ne druž -
be. Te bo lez ni so vo dil ni vzrok obo lev no sti
in umr lji vo sti v ve či ni evrop skih dr žav.
V Slo ve ni ji so vzrok za 70–80 % vseh smrti,
med vzro ki smr ti sta na pr vih dveh me stih
bo lez ni srca in ži lja ter rak (1, 2).
Tako kot v sve tu in v Evro pi šte vi lo ra -
ka vih obo lenj iz leta v leto na raš ča tudi
v Slo ve ni ji in na Go renj skem. Bre me raka
je mo go če zmanj ša ti z raz ni mi jav no -
lah ko z or ga ni zi ra nim pre se ja njem dose že -
mo uči nek na po pu la ci ji le, če se preseja -
nja red no ude le žu je za do sten de lež cilj ne ga
pre bi vals tva (naj manj 70 %), zla sti če ga
sprem lja pri me ren nad zor ka ko vo sti na
vseh ko ra kih or ga ni zi ra ne ga pro gra ma (6). 
Svet Evrop ske uni je je leta 2003 na os -
no vi do ka zov iz šte vil nih ra zi skav dr ža vam
čla ni cam pri po ro čil, naj do leta 2008 vzpo -
sta vi jo or ga ni zi ra ne pre se jal ne pro gra me za
raka ma ter nič ne ga vra tu (RMV), raka dojke
ter raka de be le ga čre ve sa in dan ke (RDČD).
Do ku ment vse bu je pri po ro či la za upo rab -
lje ne pre se jal ne te ste, sta rost no ob dob je in
pre se jal ni in ter val (7). 
V Slo ve ni ji po te ka jo vsi tri je pri po ro čeni
pre se jal ni pro gra mi za raka, in si cer Državni
pre se jal ni pro gram zgod nje ga od kri va nja
pre dra ka vih spre memb ma ter nič ne ga vra -
tu (pro gram ZORA), Dr žav ni pro gram pre -
se ja nja in zgod nje ga od kri va nja pre dra ka vih
spre memb in RDČD (pro gram Svit) ter Dr -
žav ni pre se jal ni pro gram za raka dojk (pro -
gram DORA). Pro gram Svit vklju ču je oba
spo la, pro gra ma ZORA in DORA le žen ske.
Pro gram ZORA je bil uve den leta 2003, pro -
gram Svit leta 2009 in pro gram DORA
v letu 2008, a po droč je cele Slo ve ni je po -
kri va še le od za čet ka leta 2018 (8–10).
Tako pro gram ZORA kot pro gram Svit
(od ziv nost na nju v Slo ve ni ji in na Go renj -
skem v na da lje va nju po drob ne je pri ka zu je -
mo) sle di ta vi so kim stan dar dom za za go tav -
lja nje ka ko vo sti pre se ja nja. Od go vor no sti in
na vo di la za iz va jal ce pre se jal ne ga pro gra -
ma ZORA so za pi sa na v stro kov nih smer -
ni cah, do stop nih na splet ni stra ni pro gra -
ma (8). Smer ni ce pro gra ma ZORA te me lji jo
na med na rod nih stro kov nih pri po ro či lih in
evrop skih smer ni cah za za go tav lja nje ka ko -
vo sti pri pre se ja nju RMV (7, 11, 12). Tudi
pro gram Svit ima ja sno opre de lje ne od go -
vor no sti in na vo di la za iz va jal ce v Slo ven -
skih smer ni cah za go tav lja nja ka ko vo sti
pre se ja nja RDČD, ki te me lji jo na stro kov -
nih pri po ro či lih, ob jav lje nih v Evrop skih
smer ni cah za za go tav lja nje ka ko vo sti na po -
droč ju pre se jal nih pro gra mov in diag no sti -
ke RDČD (13, 14). 
Na men pris pev ka je opre de li ti bre me
raka na Go renj skem in prou či ti, ali je ude -
lež ba v pre se jal nih pro gra mih za raka v go -
renj ski re gi ji od vi sna od so ci oe ko nom skih
de ter mi nant ob či ne.
METODE
Po dat ki o raz šir je no sti raka se v Slo ve ni ji
zbi ra jo v Re gi stru raka Re pub li ke Slo ve ni -
je, ki de lu je že od leta 1950 da lje. Za ra di zah -
tev no sti zbi ra nja, pre ver ja nja in ana li ze
po dat kov mi ne jo dve do tri leta, pre den pri -
de do nji ho ve konč ne ob ja ve. Za sprem lja -
nje bre me na raka na Go renj skem in v Slo -
ve ni ji so bili upo rab lje ni po dat ki sple tiš ča
Slo ra za ob dob je 2003–2015 (15). Po dat ki
o pre gle da no sti v pro gra mu ZORA za tri -
let na dr se ča ob dob ja v letih 2007–2015 so
bili pri dob lje ni s splet ne stra ni ZORA. Na -
na ša jo se na cilj no sku pi no žensk, sta rih
20–64 let (8). Cen ter za uprav lja nje pro gra -
mov pre ven ti ve in kre pi tve zdrav ja, ki de -
lu je pod okri ljem Na cio nal nega in šti tu ta za
jav no zdrav je, je bil vir podat kov o od ziv -
no sti v pro gram Svit za obdob je 2010–2015
v cilj ni po pu la ci ji oseb obeh spo lov, sta rih
50–69 let, v letu 2015 je bil pro gram v dru -
gem pol let ju raz šir jen na cilj no sku pi no
oseb, starih 50–74 let. Po dat ki so pri ka za -
ni za vsa ko leto po se bej, ne za dvo let ni ci -
kel (16–21). Vira po dat kov s po droč ja de ter -
mi nant zdrav ja sta pub li ka ci ji Zdrav je
v ob či ni (Na cio nal ni in šti tut za jav no zdrav -
je) in Slo ven ske re gi je in ob či ne v šte vil kah
(Sta ti stič ni urad Re pub li ke Slo ve ni je) (22,
23). Po dat ki o od ziv no sti/pre gle da no sti so
pri ka za ni na rav ni Go renj ske in na rav ni
uprav nih enot ter ob čin.
Bre me raka je opi sa no z in ci den co in
umr lji vost jo ter s sta rost no stan dar di zi ra -
ni mi stop nja mi (SSS) in ci den ce in umr lji -
vo sti. Po ve za va med ka zal ni ko ma ude lež be
v pre se jal nih pro gra mih ter ka zal ni ki s po -
droč ja de ter mi nant zdrav ja in zdravs tve nega
sta nja je opi sa na s po moč jo Pear so no ve ga
141MedRazgl.2019;58(2):
ko re la cij ske ga koe fi cien ta z upo šte va njem
stop nje zau pa nja pet od stot kov. 
REZULTaTI
Bre me raka na Go renj skem
Leta 2015 je bilo na Go renj skem no vood -
kri tih 1.503 pri me rov raka (123 več kot
leta 2014), 835 pri moš kih in 668 pri žen -
skah. Po go stost po jav lja nja no vih pri me rov
raka (in ci den ca) je bila tako pri moš kih
(SSS = 762,1) kot pri žen skah (SSS = 481,4)
viš ja kot v Slo ve ni ji (moš ki: SSS=707,7; žen -
ske: SSS = 473,4). 
Med tem ko se je v Slo ve ni ji SSS in ci -
den ca raka med leti 2003–2015 sta ti stič no
zna čil no po ve če va la, na Go renj skem trend
ni bil sta ti stič no zna či len, je pa bila SSS na
Go renj skem vso opa zo va no ob dob je viš ja
kot v Slo ve ni ji (sli ka 1). 
V letu 2015 so bili naj po go stej ši no vo -
od kri ti raki na Go renj skem: kož ni rak (brez
ma lig ne ga me la no ma), rak pro sta te, pljučni
rak, rak doj ke in RDČD – teh pet vrst je obse -
ga lo kar 60 % vseh no vih pri me rov rakavih
bo lez ni. Pri moš kih je bil na pr vem me stu
rak pro sta te (21,0 % vseh no vih pri me rov
142 AlenkaHafner,VesnaZadnik,DarjaZupan Iz zi vi na po droč ju ra ka vih obo lenj in od ziv no sti na …
raka), pri žen skah pa rak doj ke (21,7 %).
V Slo ve ni ji so bili naj po go stej ši no vood kri -
ti raki isti, je pa bila na Go renj skem tega leta
viš ja stop nja in ci den ce vseh kož nih ra kov
(ne me la nom skih in me la nom ske ga) ter raka
pro sta te in pljuč kot v Slo ve ni ji (15). 
Leta 2015 je bil rak na Go renj skem vzrok
smr ti 599 oseb, od tega 337 moš kih in 262
žensk. To je 19 smr ti manj kot leto prej. Umr -
lji vost za ra di raka je bila tega leta na Gorenj -
skem (SSS=222,9) malo niž ja kot v Slo ve ni ji
(SSS = 229,4). SSS umr lji vo sti se je v Slove -
ni ji v ob dob ju 2003–2015 sta ti stič no zna -
čil no zmanj še va la, na Go renj skem pa se ni
po memb no spre mi nja la (sli ka 1). 
Rak je bil s 33 % vseh smr ti v letu 2015
na Go renj skem dru gi naj po go stej ši vzrok
smr ti, ta koj za bo lez ni mi srca in ži lja. Pri
moš kih pa je rak že ne kaj let kar vo dil ni
vzrok smr ti (24). Med rake, za ra di ka te rih
je leta 2015 umr lo naj več pre bi val cev Go -
renj ske, so se uvrš ča li pljuč ni rak, RDČD ter
rak pro sta te. Ob tem je bila tega leta v pri mer -
ja vi s Slo ve ni jo na Go renj skem viš ja stop nja
umr lji vo sti za ra di pljuč ne ga raka (15).
200
250
300
350
450
550
600
500
400
650
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
S
ta
ro
st
n
o
 s
ta
n
d
a
rd
iz
ir
a
n
a
in
ci
d
e
n
č
n
a
 i
n
 u
m
rl
ji
vo
st
n
a
 s
to
p
n
ja
Leto
Gor–incidenca Slo–incidenca Gor–umrljivost Slo–umrljivost
Sli ka 1.Starostnostandardiziranaincidenčnainumrljivostnastopnjaraka,SlovenijainGorenjska,2003–2015(15).
Slo –Slovenija,Gor –Gorenjska.
Pre se jal ni pro gra mi na
Go renj skem
Pre se jal na pro gra ma Svit in ZORA tudi na
Go renj skem že ka že ta ugod ne re zul ta te na
po droč ju zni že va nja in ci den ce, pro gram
DORA pa je bil še le v letu 2018 uve den na
ce lot nem ob moč ju Go renj ske.
143MedRazgl.2019;58(2):
Pro gram ZORA 
RMV tudi po za slu gi pro gra ma ZORA v Slo -
ve ni ji po sta ja re dek rak. Šte vi lo no vih pri me -
rov se od leta 2003 na prej sta ti stič no zna čil no
zni žu je, tako v Slo ve ni ji kot tudi na Go renj -
skem. Na novo so za njim na Go renj skem leta
2015 obo le le tri žen ske, is te ga leta je bil ta
rak vzrok smr ti de ve tih Go renjk (ta be la 1).
Ta be la 1. Incidencainumrljivostzaradirakamaterničnegavratu,SlovenijainGorenjska,2003–2015(8,15).
Leto šte vi lo no vih pri me rov šte vi lo no vih pri me rov Umr li Umr li
v Slo ve ni ji na Go renj skem v Slo ve ni ji na Go renj skem
2003 211 28 55 2
2004 198 17 48 5
2005 182 17 39 3
2006 162 15 62 12
2007 154 13 44 6
2008 130 18 43 0
2009 131 11 50 2
2010 141 12 43 1
2011 142 13 42 6
2012 118 9 43 3
2013 124 13 41 2
2014 114 11 49 5
2015 119 3 50 9
2007 2010– 2008 2011– 2009 2012– 2010 2013– 2011 2014– 2012 2015–
64
66
68
70
74
78
80
76
72
82
Leto
P
re
g
le
d
a
n
o
st
 (
%
)
Jesenice Tržič Kranj Radovljica Škofja Loka Slovenija
Sli ka 2.Triletnapregledanostv programuZORAzaženske,stare20–64let,v šestihdrsečihtriletnihobdobjih
(1. 7.–30. 6.),upravneenotenaGorenjskem(8).
144 AlenkaHafner,VesnaZadnik,DarjaZupan Iz zi vi na po droč ju ra ka vih obo lenj in od ziv no sti na …
Ta be la 2. Incidencainumrljivostzaradirakadebelegačrevesaindanke,SlovenijainGorenjska,2003–2015(8,15).
Leto šte vi lo no vih pri me rov šte vi lo no vih pri me rov Umr li Umr li
v Slo ve ni ji na Go renj skem v Slo ve ni ji na Go renj skem
2003 1.220 123 711 65
2004 1.313 109 671 65
2005 1.237 135 645 61
2006 1.311 107 681 44
2007 1.420 125 777 55
2008 1.463 159 759 82
2009 1.582 140 791 76
2010 1.729 172 789 88
2011 1.637 162 771 67
2012 1.544 145 757 64
2013 1.380 133 795 79
2014 1.417 133 738 74
2015 1.357 126 782 65
In ci den ca RMV se je po uved bi pro gra -
ma zmanj ša la v vseh sta rost nih sku pi nah.
Go renj ska je po pregledanosti v programu
ZORA v ob dob ju 2012–2015 še pre se ga la
cilj no 70 % pre gle da nost, žal pa trend ni bil
najbolj ugo den, saj je bila v tem ob dob ju,
pred vsem na ra čun uprav nih enot Je se nice,
Kranj in Tr žič, re gi ja kot ce lo ta že pod slo -
ven skim pov preč jem. Naj bolj šo od ziv nost
(78,7%) je ime la uprav na eno ta Škof ja Loka
(sli ka 2) (8, 15).
Pro gram Svit
Tudi pro gram Svit že ka že ugod ne re zul tate.
Šte vi lo no vih pri me rov RDČD je leta 2010
(leto po uved bi pro gra ma) do se glo tako
2010 2011 2012 2013 2014 2015
50
55
60
65
75
70
80
Leto
O
d
zi
vn
o
st
(%
)
Jesenice Tržič Kranj Radovljica Škofja Loka Slovenija
Sli ka 3. Odzivnostv programSvit,upravneenotenaGorenjskem,2010–2015(16–21).
145MedRazgl.2019;58(2):
v Slo ve ni ji kot na Go renj skem naj viš jo vred -
nost, od te daj pa se zni žu je (ta be la 2), po -
leg tega je več ra kov od kri tih zgo daj ali
pa so od stra nje ne tudi že pre dra ka ve spre -
membe. Na Go renj skem je bilo v letu 2015
v ok vi ru pro gra ma Svit na novo od kri tih 20
RDČD ter 258 na pre do va lih ade no mov. Po
od ziv no sti v pro gram Svit se je Go renj ska
z 62 % v tem letu uvrš ča la na dru go me sto
v Slo ve ni ji. Še ved no, tudi na Go renj skem,
v od ziv no sti moš ki za 7% zao sta ja jo za žen -
ska mi (moš ki: 58,2 %, žen ske: 65,4 %), če -
prav je RDČD pri njih po go stej ši. Naj bolj šo
od ziv nost ima uprav na eno ta Škof ja Loka,
naj slab šo pa uprav na eno ta Je se ni ce (sli ka 3)
(16–21).
Pro gra ma ZORA in Svit po go renj skih ob či nah
Na sli ki 4 in 5 pri ka zu je mo trend od ziv no -
sti v pro gram Svit in pre gle da no sti v pro -
gra mu ZORA v treh naj bolj in treh naj manj
us pe šnih go renj skih ob či nah. Med ob či ne
z naj bolj šo od ziv nost jo so se tako v pro gra -
mu Svit kot v pro gra mu ZORA na Go renj -
skem uvr sti le iste tri ob či ne: Ži ri, Že lez ni ki
in Go re nja vas – Po lja ne. Vse so ve či no opa -
zo va ne ga ob dob ja že pre se ga le cilj no 70-od -
stot no od ziv nost v obeh pro gra mih. Ob čina
Je zer sko je ob či na z naj slab šo od ziv nost jo
v obeh pro gra mih. Sla bo od ziv nost v obeh
pro gra mih smo opa zi li tudi v ob či ni Je se -
ni ce (8, 16–21).
V ta be li 3 sta od ziv nost in pre gle da nost
za zad nje raz po lož lji vo ob dob je pri ka za ni
šte vilč no, vzpo red no z ne ka te ri mi ka zal ni -
ki s po droč ja de ter mi nant zdrav ja (raz vi tost
ob či ne, stop nja de lov ne ak tiv no sti, stop nja
re gi stri ra ne brez po sel no sti, in deks sta ra nja,
pov preč na po vr ši na sta no vanj) in zdrav -
stvene ga sta nja (bol niš ka od sot nost). Vsake -
mu ka zal ni ku je do dan rang 1–18, kjer rang
1 po me ni naj bolj šo do se že no vred nost ka -
zal ni ka med go renj ski mi ob či na mi in 18
naj slab šo.
Oba ka zal ni ka ude lež be v pre se jal nih
pro gra mih sta med se boj moč no sta ti stič -
no zna čil no po ve za na (Pear so nov ko re la -
cijski koe fi cient = 0,835, p = 0,000). Hkra ti
smo ugo to vi li tudi, da je ude lež ba v obeh
pre se jal nih pro gra mih zna čil no bolj ša v ob -
či nah z več jo stop njo de lov ne ak tiv no sti in
več jo po vr ši no sta no vanj. Pre gle da nost
v pro gra mu ZORA je po leg tega sta ti stič -
no zna čil no po ve za na še z raz vi tost jo ob čine
Železniki Bled
2010 2011 2012 2013 2014 2015
40
45
50
55
65
70
75
85
60
80
Leto
O
d
zi
vn
o
st
(%
)
Jezersko Žiri JeseniceGorenja vas–Poljane
Sli ka 4. OdzivnostvprogramSvit,občinez najboljšoinnajslabšoodzivnostjonaGorenjskem(8,16–21).
146 AlenkaHafner,VesnaZadnik,DarjaZupan Iz zi vi na po droč ju ra ka vih obo lenj in od ziv no sti na …
O
d z
iv
 no
st
 v
 p
ro
 gr
a m
 S
vi
t 
(%
)a
O
d z
iv
 no
st
 v
 p
ro
 gr
a m
 S
vi
t 
(r
an
g)
P
re
 gl
e d
a n
os
t 
v 
pr
o g
ra
 m
u 
Z
O
R
a
 (%
)b
P
re
 gl
e d
a n
os
t 
v 
pr
o g
ra
 m
u 
Z
O
R
a
 (r
an
g)
R
az
 vi
 to
st
 o
b č
i n
e
R
az
 vi
 to
st
 o
b č
i n
e 
(r
an
g)
St
op
 nj
a 
de
 lo
v n
e 
ak
 ti
v n
o s
ti
St
op
 nj
a 
de
 lo
v n
e 
ak
 ti
v n
o s
ti
 (r
an
g)
B
ol
 ni
š k
a 
od
 so
t n
os
t
B
ol
 ni
š k
a 
od
 so
t n
os
t 
(r
an
g)
St
op
 nj
a 
re
 gi
 st
ri
 ra
 ne
 b
re
z p
o s
el
 no
 st
i
St
op
 nj
a 
re
 gi
 st
ri
 ra
 ne
 b
re
z p
o s
el
 no
 st
i (
ra
ng
)
In
 de
ks
 s
ta
 ra
 nj
a
In
 de
ks
 s
ta
 ra
 nj
a 
(r
an
g)
P
ov
 pr
eč
 na
 p
o v
r š
i n
a 
st
a n
o v
an
j (
m
2 )
P
ov
 pr
eč
 na
 p
o v
r š
i n
a 
st
a n
o v
an
j (
ra
ng
)
Ta be la 3.Odzivnostv programSvit,pregledanostv programuZORA,razvitostobčine,stopnjadelovneak-
tivnosti,bolniškaodsotnost,stopnjaregistriranebrezposelnosti,indeksstaranjainpovprečnapovršina
stanovanja(22,23).
Bled 56,1 16 69,2 12 1,1 7 57,6 16 10,9 12 9,5 14 154,6 17 95 10
Bohinj 61,2 13 70,8 8 0,9 15 60,6 9 14,0 17 8,1 9 154,0 16 76 17
Cerkljena 61,4 12 69,9 10 1,2 2 62,6 5 9,7 4 7 5 83,2 2 100 7
Gorenjskem
Gorenjavas– 75,7 2 79,7 3 1,1 7 63,7 4 9,7 4 6,2 2 65,1 1 108 2
Poljane
Gorje 57,6 15 70,1 9 0,9 15 58,0 13 12,6 15 8,9 12 126,1 10 98 8
Jesenice 54,1 17 68,4 15 1,1 7 55,2 18 15,8 18 12,5 18 121,4 9 66 18
Jezersko 43,9 18 62,2 18 0,8 18 57,7 15 13,4 16 7,1 6 126,8 11 82 13
Kranj 60,2 14 69,0 14 1,2 2 60,0 10 10,2 9 10,8 16 110,3 8 80 14
KranjskaGora 64,0 11 64,9 17 1,0 12 55,9 17 10,4 10 9,6 15 200,2 18 77 16
Naklo 64,3 9 72,1 7 1,2 2 59,1 12 9,9 7 7,7 8 106,4 7 110 1
Preddvor 67,7 5 69,7 11 0,9 15 64,7 3 8,4 1 6,9 4 129,4 12 98 8
Radovljica 64,2 10 73,4 5 1,1 7 59,3 11 10,8 11 9,4 13 132,6 13 90 11
Šenčur 64,8 8 72,3 6 1,3 1 62,1 6 9,7 4 7,5 7 88,3 3 101 6
ŠkofjaLoka 70,0 4 76,7 4 1,2 2 61,2 7 11,0 13 8,5 11 101,9 6 89 12
Tržič 65,1 7 69,1 13 1,0 12 58,0 13 11,3 14 11,6 17 133,6 15 80 14
Železniki 78,5 1 81,1 1 1,1 7 65,0 2 9,2 2 6,3 3 92,8 4 102 5
Žiri 74,6 3 80,3 2 1,2 2 66,6 1 10,1 8 4,8 1 101,6 5 107 3
Žirovnica 67,4 6 68,0 16 1,0 12 61,2 7 9,6 3 8,1 9 132,8 14 103 4
a 2014
b povprečjelet2011–2014
(Pear so nov ko re la cij ski koe fi cient = 0,508,
p=0,032), stop njo re gi stri ra ne brez po sel no -
sti (Pear so nov ko re la cij ski koe fi cient=–0,511,
p = 0,030) in in dek som sta ra nja (Pear so nov
ko re la cij ski koe fi cient = –0,625, p = 0,006).
Od ziv nost v pro gram Svit pa je sta ti stič no
zna čil no bolj ša še v ob či nah z niz ko bol niš -
ko od sot nost jo (Pear so nov ko re la cij ski koe -
fi cient = –0,656, p = 0,003) (ta be la 4).
RaZPRava
Zdrav je ni po ve za no le z bio loš ki mi de jav -
ni ki (spol, sta rost, ded nost), tem več nanj
pomemb no vpli va jo tudi ve denj ski slog, so -
cio ekonomske, druž be ne, de lov ne in okolj -
ske raz me re. Raz lič ne ra zi ska ve in ru tin sko
zbra ni po dat ki ka že jo, da sta zdrav je in ve -
denj ski slog pre bi val cev Go renj ske bolj ša
od slo ven ske ga pov preč ja, saj se regija po
147MedRazgl.2019;58(2):
Ta be la 4.Korelacijskikoeficientimedkazalnikomaudeležbev presejalnihprogramihSvitinZORAterkazalniki
determinantzdravjaobčine(22,23).
Razvitost Stopnja Bolniška Stop nja In deks Pov preč na
občine delovne odsotnost re gi stri ra ne sta ra nja po vr ši na
aktivnosti brez - sta no vanj
po sel no sti
Odzivnost Pearsonov
v program korelacijski 0,411 0,736 –0,656 –0,464 –0,389 0,554
Svita koeficient
p 0,090 0,000 0,003 0,052 0,111 0,017
Pregledanost Pearsonov
v programu korelacijski 0,508 0,722 –0,380 –0,511 –0,625 0,557
ZORAb koeficient
p 0,032 0,001 0,120 0,030 0,006 0,016
a 2014
b povprečje2011–2014
2007 2010– 2008 2011– 2009 2012– 2010 2013– 2011 2014– 2012 2015–
40
45
50
55
65
70
75
85
60
80
Leto
P
re
g
le
d
a
n
o
st
(%
)
Železniki Kranjska GoraJezersko Žiri JeseniceGorenja vas–Poljane
Sli ka 5.Pregledanostv programuZORA,občinez najboljšoinnajslabšoodzivnostjonaGorenjskem(8,16–21).
veči ni zdravs tve nih ka zal ni kov uvrš ča med
manj obre me nje na ob moč ja v slo ven skem
pro sto ru: ima niž jo umr lji vost, manj bol ni -
šnič nih zdrav ljenj, niž ji bol niš ki stalež, niž -
je pov preč no šte vi lo obi skov pri splo šnem
zdrav ni ku ali spe cia li stu itd. (25). To je
tudi re gi ja, kjer je naj več ji de lež pre bi val -
cev na os no vi ra zi ska ve Z zdrav jem po vezan
ve denj ski slog 2012 svo jo skrb za zdrav je
oce nje val kot do bro oz. zelo do bro (26). 
Še ved no pa ob sta ja jo šte vil na po droč -
ja, med nji mi tudi rak, kjer re gi ja lah ko išče
iz zi ve. Viš ja SSS in ci den ce raka ob pri -
mer lji vi SSS umr lji vo sti ni nuj no ne ga ti ven
ka zal nik, saj lah ko po me ni bolj os veš če ne
pre bi val ce, ki hi tre je iš če jo zdrav niš ko po -
moč, do bro do stop nost do zdravs tve ne ga
vars tva, zdrav ni ke pr ve ga kon tak ta, ki hitro
pre poz na va jo zgod nje ra ka ve spre membe
itd. V letu 2015 so bili naj po go stej ši novood -
kri ti raki na Go renj skem isti kot v Slo ve ni -
ji (kož ni rak brez me la no ma, rak pro sta te,
pljuč ni rak, rak doj ke in RDČD). Na Go renj -
skem je bilo v pri mer ja vi s ce lot no Slo ve -
ni jo več kož ne ga raka (me la nom ske ga in ne -
me la nom ske ga) in raka pro sta te. Rak je bil
s 33% dru gi naj po go stej ši vzrok vseh smrti,
pri moš kih je že ne kaj let kar vo dil ni vzrok
smr ti. Med rake, za ra di ka te rih je leta 2015
umr lo naj več pre bi val cev Go renj ske, so se
uvrš ča li pljuč ni rak, RDČD in rak pro sta te. 
Pre se jal ni pro gra mi lah ko odi gra jo po -
memb no vlo go pri zmanj še va nju umr lji vo -
sti za ra di raka, ti sti, ki pre poz na va jo tudi
pre dra ka ve spre mem be, pa zni žu je jo tudi in -
ci den co, kar ve lja tako za pro gram ZORA kot
pro gram Svit. 
Pro gram ZORA je v letih 2003–2015 na
Go renj skem po memb no zni žal in ci den co
RMV (2003: 28 no vih pri me rov; 2015: tri -
je novi pri me ri), celo bolj kot v Slo ve ni ji (14).
Ven dar pa trend pre gle da no sti v pro gra mu
ZORA na Go renj skem ni ugo den, predvsem
za ra di uprav nih enot Tr žič, Kranj in Je se -
ni ce, ter za dvig pre gle da no sti zah te va do -
dat no ukre pa nje pri cilj ni po pu la ci ji in iz -
va jal cih. Go renj ska re gi ja se po od ziv no sti
v pro gram Svit v slo venskem me ri lu ves čas
uvrš ča v sam vrh. Ena ko kot v Slo ve ni ji je
bilo na Go renj skem naj več je šte vi lo no vih
pri me rov RDČD za be le že no leta 2010, le
leto po uved bi pro gra ma, od te daj pa pada,
kar ka že, da pro gram Svit že daje re zul ta te.
Od ziv nost v program je bila tudi pri Svi tu
naj bolj ša v ob moč ju uprav ne eno te Škof ja
Loka.
Na men sprem lja nja od ziv no sti/pre gle -
da no sti po ob či nah je bil iden ti fi ka ci ja ti -
stih ob čin, ki po tre bu je jo do dat ne ak tiv no sti
za dvig ude lež be v pre se jal nih pro gra mih.
Kljub raz lič ni cilj ni sku pi ni (Pro gram ZORA:
žen ske, v sta ro sti 20–64 let; Pro gram Svit
oba spo la, v sta ro sti 50–69 let oz. 74 let) so
bile pri obeh pro gra mih na naj bolj ših me -
stih (Ži ri, Že lez ni ki in Go re nja vas – Po lja -
ne) in na naj slab ših (Je zer sko in Je se ni ce)
iste ob či ne. V 18 go renj skih ob či nah sta oba
ka zal ni ka ude lež be v pre se jal nih pro gra mih
med se boj moč no sta ti stič no zna čil no pove -
za na. Po ve za nost med pro gra mo ma je naka -
zo va la, da bi do lo če ne de ter mi nan te zdrav ja
in zdravs tve ne ga sta nja v ob či nah lah ko
ime le vlo go tudi pri ude lež bi v pre se jal nih
pro gra mih. Ude lež ba v obeh pre se jal nih
pro gra mih je bila zna čil no bolj ša v ob či nah
z več jo stop njo de lov ne ak tiv no sti in več -
jo po vr ši no sta no vanj. Bla go sta nje bi lah -
ko bilo eden od po memb nih de jav ni kov, ki
vpli va tudi na od ziv nost v pre se jal nih pro -
gra mih, ver jet no pa tudi na bolj šo skrb za
last no zdrav je. Ob či ne Ži ri, Že lez ni ki in
Gorenja vas – Poljane ter Škof ja Loka, ki
spada jo v uprav no eno to Škof ja Loka, se
uvrščajo v sku pi no raz vi tej ših ob čin z nad -
pov preč no stop njo de lov ne ak tiv no sti. Tako
po zdravs tve nih kot de mo graf skih in gos -
po dar skih ka zal cih so v go renj skem (tudi
slo ven skem) vrhu, rav no nas prot no pa ve -
lja za ob či ni Je se ni ce in Je zer sko. Po leg tega
je za ob či no Je zer sko zna čil na tudi sla ba do -
stop nost do zdravs tve ne ga vars tva (splo -
šni/dru žin ski zdrav nik je na lo ka ci ji le en krat
te den sko, gi ne ko lo ga ni).
148 AlenkaHafner,VesnaZadnik,DarjaZupan Iz zi vi na po droč ju ra ka vih obo lenj in od ziv no sti na …
Pre gle da nost v pro gra mu ZORA je v go -
renj skih ob či nah po leg tega sta ti stič no zna -
čil no po ve za na še z raz vi tost jo ob či ne, stop -
njo re gi stri ra ne brez po sel no sti in in dek som
sta ra nja. Vsi ome nje ni ka zal ni ki so tudi
lahko odraz bla go sta nja in bolj ših de mo -
graf skih raz mer. Od ziv nost v pro gram Svit
pa je sta ti stič no zna čil no bolj ša še v ob či -
nah z niz ko bol niš ko od sot nost jo.
S prispevkom želimo opo zo ri ti na ne -
ka te re de ter mi nan te zdrav ja in zdravs tve -
ne ga sta nja, ki so se na Go renj skem po kaza -
li kot po memb ni pri od ziv no sti v pre se jal ne
pro gra me, pa do slej v tej po ve za vi še niso
bili iz po stav lje ni. Čeprav so v gorenjski re -
giji omenjene determinante zdravja in zdrav -
stvenega stanja statistično značilno pove -
zane z udeležbo v presejalnih programih,
pa ni ja sno, ali to ve lja (in za ka te re) tudi
v os ta lih slo ven skih re gi jah. 
Za dvig od ziv no sti v obeh pre se jal nih
pro gra mih v ob či nah Je zer sko in Je se ni ce
je po leg pro mo ci je sa mih pro gra mov po -
memb no pred vsem delo z ran lji vi mi sku -
pi na mi pre bi vals tva (socioekonomsko šib -
kej ši mi) ter skrb za bla go sta nje ob ča nov
(do stop na sta no va nja in de lov na me sta itd.),
v ob či ni Je zer sko pa še po ve ča nje do stop -
no sti zdravs tve ne ga vars tva. V pro gra mu
ZORA je po memb no tudi, da oseb ni gi ne -
ko lo gi red no va bi jo vse, ki se ne od zi va jo.
Z ure je ni mi sta no vanj ski mi raz me ra mi in
za po sli tvi jo po ra ste živ ljenj ski op ti mi zem
in tudi mo ti vi ra nost za skrb za last no zdrav -
je, de lo va nje na tem po droč ju pa seve da pre -
se ga ok vi re zdravs tve ne ga vars tva.
ZaKLJUČEK
Pre pre če va nje in zgod nje od kri va nje raka,
tudi s po moč jo pre se jal nih pro gra mov, pred -
stav lja ene ga ključ nih ele men tov, ki lah ko
pri po mo re k iz bolj ša nju ka ko vo sti živ lje nja
po sa mez ni kov in zmanj še va nju bre me na
raka v po pu la ci ji. 
Zdrav je po sa mez ni ka, ki vpli va tudi na
zdrav je po pu la ci je, je te melj druž be ne ga in
gos po dar ske ga raz vo ja in tudi obrat no. Skrb
za zdrav je ne more biti pre puš če na le po -
sa mez ni ku in zdravs tvu, am pak mora biti
vklju če na v vse po li ti ke v re gi ji. S ci ljem
zmanj še va nja nee na ko sti v zdrav ju mora
kre pi tev zdrav ja vklju če va ti kom bi na ci je in -
ter ven cij, ki so po se bej us mer je ne na socio -
ekonomsko šib kej še sku pi ne in prese ga jo
zdravs tve no izo bra že nost ter iz pe lju je jo
struk tur ne in or ga ni za cij ske spre mem be
za us tvar ja nje zdrav ju spod bud ne ga oko -
lja (25).
149MedRazgl.2019;58(2):
LITERaTURa
1. Resolucijao nacionalnemprogramuprehranskepolitike2005–2010(ReNPPP).UradnilistRSšt.98/2005.
2. Inštitutzavarovanjezdravja.StrokovnainorganizacijskaizhodiščazaobeležitevSvetovnegadnevahiper-
tenzije2012.Ljubljana:Inštitutzavarovanjezdravja;2012.
3. PrimicŽakeljM,ZadnikV.Presejanjeinzgodnjeodkrivanjeraka.In:NovakovićS,HočevarM,JezeršekNovakovićB,
eds.Onkologija:raziskovanje,diagnostikainzdravljenjeraka.Ljubljana:Mladinskaknjiga;2009.p.50–5.
4. PrimicŽakeljM.Presajanjezarakakotjavnozdravstveniukrep.In:PrimicŽakeljM,JančarB,ČehF,eds.Državni
presejalniprogramizaraka.19.seminar»Inmemoriamdr.DušanaReje«:zbornikpredavanj;2011Oct.Ljubljana:
Zvezaslovenskihdruštevzabojprotiraku.p.7–12.
5. KadivecM,KrajcM.RezultatiinkazalnikiuspešnostiprogramaDORA.In:PrimicŽakeljM,JančarB,ČehF,
eds.Državnipresejalniprogramizaraka.19.seminar»Inmemoriamdr.DušanaReje«:zbornikpredavanj;2011
Oct;Ljubljana:Zvezaslovenskihdruštevzabojprotiraku.p.40–8.
6. JarmK,IvanušU,KrajcM,etal.Državnapresejalnaprogramazarakamaterničnegavratuindojke.In:Grmek
KošnikI,HvaličTouzeryS,SkelaSavičB,eds.Kroničneboleznisodobnedružbe:odzgodnjegaodkrivanjado
paliativneoskrbe.5.SimpozijKatedrezatemeljnevede:zbornikprispevkov;2014Oct14;Jesenice:Fakulteta
zazdravstvoJesenice.p.99–106.
7. CommissionoftheEuropeanCommunities:Proposalfora council recommendationoncancerscreening.
EUR-Lex–52003PC0230.
8. PrograminregisterZORA.Epidemiologijainregisterraka[internet].OnkološkiinštitutLjubljana;c2016[ci-
tirano2016Jan26].Dosegljivona:https://zora.onko-i.si/program-zora/
9. ProgramSvit[internet].NacionalniinštitutzajavnozdravjeRS;c2014[citirano2018Jul18].Dosegljivona:
http://www.nijz.si/sl/program-svit
10. Program DORA [internet]. Onkološki inštitut Ljubljana; c2018 [citirano 2018 Jul 18]. Dosegljivo na:
https://dora.onko-i.si/
11. ArbynM,AnttilaA,JordanJ,etal.,eds.Europeanguidelinesforqualityassuranceincervicalcancerscree-
ning [internet]. 2nded. Luxembourg: EuropeanCommission; c2008 [citirano 2018 Jul 18].Dosegljivona:
http://screening.iarc.fr/doc/ND7007117ENC_002.pdf
12. AnttilaA,ArbynM,DeVuystH,etal.,eds.Europeanguidelinesforqualityassuranceincervicalcancerscreening
[internet].2nded.supplements.Luxembourg:EuropeanCommission;c2015[citirano2018Jul18].Dosegljivo na:
https://www.gisci.it/documenti/news/EW0115451ENN_002.pdf
13. TepešB,KasesnikK,NovakMlakarD,eds.SmerniceProgramaSvit:slovenskesmernicezagotavljanjakako-
vostipresejanjarakadebelegačrevesaindanke[internet].1sted.Ljubljana:Nacionalniinštitutzajavnozdravje;
c2015 [citirano 2018 Jul 18]. Dosegljivo na: https://www.program-svit.si/wp-content/uploads/2019/01/
SmerniceProgramaSvit.pdf
14. SegnanN,PatnickJ,vonKarsaL,eds.EuropeanGuidelinesforQualityAssuranceinColorectalCancerScreening
andDiagnosis[internet].1sted.Luxembourg:EuropeanCommission;c2010[citirano2018Jul18].Dosegljivo na:
http://www.kolorektum.cz/res/file/guidelines/CRC-screening-guidelines-EC-2011-02-03.pdf
15. ZadnikV,PrimicŽakeljM.SLORA:Slovenijainrak.Epidemiologijainregisterraka[internet].Onkološkiinštitut
Ljubljana[citirano2019Jan9].Dosegljivona:www.slora.si
16. InštitutzavarovanjezdravjaRS.Letnoporočiloo delovanjuProgramaSvitzaleto2010.Ljubljana.2011.
17. InštitutzavarovanjezdravjaRS.Letnoporočiloo delovanjuProgramaSvitzaleto2011.Ljubljana.2012.
18. InštitutzavarovanjezdravjaRS.Letnoporočiloo delovanjuProgramaSvitzaleto2012.Ljubljana.2013.
19. Nacionalniinštitutzajavnozdravje.Letnoporočiloo delovanjuProgramaSvitzaleto2013.Ljubljana.2014.
20. Nacionalniinštitutzajavnozdravje.Letnoporočiloo delovanjuProgramaSvitzaleto2014.Ljubljana.2015.
21. Nacionalniinštitutzajavnozdravje.Letnoporočiloo delovanjuProgramaSvitzaleto2015.Ljubljana.2016.
22. Zdravjev občini[internet].Ljubljana:Nacionalniinštitutzajavnozdravje;c2016[citirano2016Nov2].Do-
segljivona:http://obcine.nijz.si/Default.aspx?leto=2016
23. Slovenskeregijeinobčinev številkah.[internet].Ljubljana.StatističniuradrepublikeSlovenije.[citirano2016
Nov2].Dosegljivona:https://www.stat.si/obcine/sl/2014/Region/Index/9
24. NIJZpodatkovniportal[internet].Ljubljana:Nacionalniinštitutzajavnozdravje;c2016[citirano2016Nov2].
Dosegljivona:http://www.nijz.si/sl/nijz-podatkovni-portal
25. HafnerA,HovnikKeršmancM,KavčičS,etal.Zdravjev gorenjskiregiji.Kranj:ZavodzazdravstvenovarstvoKranj; 2012.
26. HafnerA,HovnikKeršmancM,LesjakK.RaziskavaZ zdravjempovezanvedenjskislogGorenjska2012.Kranj:
Nacionalniinštitutzajavnozdravje;2016.
Prispelo13. 2. 2018
150 AlenkaHafner,VesnaZadnik,DarjaZupan Iz zi vi na po droč ju ra ka vih obo lenj in od ziv no sti na …
JericaZaložnik1,SanjaMazić2
Te le sna vad ba kot te ra pi ja kro ničnih
ne na lez lji vih bo lez ni
PhysicalExerciseasTherapyforChronicNon-communicableDiseases
IZvLEČEK
KLJUČNEBESEDE:telesnavadba,kroničnenenalezljivebolezni,boleznisrcainžilja,hipertenzija,
sladkornabolezentipa2,debelost,depresija
Kro nične ne na lez lji ve bo lez ni so vo dil ni vzrok smr ti v sve tu in pred stav lja jo ve li ko težavo
21. sto let ja. Med nje uvrščamo bo lez ni srca in žilja, slad kor no bo le zen tipa 2, ar te rij sko
hi per tenzijo, de be lost, os teo po ro zo in de pre si jo, sku pen pa jim je vsaj en de jav nik tve -
ga nja, tj. nez drav živ ljenj ski slog. Te le sna vad ba je de jav nik, na ka te re ga lah ko vsak po -
sa mez nik vpli va in s tem pri po mo re k zdra ve mu načinu živ lje nja. De lu je kot pre ven tiv no
sreds tvo pri zdra vih, saj vpli va na ohra ni tev in iz boljšanje zdrav ja. Če pa je to po rušeno
in se po ja vi jo bo lez ni, lah ko s po močjo te le sne de jav no sti vpli va mo na po tek bo lez ni; iz -
boljša se prog no za, skrajša čas tra ja nja bo lez ni, zmanjša se šte vi lo kli ničnih simp to mov
in zna kov ter pre preči na sta nek za ple tov ali pa se čas do po ja va za ple tov po daljša.
aBSTRaCT
KEYWORDS:physicalexercise,chronicnon-communicablediseases,cardiovasculardiseases,
hypertension,diabetesmellitustype2,obesity,depression
Chro nic non-com mu ni cab le di sea ses are the world’s lea ding cau se of death and they re -
pre sent a sig ni fi cant prob lem of the 21st cen tury. Among the se are car dio vas cu lar di sea -
ses, dia be tes mel li tus type II, ar te rial hyper ten sion, obe sity, os teo po ro sis and depres sion,
which all sha re at least one com mon risk fac tor – un healthy li festy le. Exer ci se is a fac -
tor, which can af fect every in di vi dual and con tri bu te to a healt hier li festy le. It works as
a pre ven ti ve mea su re in healthy peo ple, sin ce it pre ser ves and impro ves health. Ho we ver,
if a di sea se ap pears, physi cal ac ti vity inf luen ces the cour se of the di sea se, im pro ves the
prog no sis, shor tens ill ness du ra tion, re du ces the num ber of cli ni cal signs and symptoms,
and pre vents com pli ca tions or ex tends time before the oc cur ren ce of com pli ca tions.
1 JericaZaložnik,dr.med.,Urgentnicenter,UniverzitetnikliničnicenterMaribor,Ljubljanskaulica5,2000Maribor;
jerica.zalo@gmail.com
2 Izr. prof. dr.SanjaMazić,dr.med.,Katedrazafiziologijo,Medicinskafakulteta,Univerzav Beogradu,UlicaDoktora
Subotića8,11000Beograd
151MedRazgl.2019;58(2):151–58 • Pregledni članek
UvOD
Te le sna vad ba je te le sna de jav nost, ki je
načrto va na, struk tu ri ra na, ima odre je no šte -
vi lo po nav ljanj, njen cilj pa je ohra ni tev ali
iz boljšanje te le sne spo sob no sti. Te le sno
de jav nost de fi ni ra mo kot krčenje ske let ne -
ga mišičja, pri čemer pri de do po ra be ener -
gi je. Ener gi jo me ri mo v kilodžulih (angl. ki -
lo jou le, k J), ki lo ka lo ri jah (angl. ki lo ca lo rie,
kcal), me ta bo lič nih ek vi va len tih (angl. me -
ta bo lic equi va lent of task, MET) ali po ra bi
kisi ka (VO2max). Izra za te le sna vad ba in te -
le sna de jav nost se upo rab lja ta iz me nično.
Te le sno spo sob nost oprede lju je več kom po -
nent, ki so lah ko ve za ne na at let ske spo sob -
no sti ali zdrav je. Za zdrav je so po memb ne
kar diores pi ra tor na vzdržlji vost, struk tu ra te -
lesa, flek si bil nost, mišična vzdr žlji vost in
moč. Biti te le sno spo so ben po me ni oprav -
lja ti vsa kod nev ne na loge na tančno in brez
ne po treb ne utru je no sti ter ime ti do volj
ener gi je za uživa nje pro ste ga časa in reševa -
nje ne pred vi dlji vih, izred nih po lo žajev (1).
152 JericaZaložnik,SanjaMazić Te le sna vad ba kot te ra pi ja kro ničnih ne na lez lji vih bo lez ni
51 2 3 4
Raven telesne dejavnosti
dnevna dejavnost
nadzor telesne mase
raven aerobne presnove
raven anaerobne presnove
rde a ravenč
0
10
20
30
50
60
70
90
100
40
80
M
(
)
a
k
si
m
a
ln
a
 s
r č
n
a
 f
e
rk
ve
n
ca
%
Sli ka 1. Razdelitevravniintenzivnostitelesnedejavnostigledenamaksimalnosrčnofrekvenco.
NaČRTOvaNJE TELESNE vaDBE
Te le sna vad ba mora biti pri la go je na vsa ke mu
po sa mez ni ku gle de na nje go ve fi zične spo sob -
no sti, zdravs tve no sta nje in žele ne ci lje. »FITT«
je eden od načinov pra vil ne ga načrto va nja te -
le sne vad be. Kra ti co in sam načrt se stav lja jo
štiri kom po nen te: po go stost vad be (angl. fre -
quency), in ten ziv nost vaj (angl. in ten sity), traja -
nje vad be (angl. time) in vr sta vaje (angl. type).
Po go stost vad be je od vi sna pred vsem od
os ta lih kom po nent. Ame riška zve za šport -
ne me di ci ne (Ame ri can Col le ge of Sports
Me di ci ne, ACSM) po naj no vejših pri po ro -
čilih za ohra ni tev in iz boljšanje zdrav ja pri -
po roča zdra vi odrasli po pu la ci ji vad bo od
dva- do trikrat te den sko, in si cer naj manj
150 mi nut sred nje ali 75 mi nut vi so ke in -
ten ziv no sti te le sne de jav no sti te den sko (2).
In ten ziv nost vad be iz be re mo gle de na
žele ne ci lje. Od na ra ve vaje in hi tro sti, s ka -
te ro vajo iz va ja mo, je od vi sna po ra ba ener -
gi je, ki jo me ri mo v kJ/min, večkrat ni kih
MET ali VO2max. S po močjo cilj ne srčne frek -
ven ce med de jav nost jo je in ten ziv nost
razde lje na v pet rav ni (sli ka 1). Cilj no srčno
frek ven co izračuna mo s po močjo for mu le:
220 – starost (leta) = maksimalni srčni
utrip (utripi/minuto)
maksimalni srčni utrip × intenzivnost =
ciljni srčni utrip
Za ohra ni tev in iz boljšanje zdrav ja je pri -
po ročeni cilj ni srčni utrip 60−90 % mak si -
mal ne ga srčnega utri pa (3).
Tra ja nje vad be naj bi bilo naj manj 10
min za vsa ko vajo srednje ali vi so ke in ten -
ziv no sti. Eden od pri sto pov za do se ga nje pri -
po ročil je vsa kod nev ni spre hod, ki tra ja
30−60 min. Tre ba je pou da ri ti, da so ne ka -
te re ko ri sti te le sne vad be vid ne šele po do -
ločenem ob dob ju, ko se tra ja nje te den ske
vad be po veča na 300 ali več mi nut (2). Vrste
vaj naj bodo pri la go je ne za ni ma njem ose -
be in po zi tiv nim občut kom ob iz va ja nju. Le
tako bo ose ba te le sno de jav na daljše ob dob -
je, po sle dično pa bodo po zi tiv ni učinki na
telo večji.
Za do se ga nje boljše kon di ci je iz va ja mo
ae rob ne in anae robne vaje. S po močjo mer -
je nja nju nih ka pa ci tet de fi ni ra mo te le sno
kon di ci jo. Za ae rob ne vaje sta značilna pre -
nos in ko riščenje ki si ka med daljšo in ten -
ziv no te le sno de jav nost jo. Nje no ka pa ci teto
pred stav lja mak si mal na ae rob na spo sob nost
ose be, opre de lje na z VO2max. To je naj večja
ko ličina ki si ka, ki je lah ko pre ne se na in nato
iz ko riščena v ak tiv nih mišicah. VO2max pri -
ka zu je meje kar dio res pi ra tor ne spo sob no -
sti. Za mer je nje upo rab lja mo er gos pi ro -
me tri jo. Po ra ba ki si ka ra ste s po večan jem
na po ra. Pri naj večjem napo ru se po ra ba ki -
si ka ne po večuje več – to oz načuje VO2max.
De fi ni ra mo jo s Fic ko vo enačbo:
maksimalni minutni volumen
srca × maksimalna arterijsko-venska
razlika kisika = VO2max
Frek ven ca srčnega utri pa se po go sto upo -
rab lja za oce no VO2max med sub mak si mal -
ni mi ali mak si mal ni mi te sti vad be. Manjše
šte vi lo srčnih utri pov pri do ločeni vaji po -
me ni višjo ra ven ae rob ne spo sob no sti.
Anae rob na kon di ci ja po me ni spo sob -
nost te le sa, da proi zve de ener gi jo brez po -
ra be ki si ka. Pri tem na sta ja jo presnovki,
s po močjo ka te rih lah ko do ločimo anae rob -
ni prag. Naj na tančnejša me to da je mer je -
nje koncen tra ci je lak ta ta v krvi (4).
Vaje za moč ohra nja jo in po večuje jo
mišično moč, vzdržlji vost ter te le sno pri -
prav lje nost. Pri po roča se 8–10 po no vi tev po -
sa mez ne vaje, ki vključuje ve li ke sku pi ne
mišic z upo rom, ki do vo lju je 8–12 po nav -
ljanj brez utru je nosti. Ena ke vaje naj se ne
iz va ja jo dva dni za po red, da se mišična vlak -
na lah ko ob no vi jo.
Vaje flek si bil no sti in rav no težja so pri -
po ročene pred vsa ko težjo vad bo in po njej,
da se izog ne mo nežele nim poškod bam. Po -
memb ne so tudi za pre prečeva nje pad cev
v vsakod nev nem živ lje nju (2).
KRONIČNE NENaLEZLJIvE
BOLEZNI
Kro nične ne na lez lji ve bo lez ni (KNB) na sta -
ja jo daljše časov no ob dob je, počasi in po -
sto po ma na pre du je jo ter se ne pre našajo
z ose be na ose bo. Po po dat kih Sve tov ne
zdravs tve ne or ga ni za ci je (SZO) jih delimo
v pet glav nih sku pin: bo lez ni srca in žilja,
bo lez ni di hal, on ko loške bo lez ni, slad kor -
na bo le zen in ve li ka sku pi na os ta lih bo lez -
ni, med ka te re uvrščamo de be lost, ar te rij sko
hi per ten zi jo, post me no pav zal no os teo po ro -
zo, ne vrop si hia trične mot nje itd. (5).
Bo lez ni srca in žilja
Naj po go stejši vzrok smr ti v raz vi tih državah
pred stav lja is he mična bo le zen srca. Njen na -
sta nek je po go jen s po tre bo srčne mišice po
ki si ku, ki je večja, kot je možnost os kr be.
Glav ni vzrok na stan ka so v 90 % pri me rov
ate ros kle rotično spre me nje ne ko ro nar ne
žile. Te le sna vad ba pre prečuje na sta nek in
zmanjšuje de jav ni ke tve ga nja za na sta nek
ate ros kle ro ze, zla sti z zniževa njem po -
višanih kon cen tra cij tri gli ce ri dov, ho le ste -
ro la v li po pro tei nih majh ne go sto te (angl.
low den sity li po proteins, LDL), po višanih
153MedRazgl.2019;58(2):
vrednostih krv ne ga tla ka, od por no sti na in -
zu lin in de be lo sti (6).
Z de lo va njem na en ci me pre sno ve li po -
pro tei nov se spre me ni li pid ni sta tus. Po ve -
čata se rav ni li po pro tein ske li pa ze in leci -
tin ho le ste rol acil trans fe ra ze ter zmanjša
aktiv nost je tr ne li pa ze. Po sle di ca je zmanj -
šanje kon cen tra ci je tri gli ce ri dov in po -
večanje vseb no sti ho le ste ro la v li po pro teinih
ve li ke go sto te (angl. high den sity li po pro teins,
HDL) (pred vsem pod ti pa HDL2). Med li po -
li zo tri gli ce ri dov v li po pro tei nih zelo majh -
ne go sto te (angl. very low den sity li po pro teins,
VLDL) se ho le ste rol, fos fo li pi di in apo li po -
pro tei ni pre ne se jo na na sta jajoči HDL, ki ga
iz ločajo je tra. S tem se po veča ra ven HDL
v krvi. Te le sna de jav nost močno po veča ak -
tiv nost LDL re cep tor jev in je po mem ben del
zdrav lje nja di sli pi de mij (7).
Ob sta ja po ve za va med te le sno de jav -
nost jo (prin cip FITT) in rav njo li pi dov
v krvi. Ključni pa ra me ter pri iz boljšanju
lipid ne ga sta tu sa je tra ja nje, ne pa in ten ziv -
nost vad be; to rej vzdržlji vost, ne pa moč. Po -
zi tivno de lu je jo ae rob ne vaje, ki vklju čuje jo
ve li ke sku pi ne mišic (npr. hi tra hoja, tek,
pla va nje) z in ten ziv nost jo 40−85 % mak si -
mal ne ga srčnega utri pa (7). Ame riško zdru -
ženje za srce (Ame ri can Heart As so cia tion,
AHA) pred la ga naj manj 30–60 min vad be
sred nje in ten ziv no sti vsaj petkrat te den sko
in do dat no dvakrat te den sko vaje za moč ter
po se ben pro gram za bol ni ke z večjo stop -
njo tve ga nja (8).
Pri red ni te le sni vad bi se po ja vi ta pozi -
tiv ni ino trop ni in ne ga tiv ni kro no trop ni
učinek. Zmanjšata se frek ven ca srca in ak -
tiv nost sim pa tičnega živčnega si ste ma, kar
zmanjšuje po tre bo po ki si ku pri enakem na -
po ru. Obe nem je po večana moč mišične
kon trak ci je srčne mišice. Na tak način srce
de lu je bolj eko no mično. Te le sna de jav nost
spod bu ja va zo di la ta ci jo. Po štirih ted nih red -
ne tele sne vad be se srčna re zer va poveča za
29 %. Zmanjša se apop to za en do te lij skih
pro ge ni tor nih ce lic kost ne ga moz ga, ki so
vključene v me ha ni zem an gio ge ne ze (9).
Zelo ak tua len je tudi vpliv te le sne vadbe
na na pre do va nje srčnega po puščanja (SP),
ki je s pre va len co oko li 10 % eden glav nih
vzrokov smrt no sti in obo lev no sti na sve tu.
Vpliv je mer ljiv na treh rav neh: kot pri mar -
na pre ven ti va (pred na stan kom SP), sekun -
dar na pre ven ti va (za vi ra nje na pre do va nja
SP) in kot na po ved ni de jav nik SP. Pre ven -
tiv no deluje pre ko sub kli ničnih srčno -
mišičnih poškodb in re mo de la ci je le ve ga
pre ka ta z zmanjšan jem nje go ve mase (10).
Slad kor na bo le zen tipa 2
Slad kor na bo le zen tipa 2 je mot nja v pre -
sno vi, ka te re po sle di ca je kro nična hi per gli -
ke mi ja. Na tančna pa to ge ne za je še ved no
nez na na. Za slad kor no bo le zen tipa 2 sta
značilna dva pre snov na pro ce sa: zmanjšana
občut lji vost pe ri fer nih tkiv na in zu lin ter
mot nja funk ci je β-ce lic trebušne slinavke,
ki se kaže kot ne nor mal no iz ločanje in zu -
li na. V večini pri me rov je od por nost na in -
zulin pri mar na mot nja, ki ji sle di mot nja funk -
ci je β-ce lic Lan ger han so vih otočkov (11).
Ob sta ja močna po ve za va med de belost -
jo in od por nost jo na in zu lin. Ver jet nost za
na sta nek slad kor ne bo lez ni se po večuje s po -
večeva njem in dek sa te le sne mase (ITM).
Pomemb no vlo go ima jo zno traj ce lični tri -
glice ri di in presnovki pro stih maš čob nih ki -
slin, ki močno za vi ra jo in zu lin sko sig nal -
no pot in pov zročijo no vo na sta lo od por nost
na in zu lin. Po dru gi strani maš čobno tki -
vo de lu je kot funk cij ski en do kri ni or gan. Iz -
loča adi po ci to ki ne, med nji mi lep tin, adi po -
nek tin in re zi stin. Adi po nek tin po veča
občut lji vost na in zu lin, nje go va kon cen traci -
ja pa je v krvi pri de be lih lju deh zmanjšana.
Re zi stin, ka te re ga kon cen tra ci ja v krvi je pri
de be lih lju deh po višana, pa po veča od por -
nost na in zu lin (11).
Ob sta ja jo tri teo ri je, ki po jas nju je jo po -
zi tiv no de lo va nje te le sne de jav no sti na
bol ni ke s slad kor no bo lez ni jo tipa 2. Vadba
zmanjša od por nost na in zu lin v pe ri fernih
tki vih. To lah ko opa zi mo tudi kot običajen
vpliv tre nin ga ali pa je krat ko ročna po sle -
154 JericaZaložnik,SanjaMazić Te le sna vad ba kot te ra pi ja kro ničnih ne na lez lji vih bo lez ni
di ca ne dav ne ga tre ni ra nja. Ne ka te re raziska -
ve na va ja jo, da red na vad ba iz boljša izlo -
čanje in zu li na v post pran dial nem hi per -
glikemič nem sta nju. Prav tako se po vad bi
akut no zmanjša proi zvod nja glu ko ze v je -
trih (12).
ACSM na va ja te le sno de jav nost kot
ključno te ra pevt sko me to do zdrav lje nja
slad kor ne bo lez ni tipa 2. Na žalost sama
tele sna de jav nost kot ob li ka zdrav lje nja ni
do volj. Po 72 urah od zad nje vad be se to -
le ran ca na in zu lin in in zu lin ska občut lji vost
zmanjšata, zato je za vzdrževa nje vred no -
sti krv ne ga slad kor ja v nor mal nih me jah
potreb na red na te le sna de jav nost (13). Kom -
bi na ci ja spre mem be pre hran skih na vad
in red ne te le sne de jav no sti lah ko zmanjša
po jav nost slad kor ne bo lez ni v sku pi ni
z največjim tve ga njem za 58 %, ne gle de na
etnično po re klo. Me ha ni zem de lu je pre ko
zmanjšanja vnet ja (pa dec vred no sti C-reak -
tiv ne ga pro tei na za 26 %) in iz boljšanja en -
do tel ne funk ci je (14). 
ar te rij ska hi per ten zi ja
Ar te rij ska hi per ten zi ja je sta nje po višane -
ga krv ne ga tla ka (si stol ni > 140 mmHg in
dia stol ni > 90 mmHg) in pred stav lja ene ga
glav nih de jav ni kov tve ga nja za na sta nek
ate ros kle ro ze. Po oce nah Evrop ske ga zdru -
že nja kar dio lo gov (Eu ro pean So ciety of
Car dio logy, ESC) ima jo ljud je, ki so te le sno
ne de jav ni, večje tve ga nje za ar te rij sko
hiper tenzijo. V nji ho vih pri ročni kih se te -
lesna vad ba pri po roča bol ni kom v prve
(140–159/90–99mmHg) in druge (160–179/
100–109 mmHg) stopnje ar te rij ske hi per -
tenzi je.
Vaje vzdržlji vo sti znižuje jo krv ni tlak
z zmanjševa njem si stem ske ga žil ne ga upo -
ra, v ta mehani zem sta vključena sim pa tični
živčni si stem in si stem re nin-an gio ten zin-
-al do ste ron. Po zi tiv ni učinki so akut ni in
kronični. Ra zi ska ve so po ka za le, da s tre nin -
gi sred nje in ten ziv no sti (30–90 % VO2max),
dol gi mi 30–60 min, ki jih iz va ja mo 4–52
ted nov, dosežemo (15):
• Akut ne učinke: vid ni so ta koj po vad bi, ko
se pov prečna vred nost krv ne ga tla ka
zmanj ša za 5–7 mmHg za ra di hi po ten zi -
je po vad bi (angl. post exer ci se hypo ten sion,
PEH). Po jav lja se pri nor mo ten ziv nih in
hi per ten ziv nih bol ni kih, ven dar je pri
slednjih bolj izražena. Učinki hi po ten zi -
je lah ko tra ja jo tudi do 22 ur po vad bi.
• Kro nične učinke: pri bol ni kih, ki niso
pre je ma li an ti hi per ten ziv nih zdra vil se
je pov prečni krv ni tlak zmanjšal za
7,4/5,8 mmHg. Pri bol ni kih, ki so ar te rij -
sko hi per ten zi jo zdra vili z zdra vi li, pa se
je zmanjšal za 2,6/1,8 mmHg, ne gle de na
vr sto te ra pi je.
De be lost
De be lost je bo le zen, za ka te ro je značilna
po večana ko ličina maščob ne ga tki va. Je
mot nja ener gij ske ga rav no težja. Sta nje tele -
sne mase me ri mo s po močjo ITM po spodaj
nave de ni for mu li in re zul ta te pri mer ja mo
s ta be lo 1.
155MedRazgl.2019;58(2):
masa v kilogramih
višina v metrih2
ITM = 
Ta be la 1.Razvrstitevprehranjenostigledenaindeks
telesnemase.ITM –indekstelesnemase.
ITM (kg/m2) Pre hra nje nost
< 18,5 nedohranjenost
18,5–24,9 normalnaprehranjenost
25,0–29,9 čezmernaprehranjenost
30,0–34,9 debelost1.stopnje
35,0–39,9 debelost2.stopnje
> 40 debelost3.stopnje
Težava ITM je v tem, da ne poz na mo
raz mer ja med mišičnim tki vom in maščev -
jem, kar je lah ko v mno gih oko liščinah (npr.
ka hek si ja, mor bid na de be lost) ključnega
po me na za pra vil no od mer ja nje zdra vil.
Zato se v zad njih le tih po služuje mo upo rabe
bi oim pe dan ce, pri ka te ri gre za oce no puste
te le sne mase in de leža maščevja na pod la -
gi raz li ke v pre va ja nju elek tričnega toka.
Bio im pe dan ca nam naj prej poda delež vode
v te le su, z do dat ni mi ana li za mi pa prido -
bi mo po dat ke o vseh te le snih grad ni kih.
Obsta ja jo tudi do ka zi o po me nu bi oim pe -
dance kot metode za oz načeva nje pre hra -
nje no sti po raz ličnih ki rurških po se gih,
kro ničnih okužbah, kro nični ledvični od po -
ve di, kro ničnem SP, ra ka vih bo lez nih itd.
V bol nišničnem oko lju na pod la gi ana li ze
bi oim pe dančnih po dat kov pri la ga ja mo pa -
ren te ral ni vnos ka lo rično boga tih raz to pin
(16). Ob sta ja jo tudi dru ge meto de mer je nja
pu ste te le sne mase (den zi tome tri ja, hidro -
me tri ja, scin ti gra fi ja z ra di oak tiv nim 40K, ab -
sorp cio me tri ja, sli kov na diag no sti ka (CT,
MRI)), ki pa v kli nični prak si niso zaživele
v takšni meri kot bi oim pe dan ca (17).
Ško dlji ve last no sti de be lo sti so po ve za -
ne z raz de li tvi jo maščobe. Pri cen tral ni ali
vis ce ral ni de be lo sti se maščobno tki vo ko -
piči na tru pu in oko li trebušnih or ga nov. To
pred stav lja večje tve ga nje za na stanek bo -
lez ni, kot so: slad kor na bo le zen tipa 2, ar -
te rij ska hi per ten zi ja, hi per tri gli ce ri de mi ja,
niz ke vred no sti HDL, neal ko hol ni stea to he -
pa ti tis, žolčni kam ni, hi po ven ti la cij ski sin -
drom, možgan ska in srčna kap itd. (18).
Zdrav način zmanjševa nja te le sne mase
po me ni ne ga tiv no raz li ko med vno som inpo -
ra bo ener gi je, ki naj ne pre seže 500–1000 kcal
dnev no. Cilj je, da te le sno maso zmanjšamo
brez pre snov nih mo tenj, zato je pri po ro čeno
te le sno maso zmanjševa ti za 1 kg te den sko.
Ener gi jo po rab lja mo s po močjo vaj, ki jih
izva ja mo naj manj tri dni v ted nu, ki tra ja -
jo 30–60 min in so in ten ziv no sti, s ka te ro
dosežemo 60–70 % mak si mal ne ga srčnega
utri pa (19).
Os teo po ro za
Os teo po ro za je bo le zen, za ka te ro je značilno
zmanjšanje kost ne mase za ≥ 2,5 stan dard -
na od klo na in po rušena mi kroar hi tek tu ra
kost ne ga tki va. Sama bo le zen nima simp -
to mov, so pa po memb ne nje ne po sle di ce –
os teo po roz ni zlo mi, do kate rih pri de pri pad -
cu s stoj ne višine. Za ra di tega jo ime nu je -
mo tudi »tiha epi de mi ja«. Ob sta ja več ti pov,
med ka te ri mi je naj po memb nejša post me -
no pav zal na os teo po ro za. V ob dob ju me no -
pav ze se zmanjša ra ven es tro ge na, ki je
glav ni de jav nik v pa to ge ne zi osteo po ro ze.
Pri de do mot nje v rav no težju med os teo -
blast no tvor bo kost ne mase, os teo cit nim
vzdrževa njem go sto te kost ne mase ter os -
teo klast no re sorp ci jo kost ne mase. Rav no -
težje se po mi ka v ko rist re sorp ci je. Po sle di ca
mot nje je zmanjšana go sto ta kost ne mase
in večje tve ga nje zlo mov ko sti (20).
Med te le sno vad bo na okost je de lu je ta
dve glav ni sili: sila teže in pre ko kit pre ne -
se na sila, na sta la pri krčenju mišičnih vla -
ken. Ju lius Wolff, nemški ana tom in ki rurg,
je s svo jim za ko nom po ja snil, da se bo kost
pri zdra vi ose bi pri la go di la obre me ni tvi, ki
ji je iz po stav lje na. Če na kost vpli va večja
sila, se bo kost v do ločenem časov nem ob -
dob ju re mo de li ra la, da bo pri la go je na na to
večjo silo. Pri la go di tve ne spre mem be so
naj prej vid ne na no tra nji ar hi tek tu ri tra -
bekul, sle di jo pa se kun dar ne spre mem be
skorje. Če pa na okost je dlje ne de luje jo me -
ha nične sile in ni dražlja jev za preob li ko -
va nje, po sta ne pre snov no manj ak tiv na in
po sle dično krh kejša. To je opaz no pri ne po -
kret nih bol ni kih. Tvor bo kost ni ne prav tako
spodbudi po večan krv ni pre tok kot od go vor
na te le sno de jav nost. Slednji po veča di fu -
zij sko po vršino kost nih ce lic in za go to vi več
hra nil nih sno vi os teo ci tom (21).
Ra zi ska ve so po ka za le, da sta na jučin -
ko vi tejša pre ven tiv na in te ra pevt ska načina
tre ning upo ra in dejav nost z višjo stop njo
obre me ni tve. V izo gib pad cem je ključno ne -
go va nje do bre pro prio cep ci je in rav no težja
ter vzdrževa nje za dost ne mišične mase (22).
Z do se da nji mi ra zi ska va mi je bilo ugo tov -
lje no, da je naj manjše učin ko vi to šte vi lo tre -
nin gov za preprečeva nje poškodb led ve ne
hrb te ni ce in vra tu steg ne ni ce vsaj dva tre -
nin ga te den sko. Tre nin gi so vključeva li raz -
lične načine vad be, od po sko kov z eno nogo
156 JericaZaložnik,SanjaMazić Te le sna vad ba kot te ra pi ja kro ničnih ne na lez lji vih bo lez ni
do in ten ziv nejših in us mer je nih vaj za po -
sa mez ne mišične sku pi ne. Žal je naj večja
težava še ved no v spod bu ja nju bol ni kov k so -
de lo va nju (23).
De pre si ja
De pre si jo oz načuje jo ne ga tiv no raz po lo -
ženje, zmanjšan in te res za družbo, občutek
kri vi ce, ne la god ne sa nje, zmanjšanje apeti -
ta, ener gi je in sla ba kon cen tra ci ja. Ti občutki
so lah ko akut ni ali kro nični, prive de jo pa do
zmanjšanja in te re sa za živ lje nje in lah ko
tudi do skrajnih od zi vov, kot je sa mo mor.
Med etio loškimi de jav ni ki ob sta ja tudi bio -
ke mična spre mem ba. Splošno ve lja, da je
raz po loženje od vi sno od iz ločanja en dor fi -
nov, ki zmanjšuje jo ank sioz nost in de pre -
si jo, iz zo ve jo splošno ev fo ri jo in zmanjšuje jo
bo lečino. En dor fi ni so en do ge ni opi oi di, ki
na sta ja jo v hi po fi zi in hi po ta la mu su. En dor -
fi ni se iz ločajo v po večanih ko ličinah, ko se
raz ve se li mo in tudi med vad bo, ter pov zro -
čajo občutek anal ge zi je in bla go sta nja. En -
do ge no iz ločanje β-en dor fi nov upo rab lja mo
pri diag no sti ci ra nju de pre si je, lah ko pa bi se
upo ra bi lo tudi za zdrav lje nje de pre si je (24).
Do se da nje ra zi ska ve so po ka za le po veza -
vo med te le sno de jav nost jo in se ro to ni nom
(5-hi drok si trip ta min, 5-HT) kot snov jo, ki iz -
boljša raz po loženje. Re zul ta ti ra zi skav so po -
ka za li, da sta po vad bi po večana sin te za in
pre sno va se ro to ni na. Po da tek, v kakšni meri
se ro to nin de lu je kot snov za boljše raz po -
loženje, os ta ja nez nan (25). Do ka za no je bilo
tudi, da se raven te le sne de jav no sti in s tem
se ro to ni na pri mla dih po veča, če jih spod -
bu di jo ose be, ki jih mla di obrav na vajo kot
po memb ne v svo jem živ lje nju, in če ima jo
družbo pri šport nem udejs tvo va nju (26).
ZaKLJUČEK
Te le sna vad ba je kot del vsak da nje ga živ -
ljenja po mem ben pre ven tiv ni de jav nik
nasta ja nja KNB. Ko pa do teh pri de, nam
lah ko služi tudi kot del zdrav lje nja. Po prin -
ci pu FITT lah ko in di vi dual no pri la go di mo
vad bo bol ni kom s po sa mez ni mi bo lez ni mi
in s tem do sežemo do ka za no iz boljšanje sta -
nja. Spre me ni se li pid ni sta tus pri bol ni kih
z bo lez ni mi srca in žilja, pri slad kor nih bol -
ni kih se iz boljša občut lji vost tkiv na in zu -
lin, znižajo se vred no sti krv ne ga tla ka, bol -
nik pa na zdrav način iz gu bi od večno te le sno
maso. Te le sna vad ba prav tako vpli va na
kost no maso in s tem po memb no vpli va na
na pre do va nje po me no pav zal ne os teo po -
roze in iz boljša počutje pri de pre siv nih
bol ni kih.
157MedRazgl.2019;58(2):
LITERaTURa
1. CaspersenCJ,PowellKE,ChristensonGM,etal.Physicalactivity,exercise,andphysicalfitness:definitions
anddistinctionsforhealth-relatedresearch.PublicHealthRep.1985;100(2):126–31.
2. GarberCE, BlissmerB, DeschenesMR, etal.Americancollegeofsportsmedicinepositionstand.Quantity
andqualityofexercisefordevelopingandmaintainingcardiorespiratory,musculoskeletal,andneuromotor
fitnessinapparentlyhealthyadults:guidanceforprescribingexercise.MedSciSportsExerc.2011;43(7):1334–59.
3. Treniranjeuzonamasrčaneferkvencije.In:DikićN,ŽivanićS,eds.Osnovemonitoringasrčaneferkvencijeu
sportuirekreaciji.Beograd:Slobodan;2003.p.29–32.
4. KlisurasV.Maksimalnapotrošnjakiseonika(VO2max).In:KlisurasV.Osnovisportskefiziologije.Beograd:
Institutzasport;2013.p.34–5.
5. WHO.Noncommunicablediseases[internet].Geneva:WorldHealthOrganization;c2015[citirano2017Jan5].
Dosegljivona:http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs355/en/
6. Petrović-OggianoG,DamjanovV,GurinovićM,etal.Fizičkaaktivnostuprevencijiiredukcijikardiovaskularnog
rizika.MedPregl.2010;63(3–4):200–7.
7. KrausWE,HoumardJA,DuschaBD,etal.Effectsoftheamountandintensityofexerciseonplasmalipoproteins.
NEnglJMed.2002;247(19):1483–92.
8. AHA.Recommendationsforphysicalactivityinadults[internet].Dallas(TX):AmericanHeartAssociation;
c2016[citirano2017Jan20].Dosegljivona:http://www.heart.org/HEARTORG/HealthyLiving/PhysicalActivity/
FitnessBasics/American-Heart-Association-Recommendations-for-Physical-Activity-in-Adults_UCM_
307976_Article.jsp
9. KojdaG,HambrechtR.Molecularmechanismsofvascularadaptationstoexercise.Physicalactivityasaneffective
antioxidanttherapy?CardiovascRes.2005;67(2):187–97.
10. CattadoriG,SeguriniC,PicozziA,etal.Exerciseandheartfailure:anupdate.ESCHeratFail.2017;5(2):222−32.
11. KasugaM.Insulineresistanceandpancreaticbetacellfailure.JClinInvest.2006;116(7):1756–60.
12. AmericanDiabetesAssociation.Diabetesmellitusandexercise.ClinicalDiabetes.1999;17(4):157.
13. AlbrightA, FranzM, HornsbyG,etal.Americancollegeofsportsmedicinepositionstand.Exerciseandtype
2diabetes.MedSciSportsExerc.2000;32(7):1345–60.
14. AlkhatibA,TsangC,TissA,etal.Functionalfoodsandlifestyleapproachesfordiabetespreventionandmana-
gement.Nutrients.2017;9(12):E1310.
15. GanzitGP,StefaniniL. Effectsofexerciseonbloodpressure.In:GanzitGP,StefaniniL.Hypertensionandphysical
activity.1sted.Torino:SEEdMedicalPublishers;2012.
16. MulasiU,KuchniaAJ,ColeAJ,etal.Bioimpedanceatthebedside:currentapplications,limitations,andoppor-
tunities.NutrClinPract.2015;30(2):180−93.
17. SinhaJ,DuffullSB,Al-SallamiHS.A Reviewofthemethodsandassociatedmathematicalmodelsusedin
themeasurementoffat-freemass.ClinPharmacokinet.2018;57(7):781−95.
18. KushnerRF.Obesity.In:LongoD, FauciA, Kasper D,eds.Harrison’smanualofmedicine.NewYork(NY):McGraw-
HillCompanies;2012.p.1134–7.
19. ACSM.Positionstandonweightloss[internet].Indianapolis(IN):AmericanCollegeofSportsMedicine;c2002
[citirano2017Jan8].Dosegljivona:http://www.ideafit.com/fitness-library/acsm-on-weight-loss
20. AnthonyDC,FroschMP,GirolamiUD,etal.Skeletno-mišičnisistem.In:KumarV,AbbasAK,FaustoN,eds.
Robinsoveosnovepatologije.Beograd:Datastatus;2010.p.804−5.
21. NewSA.Exercise,boneandnutrition,Clinicalmetabolismandnutritiongroupsymposiumon»Nutritionalas-
pectsofbonemetabolismfrommoleculestoorganisms«.ProceedingsoftheNutritionSociety.2001;60:265–74.
22. McMillanLB,ZenginA,EbelingPR,etal.Prescribingphysicalactivityforthepreventionandtreatmentof
osteoporosisinolderadults.Healthcare.2017;5(4):85.
23. KemmlerW,vonStengelS,KohlM.Exercisefrequencyandfractureriskinolderadults-howoftenisenough?
CurrOsteoporosRep.2017;15(6):564−70.
24. WHO.Depression[internet].Geneva:WorldHealthOrganization;c2017[citirano2017Apr20].Dosegljivona:
http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs369/en/
25. ChaouloffF.Effectsofacutephysicalexerciseoncentralserotonergicsystems.MedSciSportsExerc.1997;
29(1):58–62.
26. JaeschkeL,SteinbrecherA,LuzakA,etal.Socio-culturaldeterminantsofphysicalactivityacrossthelifecourse:
a »DeterminantsofDietandPhysicalActivity«(DEDIPAC)umbrellasystematicliteraturereview.IntJBehav
NutrPhysAct.2017;14(1):173.
Prispelo28. 1. 2017
158 JericaZaložnik,SanjaMazić Te le sna vad ba kot te ra pi ja kro ničnih ne na lez lji vih bo lez ni
AlenkaKravos1
Po sle di ce zdrav lje nja raka grla
ConsequencesafterLaryngealCancerTreatment
IZvLEČEK
KLJUČNEBESEDE:rehabilitacija,rakgrla,požiranje,govor,posledice
Zdrav lje nje bol ni kov z ra kom grla je zah tev no in dol go traj no pred vsem za ra di zah tev ne
re ha bi li ta ci je. Naj več obo le lih je moškega spo la, saj je rak grla pri moških v Slo ve ni ji po
po go sto sti na 11. me stu, pri žen skah je po go stost de set krat manjša. Kot po sle di ca zdrav -
lje nja raka grla, ki sko raj ved no zah te va ki rurško zdrav lje nje, je lah ko mo te nih več os -
nov nih živ ljenj skih funk cij – glas, požira nje in di ha nje. Pri zdrav lje nju raka grla na stane jo
šte vil ne težave, zato mora biti ce lot na re ha bi li ta ci ja načrto va na že pred začet kom zdravlje -
nja in zah te va so de lo va nje raz ličnih stro kov nja kov. Je zelo kom plek sna in dol go traj na,
od vi sna od tega, ka te ri te le sni deli so bili pri ope ra ci ji ohra nje ni, kakšna je re konstruk -
ci ja in ko likšnem od mer ku ra dio te ra pi je je bil iz po stav ljen bol nik. Po nov na vzpo sta vitev
med se boj no us kla je ne ga de lo va nja di ha nja in požira nja zah te va več stro kov nja kov raz -
ličnih strok, ki mo ra jo v pro ce su re ha bi li ta ci je začeti so de lo va ti že pred pričet kom zdrav -
lje nja raka gla ve in vra tu. 
aBSTRaCT
KEYWORDS:rehabilitation,laryngealcancer,deglutition,speech,consequences
The re ha bi li ta tion pro cess af ter the treat ment of laryn geal can cer, which is the ele venth
most com mon head and neck can cer among men in Slo ve nia, is very long and de man -
ding. Wo men are ten ti mes less af fected. It nearly al ways re qui res sur gi cal treat ment,
which is in most ca ses mu ti la ting. The es sen tial li ving func tions – breat hing, fee ding
and voi ce are in ter rup ted. Many dif fe rent prob lems ap pear af ter laryn geal can cer treat -
ment. That is the rea son why the en ti re re ha bi li ta tion must be plan ned ahead and a team
of spe cia lists from dif fe rent areas must be es tab lis hed early at the be gin ning of the treat -
ment. Re ha bi li ta tion is very com plex and long-la sting, and de pends on how ra di cal the
re sec tion was, on the type of re con struc tion and on the ex tent of ra diot he rapy. A mul ti -
dis ci pli nary ap proach is ne ces sary to es tab lish con di tions for the pa tient’s suf fi cient breat -
hing and ea ting af ter treat ment. A com pre hen si ve team of dif fe rent ex perts must be
sum mo ned before the first sur gery and re ha bi li ta tion oc cur.
1 Asist. dr.AlenkaKravos,dr.med.,Oddelekzaotorinolaringologijo,cervikalnoinmaksilofacialnokirurgijo,Univerzitetni
kliničnicenterMaribor,Ljubljanskaulica5,2000Maribor;kravosalenka@gmail.com
159MedRazgl.2019;58(2):159–66 • Pregledni članek
UvOD
Rak grla (RG) pred stav lja prib ližno 3% vseh
ra kov. Po po go sto sti se v slo ven skem me rilu
uvršča na 11. me sto med vse mi raki moških.
Pet let no preživet je v letu 2011 je bilo 67,8%
pri moških in 76,7 % pri žen skah (1).
Moški za RG zbo li jo de set krat po go ste -
je kot žen ske, naj po go ste je v starosti 50–70
let. Iz je ma je rak re tro kri koid ne ga področja,
te sno po ve za ne ga z gr lom, kjer v sklo pu
Plum mer-Vin so no ve ga sin dro ma po go ste -
je zbo li jo žen ske, saj je tudi po go stost tega
sin dro ma večja pri žen skah kot pri moških
(2, 3). In ci den ca RG na rašča s sta rost jo, naj -
večja je v starosti 50–70 let (4). Kot ve lja
za raka ust ne vot li ne, žrela in poži ral ni ka,
sta tudi pri RG ka je nje in pre ko mer no pit -
je al ko hol nih pi jač naj po memb nejša etio -
loška de jav ni ka. Ka je nje naj bi bilo po gla -
vit ni vzrok za na sta nek RG v 95% pri me rov,
med ka dil ci pa je in ci den ca RG šest krat do
dvaj set krat večja kot med ne ka dil ci. Uživa -
nje al ko ho la naj bi tve ga nje za na sta nek RG
pri ne ka dil cih po večalo za pet krat, pri ka -
dil cih pa za sto krat v pri mer ja vi z ne ka dilci,
ki niso pre ko mer ni uživalci al ko ho la (5, 6).
Al ko hol ne pi jače ima jo si cer manjši kan -
ce ro ge ni učinek na sluz ni co zgor nje ga di -
hal no-pre bav ne ga trak ta kot ka je nje, ven -
dar oba sku paj de lu je ta vza jem no. Tudi
one snažen zrak, io ni zi ra joče se va nje in in -
du stri ja (krom, ni kelj, uran, az best) so po -
memb ni de jav ni ki za na sta nek RG, prav
tako k temu pri po mo re uživa nje ne za dost -
nih ko ličin sad ja in ze le nja ve (7). Ne ka te -
ri ra zi sko val ci opi su je jo pogo stejše po -
javlja nje ga stroe zo fageal ne ga ref luk sa pri
ose bah z RG oz. ra kom spod nje ga dela žrela
(8, 9). Prav tako ver jet nost na stan ka raka
pomemb no zvišuje ge net ska os no va po sa -
mez ni ka (10, 11).
DE LI TEv KaR CI NO MOv GRLa
V 95–98 % je izid hi sto loške prei ska ve RG
ploščato ce lični kar ci nom. De li tev RG, na
kate ro so ve za ne bol ni ko ve težave, zdrav -
ljenje in prog no za, ima tri glav ne sku pi ne,
ki hkra ti pred stav lja jo tudi ana tom sko de -
li tev (12):
• RG nad gla sil ka mi – su pra glo ti sni,
• kar ci nom gla silk – glo ti sni in
• RG pod gla sil ka mi – sub glo ti sni. 
ZDRav LJE NJE RaKa GRLa 
Še pred začet kom zdrav lje nja mo ra mo na -
črto va ti ce lo vi to re ha bi li ta ci jo tako iz me -
di cin ske ga kot tudi po klic ne ga in so cialne -
ga vi di ka. Mul ti dis ci plinarni tim raz mišlja
o tem, kako bo sta ob seg ope ra ci je ali upo -
ra ba dru gih načinov zdrav lje nja vpli va la na
možnost re ha bi li ta ci je ok var je nih bolnikovih
funk cij (di ha nja, požira nja, go vo ra, kašlja,
voha, zu na nje ga vi de za bol ni ka). Cilj zdrav -
lje nja na mreč ni samo ce lot na od stra ni tev
ma lig ne bo lez ni, am pak tudi ohra ni tev
funk cij in es tet ske ga vi de za zdrav lje ne ga
po dročja. To po me ni, da se mo ra jo že med
zdrav lje njem po leg zdrav ni ka in me di cin -
ske se stre v obrav na vo vklju če vati vsi stro -
kov nja ki, ključni za ce lo vito reha bi li ta ci jo
po končanem zdrav lje nju (logoped, psi ho -
log, fi zio te ra pevt, res pi ra tor ni te ra pevt, de -
lov ni te ra pevt, die te tik itd.) (13).
Pri ohra ni tve ni ki rur gi ji RG in raka spod -
nje ga žrela upošte va mo na sled nja načela
(14, 15):
• Ko je rak ome jen na eno gla sil ko, lah ko
od stra ni mo samo to. Glas je hri pav, ker
se med fo na ci jo spre me ni ta način gi ba -
nja mišic grla in ni ha nje gla silk, ki je lah -
ko celo one mo gočeno, pa tudi sti ka med
gla sil ka ma ni več.
• Če je tu mor ome jen na del grla nad gla -
sil ka ma, za nje go vo popolno od stra ni tev
za do stu je su pra glo ti sna la rin gek to mi ja.
Za ra di od stra nje ne ga zgor nje ga dela grla
se spre me ni občut lji vost v po dročju žrela
in grla, po sle di ca pa je za le ta va nje med
požira njem. Manj ka na mreč ti sti del grla,
ki oprav lja večino funk ci je zaščite grla
pred as pi ra ci jo hra ne in pi jače.
• Ko je tu mor ome jen na manj kot po lo vico
grla, iz ve de mo ver ti kal no he mi la rin gek -
to mi jo. Po sle di ca ne po pol ne ga sti ka na
160 AlenkaKravos Po sle di ce zdrav lje nja raka grla
me stu po klop ca je močno hri pav glas (ena
gla sil ka je izre za na sku paj z isto stra njo
grla).
V pri me ru na pre do va ne ob li ke RG in raka
spod nje ga žrela mo ra mo od stra ni ti grlo
v ce lo ti. Ko je tre ba od stra ni ti tudi del žrela,
je okr nje nost tki va tako ob sežna, da mo ra -
mo re kon strui ra ti pre bav no cev z lo kal nim
ali od da lje nim mi kro va sku lar nim režnjem.
Posle di ce zdrav lje nja raka grla
Od stra ni tev grla pov zroči šte vil ne ne ugod -
ne po sle di ce, ki so od vi sne od tega, ko likšen
je bil ob seg tu mor ja in po sle dično ob seg
zdrav lje nja. Možne so na sled nje po sle di ce
(13):
• go vor no spo ra zu me va nje ni več takšno
kot pred odstra ni tvi jo grla,
• za ra di di ha nja s sto mo je vdi ha ni zrak ne -
pri me ren, bol ni ka po go sto draži na kašelj,
• bol nik iz nosu ne more iz pi ha ti slu zi,
• zmanjšana spo sob nost vo ha nja in okušanja,
• spre me njen in manj učin ko vit način kašlja,
• po pol no ma spre me njen način hranje nja
za ra di po manj ka nja sli ne,
• zmanjšana spo sob nost te le sne ga dela in
• spre me nje na zu na njost.
Značil no sti ra dio te ra pi je in ke mo te ra pi je
kot edi ne ga načina zdrav lje nja ali kot do -
dat ka ki rurški te ra pi ji so (16):
• ra dio te ra pi ja vpli va na žilje; končna posle -
dica je na sta ja nje ve ziv ne ga tki va, v zgor -
njem di hal no-pre bav nem trak tu se zmanj -
ša občut lji vost sluz ni ce;
• če so v ob močje ob se va nja za je te ve li ke
žleze sli nav ke, se zmanjša nastajanje sli -
ne, spre me ni se tudi nje na se sta va;
• za ra di su ho sti sluz ni ce je lahko upočasnje -
no pre mi ka nje bo lu sa hra ne iz ust skozi
žrelo do požiral ni ka, kar ob spre me njeni
občut lji vo sti sluz ni ce vodi do tihe as pira -
cije;
• če je v ob močje ob se va nja za je ta ščit ni -
ca, se lah ko spre me ni nje no de lo va nje in
• ke mo te ra pi ja po veča učinek ob se vanja.
REHaBILITaCIJa PO
ZDRavLJENJU RaKa GRLa
Re ha bi li ta ci ja gri ze nja,
žvečenja in požira nja
Bol nik mora uživa ti do volj te kočine, ob hu -
dem po manj ka nju sli ne pa po ma ga umet -
na sli na. Pri lajšanju težav s požira njem in
is ka nju no vih, novi ana tomski si tua ci ji pri -
la go je nih, na do mest nih mo to ričnih vzor -
cev ima glav no vlo go lo go ped. Po služuje se
različ nih teh nik, s ka te ri mi želi do seči čim
boljšo senzorimotorično in te gra ci jo spre -
menje nih raz mer v ope ri ra ne mu po dročju.
Pred začet kom obrav na ve bolnika se je smi -
sel no pos ve to va ti z nje go vim ope ra ter jem,
ki raz loži ob seg ope ra ci je. Požiral ni ma ne -
vri po ma ga jo kre pi ti še ob sto ječe struk ture,
po memb ne za požira nje, bol nik pa se nauči
tudi na do mest nih požiral nih manevrov, kot
so Men del soh nov ma ne ver, supraglo ti sno
požira nje, su pra-su pra glo ti sno požira nje in
for si ra no požira nje. Pri mer ja va požira nja
bol ni kov po ope ra ci ji raka v zgor njem delu
pre bav ne cevi (rak ust ne vot li ne in ust nega
dela žrela) in bol ni kov po ope ra ci ji v spod -
njem delu di hal no-pre bav ne ga trak ta (RG,
rak spod nje ga žrela) po kaže, da bol ni ki po
po se gu v spod njem delu bis tve no lažje po -
ži ra jo kot ope ri ra ni v zgor njem delu di hal -
no-pre bav ne ga trak ta (17). Ko rist ni so tudi
nas ve ti die te ti ka, ki gle de na kon si sten co
pred la ga pri mer no vr sto hra ne.
Gla sov na re ha bi li ta ci ja
Spo sob nost in ra zum lji vost go vo ra ter ka -
ko vost gla su se po te ra pi ji RG raz li ku je jo
gle de na ob seg ope ra ci je in lo ka li za ci jo tu -
mor ja. Ar ti ku la ci ja po te ra pi ji RG običajno ni
spre me nje na. V vsa kem pri me ru, ne glede
na ob seg od strani tve dela grla, je spre me -
nje na ka ko vost gla su, pred vsem pa vzdržlji -
vost.
Po hor dek to mi ji, izre zu ene gla sil ke, os -
ta ne možnost tvor be gla su z dru go gla silko
in s preo sta li mi struk tu ra mi na ope ri ra ni
stra ni grla (npr. z ven tri ku lar no gubo).
Bolni ki včasih tvo ri jo glas s prib liževanjem
161MedRazgl.2019;58(2):
epi glo ti sa in arie pi glo tične gube. Z manjšim
ki rurškim po se gom (ojačan jem os tan ka
izre za ne gla sil ke ter zdra ve gla sil ke) lah ko
okre pi mo prib liževa nje gla silk in omogo -
čimo stik med nji ma. Glas je bis tve no boljše
ka ko vo sti po ob se va nju kot te ra pi ji pr ve ga
iz bo ra začet ne ga raka gla sil ke, saj je ta po
ob se va nju bo lje ohra nje na. Na ka ko vost
gla su bis tve no vpli va jo braz go ti ne, ki so
posle di ca ob se va nja (18). Lo go ped sku paj
z bol ni kom poišče načine ob li ko va nja gla -
su s preo sta limi struk tu ra mi in jih okre pi
z vajo.
Tudi po su pra glo ti sni la rin gek to mi ji
ali po he mi la rin gek to mi ji lah ko bol nik
ohra ni kar za do vo ljiv glas, če ima na vo ljo
iz dat no pod po ro lo go pe da, saj je ak ti va cija
mišic, ki so os ta le po ope ra tiv nem po se gu,
ne ko li ko težja, pro ces učenja pa daljši (19).
Ko je grlo od stra nje no v ce lo ti in bol -
nik ne more več tvo ri ti gla sov kot prej,
so mo goči tri je načini re ha bi li ta ci je: ezo fa -
gealni go vor (EG), tra he oe zo fa geal ni go vor
(TEG) in elek tron sko umet no grlo (EUG).
Ezo fa geal ni go vor
Pri EG vlo go di hal med go vo rom (za lo go
zra ka) prev za me jo zgor nja pre ba vi la. Pre -
bav ni in di hal ni trakt sta po la rin gek to miji
ločena, ker bol nik diha s tra heo sto mo. Zato
zrak, po tre ben za na sta nek gla su, pri de iz
požiral ni ka. Bol nik se mora naučiti sti -
sniti zrak v požiral nik, po tem ko ga je zajel
v ust no vot li no. Prav to je za bol ni ka najtežja
na lo ga. Naučiti se mora tudi po ti ska nja stis -
nje ne ga zra ka (ki ga je okrog 50–80 ml) na -
zaj iz požiral ni ka v žrelo in ust no vot li no.
Za na sta nek gla su je bistveno pre ha ja nje
zra ka sko zi pre hod požiral ni ka v žrelo, ob
čemer za ni ha jo sluz nične gube, včasih pa
za ra di hi tre ga pre ha ja nja zra ka sko zi ožino
ob močno za braz go ti nje ni sluz ni ci na sta ne
samo šum. Tako na sta li zvok se stav lja jo obi -
čajno nižje frek ven ce, glas pa je hri pav, ven -
dar za došča za gla sen go vor. Tvor ba gla su
je neod vi sna od di ha nja. Bol nik mora us tva -
ri ti in nato av to ma ti zi ra ti nove mo to rične
vzor ce za fo na ci jo. Po seb no težavo pred stav -
lja tudi, da je ko ličina zra ka med pre ho dom
sko zi ezo fa go fa rin gealni seg ment bis tve no
manjša kot pri di ha nju, ja kost gla su pa je
temu pri mer na. Prav tako je go vor vsaj
v začetku učenja EG bolj raz drob ljen, saj
s ko ličino zra ka, ki jo bol nik naen krat sti sne
in nato iz ti sne iz požiral ni ka, lah ko iz go vo -
ri le be se do ali dve. EG je kljub izred no sla -
bi ka ko vo sti proi zve de ne ga zvo ka še ved no
naj boljši način spo ra zu me va nja po la rin gek -
to mi ji. Ko se ga bol nik nauči, za spo ra zu me -
va nje ne po tre bu je več stro kov ne ga oseb ja.
Učenje EG je dol go tra jen pro ces in lah ko
traja tudi do dve leti. Ena od sla bo sti EG je
v pre cejšnji ne sta bil no sti pri dob lje ne ga
senzorimotoričnega vzorca, saj vsak psi hični
stres lah ko vodi do težav pri nje go vem iz -
va ja nju. Pred nost EG je v tem, da je pre cej
po do ben na rav ne mu go vo ru in da zanj ne
po tre bu je mo nobe nih pri po močkov (20).
Z oce no go vor ne ga spo ra zu me va nja la -
rin gek to mi ra nih bol ni kov v Se ve ro vz hod -
ni Slo ve ni ji smo ugo to vi li, da se jih pri -
bližno 60 % uspe naučiti in upo rab lja ti EG.
Kako us pešni so bol ni ki po la rin gek to mi ji
pri učenju EG, je od vi sno od šte vil nih de -
jav ni kov: sta ro sti, spo la, izo braz be, ob se ga
ope ra ci je, mo re bit ne do dat ne te ra pi je z ob -
se va njem, mo ti va ci je za učenje, časa tra ja -
nja učenja in sta nja slu ha (21).
Tra he oe zo fa geal ni go vor
Dru gi način go vor ne re ha bi li ta ci je po od -
stra ni tvi grla je TEG s po močjo go vor ne pro -
te ze. Pro te za je majh na, običajno si li kon ska
cevčica z eno smer nim ven ti lom, ki omo goča
pre hod zra ka iz sap ni ka v požiral nik. Glas
se tvo ri tako kot pri EG – na ezo fa go fa rin -
geal nem pre ho du – in je zato ena ke ka ko -
vo sti, hri pav in niz ke frek ven ce. Po memb na
raz li ka je v tem, da se pri TEG glas tvo ri
z zra kom iz pljuč, to rej ena ko kot pred od -
stra ni tvi jo grla. Mo to rični vzor ci se to rej
v tem seg men tu ne spre me ni jo, na raz po -
la go pa je ve li ko zra ka, ki omo goča dol ge
fra ze z enim vdi hom in za dost no gla snost.
162 AlenkaKravos Po sle di ce zdrav lje nja raka grla
Pred nost tega načina go vo ra je tudi v tem,
da se pro te zo vsta vi hi tro in eno stav no, lah -
ko med ope ra tiv nim po se gom ali pa ka sne -
je, ko se po ja vi po tre ba. Bol nik hi tro pri do bi
možnost po nov ne ga go vor je nja. Ja kost go -
vo ra je za ra di znat ne ko ličine zra ka v pljučih
med di ha njem večja kot pri EG (22).
Po manj klji vost TEG je v tem, da je tre -
ba pro te zo do kaj po go sto in red no me nja -
va ti (dva- do tri krat na leto), tudi nje no
vzdrževa nje je za ne ka te re bol ni ke zah tev -
no. Ker pro te za pred stavlja vez med di ha -
li in pre ba vi li, ves čas ob sta ja ne var nost
as pi ra ci je hra ne ali celo pro te ze same, če se
od pr ti na, v ka te ro je vstav lje na, za ra di vnet -
ja raz širi in ne te sni več. Po manj klji vost tega
si cer od ličnega načina go vor ne re ha bi li ta -
ci je po od stranitvi grla je tudi višja cena ter
od vi snost bol ni ka od zdravs tve ne os kr be do
kon ca živ lje nja (23).
Način go vor ne re ha bi li ta ci je bol ni kov
po od stra ni tvi grla na Kli ni ki za oto ri no la -
rin go lo gi jo in cer vi ko fa cial no ki rur gi jo
Uni ver zi tet ne ga kli ničnega cen tra Ljub lja -
na je, da se bol ni ke po skuša naučiti EG. Go -
vor no pro te zo do bi jo ti sti, ki se jim EG ne
uspe naučiti, oz. ti sti, ki za vračajo učenje EG
ali si TEG izrec no želi jo. Na isti kli ni ki so
pri mer ja li oba načina go vor ne re ha bi li ta -
ci je. Ugo to vi li so, da je TEG manj vpli val na
po slabšanje ka ko vo sti živ lje nja, ker je bolj
po do ben la rin geal ne mu go vo ru, pred vsem
pa je bil čas, po tre ben za nje go vo usvojitev,
pre cej krajši od časa učenja EG pri mer ne ka -
ko vo sti. Ob pri mer ja vi ra zum lji vo sti med te -
le fo ni ra njem ali go vo ra v hru pu ra zi sko val ci
niso do ka za li sta ti stično značilne raz li ke
med TEG in EG (24).
Tudi dru gi ra zi sko val ci bis tve ne raz li -
ke med TEG in EG niso do ka za li. Ugo to vili
so celo, da se bol ni ki po končanem zdrav -
lje nju RG raje po služuje jo EG kot TEG (25).
Iz razi skav lah ko pov za me mo, da bi
bilo smi sel no bol ni ku že med od stra ni tvi -
jo grla vsta vi ti go vor no pro te zo in mu tako
omo gočiti ta kojšnjo go vor no ko mu ni ka ci -
jo, hkra ti pa čim prej pričeti z učen jem EG,
ki bo po us pešni usvojitvi po stal pri mar ni
način go vor ne komu ni ka ci je.
V Se ve ro vz hod ni Slo ve ni ji je de lež upo -
rab ni kov TEG mi ni ma len in znaša 8 %,
v Osred nji Slo ve ni ji pa je ne ko li ko večji in
znaša 22,5 %. Ker je pri mar ni cilj usvojiti
EG, je de lež bol ni kov v tej sku pi ni naj večji:
v Se ve ro vz hod ni Slo ve ni ji 62 %, v Osred nji
Slo ve ni ji pa 49 % (26).
Elek tron sko umet no grlo
Če bol nik ne us vo ji niti EG niti TEG, mu po -
nu di mo možnost upo ra be EUG. Po ga nja ga
elek trični tok, ki omo goča ni ha nje mem bra -
ne. Bol nik mem bra no običajno pri slo ni na
sub man di bu lar ni pre del, da se vi bra ci je
pre ko tki va pre ne se jo na zrak v ust ni votli -
ni, kar us tva ri zvok. Bol ni ka naučimo pra -
vil ne ar ti ku la ci je, da na sta li zvok dobi svoj
po men. Pred nost je v hi trem učenju brez
večjega tru da, ve li ka sla bost pa sta izra zito
ko vin ski zven gla su in slabša ra zum ljivost.
Bol ni ku, ki mu ni us pe lo us vo ji ti boljših
načinov ko mu ni ka ci je, tako omo gočimo
spo ra zu me va nje. 
Po po dat kih iz Se ve ro vz hod ne in Osred -
nje Slo ve ni je je de lež upo rab ni kov EUG pri -
bližno enak in znaša 18 %.
V Slo ve ni ji je bila že pred leti na re je na
ra zi ska va, s ka te ro so po skušali ugo to vi ti,
kaj vpli va na ce lost no re ha bi li ta ci jo bol ni -
kov po zdrav lje nju RG. Av tor ji so ugo to vili,
da zgod nje od kri va nje neu god nih de jav ni -
kov in bol ni ku pri la go je na re ha bi li ta ci ja lah -
ko omo gočita pri mer no ka kovost živ lje nja
bol ni kov (go vor, hra nje nje, požira nje, po -
novna vključitev v do mače oko lje), ki so
zdravlje ni ki rurško. Večina bol ni kov je bila
v sklo pu zdrav lje nja tudi ob se va na. Lokali -
za ci ja tu mor ja in vr sta ki rurškega zdrav -
ljenja ni sta vpli va li na splošno us pešnost
re ha bi li ta ci je. Po manj klji vo zo bov je je
zmanj ševa lo spo sob nost požira nja, ni pa
vpli va lo na go vor. Na glušnost je ne ga tiv -
no vpli va la na vključeva nje bol ni ka v do -
mače oko lje. Go vor je bil naj slabši pri
bol ni kih po la rin gek to mi ji. Kljub temu sta
163MedRazgl.2019;58(2):
bili dve tret ji ni bol ni kov za do volj ni s spo -
sob nost jo go vo ra, požira nja in preo sta lo re -
ha bi li ta ci jo po zdrav lje nju (26).
Psi ho so cial na re ha bi li ta ci ja
Po končanem zdrav lje nju in re ha bi li ta ci ji
mora bol nik os ta ti pod me di cin skim nad -
zo rom. Ne le za ra di možnosti po no vi tve
tumor ja, am pak tudi za ra di mo re bit nih psi -
ho so cial nih težav, ki se kljub re ha bi li ta ci -
ji po ja vi jo po zdrav lje nju RG. Gre pred vsem
za psi hične težave, težave s po nov no so ciali -
za ci jo, opuščanje ško dlji vih raz vad in ohra -
nja nje sta nja pri mer ne prehra nje no sti. Za
poe no te nje me ril v oce ni, kako do bro je bol -
nik re ha bi li ti ran na po dročju ko mu ni ka cije
in pre hra nje va nja, so znans tve ni ki sesta vi -
li po seb no oce nje val no les tvi co, s ka te ro
oce nju je mo tri po dročja re ha bi li ta ci je: ra -
zum lji vost go vo ra, spo sobnost pre hra nje va -
nja in hra nje nje v jav no sti (27, 28).
Psi hične težave – de pre si ja in sa mo mo ril nost
Med vse mi on ko loškimi bol ni ki so prav
tisti z RG naj bolj nag nje ni k de pre si ji in
samomo ril no sti. Ugo tav lja jo zelo vi so ko
pogostost, ki znaša 15–50 % (24). Že pred
začet kom zdrav lje nja naj bi bil v obrav na -
vo bol ni ka zato vključen tudi kli nični psi -
ho log, kar je v naši državi na žalost iz ve dlji -
vo le v naj večjih cen trih. Psi ho log na mreč
nudi po moč tako bol ni ku kot nje go vi dru -
žini, in si cer tudi z vo de njem sku pin za sa -
mo po moč. V pro ce su zdrav lje nja tudi bol -
ni ko va družina po tre bu je po ja sni la gle de
bol ni ko ve ga te le sne ga in psi hičnega sta nja,
po moč pri načinu or ga ni zi ra nja na dalj nje -
ga živ lje nja ter po moči bol ni ku. V po moč
so jim tudi iz kušnje ti stih družin, ki so se
že spo pa da le z ma lig no bo lez ni jo ene ga od
svo jih čla nov in z mo te ni mi funk ci ja mi po
končanem zdrav lje nju (29).
Vr ni tev v družbo 
Na ce lot nem po dročju Slo ve ni je je do bro or -
ga ni zi ra no Društvo la rin gek to mi ra nih Slo -
ve ni je (DLS) s po sa mez ni mi področnimi
eno ta mi. Po ve za no je tudi z združenji la rin -
gek to mi ra nih v dru gih de lih Evro pe. Na ni -
vo ju društva so or ga ni zi ra ni tečaji za učenje
ali iz boljšanje go vo ra po od stra ni tvi grla
ter telesne dejavnosti (npr. učenje pla va nja
s po seb ni mi apa ra ti za vodno te ra pi jo za la -
rin gek to mi ra ne). Sku pi na pro sto volj cev
(po ver je ni kov) obi sku je bol ni ke z RG na
njiho vo željo že pred začet kom zdrav lje nja,
med zdrav lje njem in po njem. Po ver je ni ki
sve tu je jo pred krat kim ope ri ra nim bol ni kom
in od go var ja jo na vprašanja bolniko ve dru -
žine. Red no obi sku je jo člane društva in
nji ho ve družine, da se z nji mi po go var ja jo,
jim sve tu je jo in na vežejo sti ke z ope ri ra -
nimi, ki se še niso po ve za li z DLS in bi se
z njego vo po močjo lažje po nov no vključili
v družbo. DLS or ga ni zi ra tudi tečaje psi ho -
so cial ne re ha bi li ta ci je, pla nin ske iz le te,
po ho de, obi ske kul tur nih pri re di tev in skrbi
za red na druženja vseh čla nov ter nji ho vih
družin.
Opuščanje ško dlji vih na vad 
Po končani re ha bi li ta ci ji mo ra mo bol ni ke
red no spod bu ja ti k zdra ve mu načinu življe -
nja. Ti ste, ki so ohra ni li ško dlji ve na va de,
krive za nji ho vo bo le zen, pa še to li ko bolj.
Ka je nje in pre ko mer no uživa nje al ko ho la sta
lah ko ohra nje ni na va di, ki sta v ve li ki meri
kri vi za po no ven po jav tako RG kot tudi
drugih ob lik raka. Ra zi sko val ci so na mreč
ugoto vi li, da kar 16 % bol ni kov na da lju je
z red nim uživa njem al ko ho la, 30 % pa s ka -
je njem tudi po zdrav lje nju RG (30).
Ohra nja nje pri mer ne pre hra nje no sti
Prav nekakovostna pre hra na je eden iz med
po gla vit nih de jav ni kov za na sta nek RG. Zato
bol ni ke na njo opo zar ja mo že med pro ce som
re ha bi li ta ci je in jih učimo zdra vih nači nov
pre hra nje va nja. Bol nik na mreč izred no
težko spre me ni ne pri mer ne pre hramb ne
navade, se pa za ra di po sle dic zdrav lje nja
raka tudi težje hra ni. Po sle di ca je hujšanje,
in si cer pred vsem na račun pu ste mišične
mase. Ob kon trol nih pre gle dih v on kološki
164 AlenkaKravos Po sle di ce zdrav lje nja raka grla
am bu lan ti bol ni ku ob vez no iz me ri mo te -
le sno maso, se po go var ja mo o po me nu
ustrez ne in ka ko vost ne pre hra ne ter ga
povprašamo o mo re bit nih mot njah požira -
nja (31). V pri me ru težav s požira njem mo -
ra mo upo ra bi ti us trez ne diag no stične po -
stop ke in po po tre bi v re ha bi li ta ci jo vklju-
čiti lo go pe da.
ZaKLJUČEK
RG let no na novo pri za de ne prib ližno 100
oseb v Slo ve ni ji (1). Ne ogroža samo bol ni -
ko ve ga živ lje nja, saj za ra di ma lig ne bolezni
in nje ne ga zdrav lje nja na sta ne jo tudi težave
pri os nov nih bol ni ko vih funk ci jah – di ha -
nju, go vo ru in požira nju. Za za go to vi tev us -
pešnega zdrav lje nja in re ha bi li ta ci je mo te -
nih funk cij je po treb no us kla je no de lo va nje
sku pi ne raz ličnih stro kov nja kov. Z njo bol -
ni kom za go to vi mo boljše preživet je in višjo
kakovost življenja.
165MedRazgl.2019;58(2):
LITERaTURa
1. Rakv Sloveniji2015.Ljubljana:OnkološkiinštitutLjubljana,Epidemiologijainregisterraka,RegisterrakaRepub-
likeSlovenije;2018.
2. DietzA,RamrothH,UrbanT,etal.Exposuretocementdust,relatedoccupationalgroupsandlaryngealcancer
risk:resultsofa populationbasedcase-controlstudy.IntJCancer.2004;108(6):907–11.
3. ChisholmM.Theassociationbetweenwebs,ironandpost-cricoidcarcinoma.PostgradMedJ.1974;50(582):
215–9.
4. NovacekG.Plummer-Vinsonsyndrome.OrphanetJRareDis.2006;1:36.
5. CattaruzzaMS,MaisonneuveP,BoyleP.Epidemiologyoflaryngealcancer.EuJCancerBOralOncol.1996;32
(5):293–305.
6. McMichaelAJ.IncreasesinlaryngealcancerinBritainandAustraliainrelationtoalcoholandtobaccoconsump-
tiontrends.Lancet.1978;1(8076):1244–7.
7. SmithEM,SummersgillKF,AllenJ,etal.Humanpapillomavirusandriskoflaryngealcancer.AnnOtolRhinol
Laryngol.2000;109(11):1069–76.
8. OzlugedikS,YorulmazI,GokcanK.Islaryngopharyngealrefluxanimportantriskfactorinthedevelopment
oflaryngealcarcinoma?EurArchOtorhinolaryng.2006;263(4):339–43.
9. TaeK,JinBJ,JiYB,etal.Theroleoflaryngopharyngealrefluxasa riskfactorinlaryngealcancer:a preliminary
report.ClinExpOtorhinolaryngol.2011;4(2):101–4.
10. CopperMP,JovanovicA,NautaJJ.Roleofgeneticfactorsintheetiologyofsquamouscellcarcinomaofthe
headandneck.ArchOtolaryngolHeadNeckSurg.1995;121(2);157–60.
11. WünschFilhoV.TheepidemiologyoflaryngealcancerinBrazil.SaoPauloMedJ.2004;122(5):188–94.
12. BallengerJJ,SnowJB.Otorhinolaryngology:Headandnecksurgery.15thed.Baltimore,USA:Williams&Wilkins;
1996.p.121–4.
13. Hočevar-BoltežarI.Rehabilitacijabolnikovz rakomglaveinvratu.Rehabilitacija.2008;8Suppl2:73–7.
14. GillespieMB,BrodskyMB,DayTA.Swallowing-relatedqualityoflifeafterheadandneckcancertreatment.
Laryngoscope.2004;114(8):1362–7.
15. SchoenPJ,ReintsemaH,BoumaJ,etal.Qualityofliferelatedtooralfunctioninedentulousheadandneck
cancerpatientsposttreatment.IntJProsthodont.2007;20(5):469–77.
16. WatkinsJP,WilliamsGB,MascioliAA,etal.Shoulderfunctioninpatientsundergoingselectiveneckdissection
withorwithoutradiationandchemotherapy.HeadNeck.2011;33(5):615–9.
166 AlenkaKravos Po sle di ce zdrav lje nja raka grla
17. SchindlerA,FaveroE,NudoS,etal.Long-termvoiceandswallowingmodificationsaftersupracricoidlaryn-
gectomy:objective,subjective,andself-assesmentdata.AmJOtolaryngol.2006;27(6):378–83.
18. Hočevar-BoltežarI,ŽargiM.Voicequalityinthepatientsirradiatedforearlyglotticcancer.In:BattelinoS,
ed.Abstractbookofthe11thDanubesymposiuminternationalotorhinolaryngologiccongress;2006Sep27–30;
Bled,Slovenia.Ljubljana:SlovenianOtorhinolaryngologicalAssociation;2006.
19. CasperJK,ColtonRH.Clinicalmanualforlaryngectomyandheadandneckcancerrehabilitation.SanDiego,
California:SingularPublishingGroup,INC;1993.p.55–78.
20. ŠeregBaharM,Hočevar-BoltežarI,JarcA,etal.Dejavniki,kivplivajonaučenjeezofagealnegagovora.Med
Razgl.2004;43Suppl3:249–52.
21. SimpsonCB,PostmaGN,StoneRE,etal.Speechoutcomesafterlaryngealcancermanagement.Otolaryngol
ClinNorthAm.1997;30(2):189–205.
22. SchusterM,LohschellerJ,KummerP,etal.Qualityoflifeinlaryngectomeesafterprostheticvoicerestoration.
FoliaPhoniatrLogop.2003;55(5):211–9.
23. FajdigaI,Hočevar-BoltežarI,ŽargiM.Voiceprosthesis –tenyearsafter.ZdravVestn.2002;71Suppl3:85–8.
24. HendersonJM,OrdRA.Suicideinheadandneckcancerpatients.JOralMaxillofacSurg.1997;55(11):1217–21.
25. QuerM,Burgues-VilaJ,Garcia-CrespilloP.Primarytracheoesophagealpuncturevs.esophagealspeech.Arch
OtolaryngolHeadNeckSurg.1992;118(2):188–90.
26. Hočevar-BoltežarI.Glasovnarehabilitacijapolaringektomiji.In:ErženJ,ed.Kirurgijavratu:simpozij,zbornik.
Ljubljana:Kirurškašola;2001.p.89–95.
27. Hočevar-BoltežarI,ŠmidL,ŽargiM,etal.Factorsinfluencingrehabilitationinpatientswithheadandneck
cancer.RadiolOncol.2000;34(3):289–94.
28. ListMA,Ritter-SterrC,LanskySB.A performancestatusscaleforheadandneckcancerpatients.Cancer.
1990;66(3):564–9.
29. LydiattWM,MoranJ,BurkeWJ.A reviewofdepressionintheheadandneckcancerpatient.ClinAdvHematol
Oncol.2009;7(6):397–403.
30. DuffySA,RonisDL,ValensteinM,etal.Depressivesymptoms,smoking,drinkingandqualityoflifeamong
headandneckcancerpatients.Psychosomatics.2007;48(2):142–8.
31. DwyerJT.Dieteticassessmentofambulatorycancerpatients:withspecialattentiontoproblemsofpatients
sufferingfromhead—neckcancersundergoingradiationtherapy.Cancer.1979;43Suppl5:2077–86.
Prispelo17. 10. 2017
MancaLeben1,PrimožGradišek2
Ne vro kog ni tiv ne in psi ho loš ke po sle di ce
po poš kod bi gla ve in mož ga nov
NeurocognitiveandPsychologicalConsequencesofCraniocerebralInjury
IZvLEČEK
KLJUČNEBESEDE:nezgodnamožganskapoškodba,spomin,pozornost,komunikacija,izvršilnefunkcije,
osebnost,motnjerazpoloženja
Nez god na mož gan ska poš kod ba je z zu na nji mi fi zi kal ni mi si la mi pov zro če na ne nad na
ne de ge ne ra tiv na poš kod ba osred nje ga živ čev ja, za ka te ro je zna čil na zmanj ša na ali spre -
me nje na za vest. Vodi lah ko v traj ne ali za ča sne spre mem be te le snih, spoz nav nih in psi -
ho so cial nih funk cij poš ko do van ca. Pri ta kih vr stah poš kodb so poš ko do va ni raz lič ni pre de li
mož ga nov, kar pri ve de do raz no li kih spoz nav nih ali psi ho loš kih po sle dic. Po go sto priza -
de te spoz nav ne funk ci je so spo min, po zor nost, je zik, ko mu ni ka ci ja in iz vr šil ne funk ci je.
Prav tako se pri lju deh po hudi poš kod bi gla ve po jav lja jo mot nje raz po lo že nja in spre -
mem be oseb no sti. Kak šna bo mot nja v delovanju mož ga nov, je od vi sno pred vsem od po -
droč ja, ki je poš ko do va no.
aBSTRaCT
KEYWORDS:traumaticbraininjury,memory,attention,communication,executivefunction,personality,
mooddisorder
Trau ma tic brain in jury is a non de ge ne ra ti ve, su den in jury of the cen tral ner vous system
cau sed by ex ter nal physi cal for ce. It is ca te go ri sed with loss or al te ra tion of cons ci ou sness
and can lead to tem po rary or per ma nent chan ges in the cor po ral, cog ni ti ve and psycho -
so cial func tio ning of the in ju red per son. The afo re men tio ned in ju ries af fect dif fe rent parts
of the brain, which leads to a plet ho ra of cog ni ti ve or psycho lo gi cal con se quen ces. Most
com monly af fec ted cog ni ti ve func tions are me mory, at ten tion, speach, com mu ni ca tion
and exe cu ti ve func tions, of ten ti mes ac com pa nied by chan ges in mood and per so na lity.
The di stur ban ce in the brain func tion chiefly de pends on the area af fec ted.
1 MancaLeben,dr.med.,UniverzitetnikliničnicenterLjubljana,Zaloškacesta7,1000Ljubljana;manca.leben@gmail.com
2 Doc.dr.PrimožGradišek,dr.med.,Kliničnioddelekzaanesteziologijoinintenzivnoterapijooperativnihstrok,Center
zaintenzivnoterapijo,Kirurškaklinika,UniverzitetnikliničnicenterLjubljana,Zaloškacesta2,1000Ljubljana;Katedra
zaanesteziologijoz reanimatologijo,Medicinskafakulteta,Univerzav Ljubljani,Zaloškacesta7,1000Ljubljana
167MedRazgl.2019;58(2):167–82 • Pregledni članek
UvOD
Trav mat ska poš kod ba mož ga nov je po sle -
di ca de lo va nja zu na nje sile, ki pri ve de do
struk tur ne poš kod be in/ali mo tenj mož gan -
ske funk ci je z vsaj enim od na sled njih kli -
nič nih zna kov oz. simp to mov, na sta lih ta koj
po poš kod bi (1, 2):
• ka kr šna ko li po pol na iz gu ba za ve sti ali
spre me nje na stop nja za ve sti,
• iz gu ba spo mi na o do god kih tik pred ali
po poš kod bi,
• spre me nje na vse bi na za ve sti v ča su po -
škod be (zme de nost, de zo rien ti ra nost,
upo čas nje no miš lje nje itd.),
• pre ho den ali tra jen ne vro loš ki pri manj -
kljaj (mot nje rav no tež ja, mot nje vid ne ga
po lja, pa re za spod njih okon čin, pa ra ple -
gi ja, sen zo rič ne mot nje, afa zi ja) in
• in tra kra nial ne ok va re.
Trav mat ske poš kod be mož ga nov gle de na
Glas gow sko les tvi co ne za ve sti (angl. Glas gow
coma sca le, GCS) de li mo na bla ge, zmer ne
in hude. Po ma ga mo pa si tudi z dru gi mi me -
ri li (ta be la 1) (2).
In ci den ca trav mat ske poš kod be mož ga -
nov v Evrop ski uni ji zna ša 235–317 pri me -
rov na 100.000 pre bi val cev (3). Če prav se
je smrt nost po mož gan skih poš kod bah za -
ra di raz vo ja me di ci ne zmanj ša la, poš ko do -
van ci še ved no os ta ja jo dol go roč no nez mož -
ni nor mal ne ga de lo va nja za ra di kog ni tiv nih,
fi zič nih, čus tve nih in ve denj skih mo tenj
(4–6). 
168 MancaLeben,PrimožGradišek Ne vro kog ni tiv ne in psi ho loš ke po sle di ce po poš kod bi gla ve …
Ljud je se po mož gan ski poš kod bi naj -
po go ste je soo ča jo z mot nja mi po zor no sti,
ob de la ve in for ma cij, iz vr šil nih funk cij in
spo mi na (7). Na po droč ju ve de nja se te ža -
ve naj po go ste je ka že jo kot ne pri mer no ve -
de nje, iz gu ba nad zo ra in nenadzorovana jeza
ter z draž lja jem po ve za no ve de nje (angl. sti -
mu lus bound be ha vior) (8). Mo te no je tudi
čus tvo va nje po sa mez ni ka, ki se lah ko ka že
kot pre ti ran čus tve ni od ziv ali kot zmanj -
ša no izra ža nje ču stev (9). V ta be li 2 so pri -
ka za ni de le ži simp to mov pri lju deh, ki so
utr pe li poš kod bo gla ve. 
Ve či no ma so poš kod be ža rišč ne in priza -
de ne jo pre fron tal no skor jo in senč ni reženj.
Rav no te struk tu re so po ve za ne s kog ni tivnim
Ta be la 1. Merilazadoločanjeresnostimožganskepoškodbe.GCS –Glasgowskalestvicanezavesti(angl.
Glasgowcomascale).
Me ri la Bla ga/pre tres Zmer na Huda
GCS 13–15 9–12 3–8
Izgubazavesti 0–30minut med30minutami > 24ur
in24urami
Spremembavsebine 1sekundado24ur > 24ur temeljinadrugih
zavesti/duševnegastanja merilih
Posttravmatska ≤1dan večkot1dan > 7dni
izgubaspomina inmanjkot7dni
Ta be la 2. Deležposameznihsimptomovpriljudeh
popoškodbiglave(10).
Simp to mi De lež (%)
Spominskemotnje 6,6–41,3
Razdražljivost 2,4–38,8
Depresivnorazpoloženje 3,5–25,9
Motnjepozornosti 3,1–40,6
Zmanjšanamotivacija 11,2–21,7
Težavez izražanjem 0,3–32,2
Težavez načrtovanjem 7,7–32,5
Manjšakognitivnafleksibilnost 6,6–26,6
Impulzivnost 1,7–15,4
Slabšačustvenaodzivnost 3,5–18,2
in so cial nim de lo va njem (11). Sama trav -
mat ska poš kod ba mož ga nov po go sto vodi
v dol go traj no nez mož nost in s se boj pri ne -
se neu god ne učin ke; tako na sa me ga po -
škodo van ca, kot nje go vo dru ži no, pri ja te lje
in nas ploh ce lot no druž bo (12). 
Upad kog ni tiv nih spo sob no sti ne red ko
pov zro ča nez mož nost de lo va nja po sa mez -
ni ka in je od vi sen pred vsem od ob sež no sti
in lo ka ci je poš kod be ter ob no vi tve ne sposob -
no sti mož ga nov po poš kod bi (pla stič nosti
mož ga nov) (11). Kljub temu pa te že mo tenj
kog ni tiv nih funk cij ni mož no na po ve da ti
samo na pod la gi ne vroa na tom ske lo ka ci je
(sli ka 1) (13). Do mo tenj kog ni tiv nih funk -
cij pri de tudi ob di fuz ni ak son ski ok va ri, naj -
ver jet ne je za ra di pri za de to sti si ste mov
mo noa min skih živč nih pre na šal cev (14).
POZORNOST
Po zor nost je os nov na kog ni tiv na funk ci ja
in je hkra ti prvi po goj za po tek os ta lih kog -
ni tiv nih pro ce sov. Po zor nost ni eno ten po -
jav, tem več vse bu je več kom po nent. Te so:
bud nost (dov zet nost za sen zo rič ne in for ma -
ci je in pri prav lje nost od zi va na nje), se lek -
tiv na po zor nost (spo sob nost iz mno ži ce
draž lja jev iz bra ti tarč no in for ma ci jo in za -
vi ra ti ne po memb ne draž lja je), vzdr že va na
po zor nost (angl. su stai ned at ten tion) (spo sob -
nost vzdr že va nja po zor no sti pro ti viru in -
for ma cij ali pri opra vi lu sko zi dalj še ča sov no
ob dob je), de lje na po zor nost (spo sob nost
de li tve po zor no sti med več vi rov in for ma -
cij ali opra vil hkra ti), hi trost ob de lo va nja
infor ma cij (hi trost, s ka te ro se in for ma ci je
ob de lu je jo zno traj osred nje ga živč ne ga si -
ste ma in omo go či jo, da pri de do kog ni tiv -
ne ak tiv no sti), vi dik iz vr še va nja in nad zo ra
(od zgo raj navz dol (angl. top-down) koor di -
na ci ja pro ce sov po zor no sti na niž ji rav ni, ki
po ma ga jo pri iz ved bi ne ru tin skih opra vil,
združ lji vih z vzgi bi in na me ni) (15).
Za de lo va nje vseh teh ele men tov po -
zorno sti skr bi jo šte vil ne ši ro ko raz pr še ne
ne vro loš ke po ve za ve. Pri bol ni kih z mot -
njami po zor no sti v ra zi ska vah s sli kov ni mi
prei ska va mi mož ga nov po go sto opi su je jo
169MedRazgl.2019;58(2):
Motorična
Zatilni reženj (vid)
Senzorična
Senčni reženj (jezik)
Temenski reženj
Čelni reženj
(načrtovanje)
Hipokampus (spomin)
Entorinalna skorja (spomin)
Amigdala (čustva)
Hipotalamus
L
im
b
i č
n
i s
is
te
m
Obročasti girus (motivacija)
Dorzolateralna
prefrontalna skorja
(izvrševanje/logika)
Lateralna
orbitofrontalna
skorja (primeren
socialni/čustveni odziv)
SKORJA
Mali možgani
(koordinacija gibov)
Možgansko deblo
(življenjske funkcije)
KA
LOZ
NI KORPUS
Sli ka 1. Slikovniprikazprostorskerazporeditvemožganskihfunkcij.
spre me nje no ak ti va ci jo čel no-te men skih
ne vro loš kih po ve zav (16, 17).
Pri po zor no sti, po ve za ni z orien ta ci jo,
so de lu je ho li ner gič ni si stem, ki iz ha ja iz ba -
zal ne ga te len ce fa lo na in na sled nje strukture:
zgor nji te men ski re ženj, senč no-temenski
stik, fron tal no oče sno po lje (sli ka 2, sli ka 3)
in zgor nji ko li kel (18).
Pri vzdr že va ni po zor no sti so de lu je nor -
a dre ner gič ni si stem iz mo dre ga je dra (lat.
lo cus cae ru leus) sku paj z de sno čel no in te -
men sko skor jo. Nje na funk ci ja je do se ga nje
in vzdr že va nje sta nja vi so ke ob čut lji vo sti
za draž lja je iz oko li ce (19).
Ne vro loš ke po ve za ve, ki skr bi jo za iz -
vr šil no po zor nost, so del me zo kor ti kal ne -
ga do pa mi ner gič ne ga si ste ma in za je ma jo
spred nji del obro ča ste ga gi ru sa (lat. gyrus
cin gu li), ven tro la te ral no pre fron tal no skorjo
in ba zal ne gan gli je (sli ka 2, sli ka 3) (20, 21).
Ta ob li ka po zor no sti vklju ču je me ha niz me
za nad zor in re še va nje konf lik tov med mi -
sli mi, ob čut ki in od zi vi. So de lu je tudi pri de -
lov nem spo mi nu, na čr to va nju, me nja va nju
stra te gij in za vi ral ne mu nad zo ru (22, 23).
Po trav mat ski poš kod bi mož ga nov imajo
poš ko do van ci naj po go ste je te ža ve s kon cen -
tra ci jo, po zor nost jo in zmanj ša no hitro stjo
ob de lo va nja in for ma cij (24). Upo čas nje nost
je so raz mer na zahtevnosti na lo ge (25). Te -
ra pev ti po go sto opa ža jo upo čas nje nost pri
iz va ja nju mi sel nih na log (26). Zmanj ša na
hitrost ob de lo va nja je še bolj opaz na pri
oprav lja nju še ne poz na nih na log (27). 
Pri zmer nih in hu dih poš kod bah mož -
ga nov se po jav lja jo tudi mot nje se lek tiv ne
in vzdr že va ne po zor no sti (25). Ra zi ska ve
okvar pri lju deh po hudi poš kod bi gla ve in
mož ga nov ka že jo, da bi lah ko bile pri mot -
njah vzdr že va ne po zor no sti ude le že ne ok -
va re čel no-te men skih ne vro loš kih po ve zav
(28, 29). Te ža ve z vzdr že va no po zor nost jo so
lah ko po sle di ca pri mar nih ali pa se kun dar -
nih ne vro pa to loš kih spre memb, kot so utru -
je nost, mot nje spa nja in de pre si ja (30, 31).
Poš kod be pre de lov de sne čel ne skor je
ok va ri jo spo sob nost za ho te no vzdr že va nje
170 MancaLeben,PrimožGradišek Ne vro kog ni tiv ne in psi ho loš ke po sle di ce po poš kod bi gla ve …
po zor no sti, kar pov zro či, da bol ni ki s tako
poš kod bo na re di jo več je šte vi lo na pak ob
dalj šem iz va ja nju na lo ge kot ti sti s poš kod -
bo le ve ga čel ne ga rež nja. Bol ni ki z ok va ra -
mi v de snem te men skem po droč ju ima jo
te ža ve tako z vzdr že va njem po zor no sti kot
tudi z orien ta cij sko po zor nost jo, kar pri ve -
de do za ne mar ja nja vid ne ga po lja na nas -
prot ni stra ni ok va re (32).
Pri iz va ja nju vid nih in slu šnih na log
selek tiv ne po zor no sti so ljud je s trav mat -
sko poš kod bo mož ga nov po ča snej ši in manj
učin ko vi ti (33–35). Te ža ve jim pov zro ča
tudi preu sme ri tev po zor no sti na ne pri ča ko -
van draž ljaj (36). Po go sto se mot nje po zor -
no sti po ka že jo tudi pri de lje ni po zor no sti,
saj poš ko do van ci tež je ali pa sploh ne mo -
re jo pos ve ča ti po zor no sti dve ma stva re ma
hkra ti. Mot nje de lje ne po zor no sti so pri sot -
ne, ko na lo ga zah te va nad zo ro va no ob de -
lova nje in for ma cij, ne pa pri av to ma tič nem
oprav lja nju na lo ge (37, 38).
SPOMIN
Spo min je mi sel na spo sob nost, ki omo goča
ohra ni tev in pri klic pre te klih vti sov, infor -
ma cij, idej in ob čut kov (39). Spo min lah ko
v gro bem de li mo na eks pli cit ni in im pli cit -
ni spo min.
Eks pli cit ni spo min, ki ga ho te no pri kli -
če mo v miš lje nje, de li mo na: epi zo dič ni spo -
min (spo min za av to bio graf ske do god ke) in
se man tič ni spo min (spo min o splo šno zna -
nih dejs tvih).
Im pli cit ni spo min, ki je sa mo de jen in ni
za ve sten, de li mo na: pro ce du ral ni spo min
(spo min za uče nje no vih mo to rič nih veš čin),
po go je va nje (angl. con di tio ning) in t. i. »pri -
ming« uči nek (bolj ši od ziv na draž ljaj za radi
pred hod ne iz po stav lje no sti ena ke mu draž lja -
ju ali le sa me mu kon cep tu tega draž lja ja) (40).
Deli mož ga nov, ki so de lu je jo pri spo -
min skih funk ci jah: me dial ni senč ni re ženj
s hi po kam pal no for ma ci jo (den tat ni girus,
hi po kam pus, su bi cu lum) in pa ra hipokam -
pal no re gi jo (pre su bi cu lum, pa ra su bi cu lum,
en to ri nal na skor ja, area pe rir hi na lis, area
171MedRazgl.2019;58(2):
sulkusPrecentralni Centralni sulkus
Lateralni sulkus
Legenda:
VMPF DLPFVLPF FOP SMP MS AG + WP
Sli ka 2. Možganskapolobla –stranskipogled.VMPF –ventromedialnaprefrontalnaskorjaa,VLPF –ven-
trolateralnaprefrontalnaskorja,DLPF –dorzolateralnaprefrontalnaskorja,FOP –frontalnoočesnopolje,
SMP –suplementarnomotoričnopodročje,MS –motoričnaskorja,AG+WP –angularnigirusinWernickovo
področje.a Nekateripoimenujejoventromedialnoprefrontalnoskorjokarorbitofrontalnaskorja.Včasihpa
jeorbitofrontalnaskorjasamonajboljinferiornidelventromedialneprefrontalneskorjeinskupajz ventral-
nimipredelimedialneprefrontalneskorjesestavljaventromedialnoprefrontalnoskorjo.
Legenda:
VMPF DLPF FOP SMP MS OG
Sli ka 3.Možganskapolobla –medialnipogled.VMPF –ventromedialnaprefrontalnaskorja,DLPF –dorzo-
lateralnaprefrontalnaskorja,FOP –frontalnoočesnopolje,SMP –suplementarnomotoričnopodročje,MS –
motoričnaskorja,OG –obročastigirus.
postr hi na lis), ma mi lar no te les ce, ma mi lo -
ta la mič ni fas ci kel, dor zo me dial no je dro ta -
la mu sa, ven tral ni del no tra nje me du lar ne
la mi ne ta la mu sa (plast bele mož ga no vi ne,
ki lo či me dial na je dra ta la mu sa od pul vi -
nar ja, la te ral nih je der in an te rior ne ga je dra
ta la mu sa), an te rior no je dro ta la mu sa, ba zal -
ni te len ce fa lon in pre fron tal na skor ja (sli -
ka 4, sli ka 5) (41, 42). 
Mot nje spo mi na so ene glav nih last no -
sti poš kodb mož ga nov. Zgod nje faze okre -
va nja po poš kod bi mož ga nov so po go sto
po ve za ne s po strav mat sko iz gu bo spo mi na
in re tro grad no iz gu bo spo mi na (43, 44). Med
epi zo do po strav mat ske iz gu be spo mi na so
bol ni ki de zo rien ti ra ni in se ne spom ni jo do -
god kov, ki so se zgo di li ta koj po poš kod bi.
Čas tra ja nja po strav mat ske iz gu be spo mi -
na sov pa da s te žo mož gan ske poš kod be in
je zato do ber na po ved ni de jav nik izi da bo -
lez ni (45). Re tro grad na iz gu ba spo mi na je
po ve za na s teo ri jo tem po ral ne ga gra dien -
ta, kjer je bolj ver jet no, da ose ba os ta ne brez
ne dav nih spo mi nov kot pa ti stih, ki jih je
pri do bi la v dalj ni pre te klo sti (46).
Poš kod be me dial ne ga senč ne ga rež nja
in hi po kam pu sa pov zro ča jo an te ro grad no
in re tro grad no iz gu bo spo mi na, ohra nje ni
pa so pro ce du ral ni in de lov ni spo min, os -
nov na in te lek tual na funk ci ja in se man tič -
ni spo min (47).
Poš kod be osred nje ga dien ce fa lo na (dor -
zo me dial no in an te rior no je dro ta la mu sa,
ma mi lar no te les ce, ma mi lo ta la mič ni fas ci -
kel) se prav tako ka že jo z iz gu bo spo mi na.
Poš ko do van ci ima jo an te ro grad no iz gu bo
spo mi na in re tro grad no iz gu bo spo mi na.
Kon fa bu la ci je so po ve za ne z ok va ro čel ne -
ga rež nja (48, 49).
Mot nje v eks pli cit nem spo mi nu so po -
ve za ne z zmanj ša no de be li no skor je in
zmanj ša no ani zo tro pi jo te men ske ga rež nja
(50). Po poš kod bah je po go sto pri za det epi -
zo dič ni spo min (51). Pri epi zo dič nem spo -
mi nu so de lu je jo hi po kam pus in tudi dru -
gi deli v me dial nem senč nem rež nju, pa tudi
dien ce fa lon in dru ge lim bič ne struk tu re.
V zad njem ča su naj bi ugo to vi li, da ima po -
memb no vlo go pri epi zo dič nem spo mi nu
pre fron tal na skor ja (52, 53). Pri pro ce su ko -
di ra nja in for ma cij v epi zo dič ni spo min so -
de lu je leva in fe rior na pre fron tal na skorja,
pri pri kli cu in for ma cij pa de sna. V levi pre -
frontal ni re gi ji se to rej pre kri va jo področja,
ki so vklju če na pri pri kli cu se man tič ne ga
spo mi na, ko di ra nju in for ma cij v epi zo dič -
ni spo min ter pri de lov nem spo mi nu, kar
na ka zu je, da so vsi tri je spo min ski si ste mi
po ve za ni s čel nim po droč jem. Med pri kli cem
epi zo dič ne ga spo mi na se ak ti vi rajo tudi po -
droč ja, po dob na ti stim v te men skih rež njih,
ki so de lu je jo pri de lov nem spo mi nu, kar zo -
pet ka že na po ve za vo med tema dve ma spo -
min ski ma si ste mo ma (54–57). Se man tič ni
spo min naj bi se ve či no ma skla diš čil v an -
te ro la te ral ni senč ni skor ji (58). Kot že ome -
nje no, naj bi bile v pri klic vklju če ne leve in -
fe rior ne pre fron tal ne re gi je, ki so de lu jejo
tudi pri de lov nem spo mi nu (56, 57, 59). Pogo -
sto so pri sot ne še mot nje upo rabe or ga niza -
cij skih stra te gij med uče njem, npr. raz vrš -
ča nje be sed v se man tič ne ka te go ri je (60). 
Im pli cit ni spo min je po poš kod bah do -
kaj ohra njen (61). Pri pro ce du ral nem spo -
mi nu so de lu je jo pro ga sto telo (lat. cor pus
stria tum), mali mož ga ni in mo to rič ne re gi -
je skor je. Čel ne re gi je, po ve za ne z ba zal ni -
mi gan gli ji, prav tako pri po mo re jo k uče nju
kog ni tiv nih veš čin. Ko se veš čin do bro na -
uči mo, se poti v mož ga nih spre me ni jo. Ko
smo se neke veš či ne res do bro nau či li, naj
bi pri iz va ja nju te priš lo do zmanj ša ne ga so -
de lo va nja pre fron tal ne in pre mo to rič ne
skor je (62, 63).
Pri za de te so tudi ka te go ri je spo mi na, ki
so po ve za ne z iz vr šil ni mi funk ci ja mi. Trav -
mat ska mož gan ska poš kod ba lah ko ok va ri
de lov ni spo min (za ča sno shra nje va nje in
uprav lja nje in for ma cij, po treb nih za kog ni -
tiv ne ope ra ci je), pros pek tiv ni spo min (spo -
sob nost za pom ni ti si na me ne za pri hod nost)
(40, 61). Pri poš ko do van cih se po go sto razvi -
je me ta me mo ri ja, kar po me ni, da se sami ne
za ve da jo svo jih spo min skih zmož no sti (64).
172 MancaLeben,PrimožGradišek Ne vro kog ni tiv ne in psi ho loš ke po sle di ce po poš kod bi gla ve …
173MedRazgl.2019;58(2):
Horoidni pletež
Fimbrija
Forniks
Dentatni girus
:Legenda
Dentatni girus
Hipokampus
Subiculum
Presubiculum
Parasubiculum
Entorinalna skorja
Fuziformni girus
Spodnji
longitudinalni
možganski
fascikel
Stranski ventrikel
Area perirhinalis
Sli ka 4.Diagramhipokampusa –koronarnaravnina:dentatnigirus;hipokampus;subiculum,parahipokampalni
girus,kigasestavljajopresubiculum,parasubiculum,entorinalnaskorja,areaperirhinalisinareapostrhinalis
(niprikazananasliki).
Sprednja jedra talamusa
Medularna strija talamusa
Habenula
Forniks
Terminalna strija
Dentatni girus
Interpedunkularno jedro
Parahipokampalni
girus
Hipokampus
Kolozni korpus
časti girusObro
Mamilotalamični
fascikel
Hipotalamus
Septalna jedra
Mamilarno telesce
Amigdala
Sli ka 5. Diagramlimbičnegasistema.
De lov ni spo min je pro ces za vzdr že va -
nje in for ma ci je »on-line« med iz va ja njem
dru gih kog ni tiv nih funk cij. Si stem de lov -
ne ga spo mi na se stav lja od vse bi ne neod vi -
sen osred nji iz vr še va lec, ki nad zo ru je in
uprav lja in for ma ci je, shra nje ne v dveh pod -
si ste mih: vid no-pro stor ski ski cir ki (angl.
visual spa tial sketch pad) in fo no loš ki zan ki
(angl. pho no lo gi cal loop) (65). Za de lo va nje
de lov ne ga spo mi na naj bi bila po treb na po -
ste rior na te men ska skor ja. Za ob de lo va nje
ver bal nih in for ma cij naj bi bila od go vor na
leva stran, za ob de lo va nje pro stor skih pa
desna stran po ste rior ne te men ske skor je.
Če že li mo za dr ža ti in for ma ci jo v de lov nem
spo mi nu, je po treb no po nav lja nje. Za ta vi -
dik de lov ne ga spo mi na naj bi skr be la poste -
rior na ven tro me dial na pre fron tal na skorja
in pre mo to rič na re gi ja. Tudi tu je leva stran
po ste rior ne ven tro me dia ne pre fron tal ne
skor je od go vor na za ob de lo va nje ver bal nih
in for ma cij, de sna ho mo log na re gi ja pa za
pro stor ske in for ma ci je. Osred nji iz vr šil ni si -
stem de lov ne ga spo mi na, ki nad zi ra po zor -
nost, koor di ni ra in uprav lja šte vil ne vire in -
for ma cij v de lov nem spo mi nu in nad zo ru je
konč ni izid, je od vi sen od dor zo la te ral ne
pre fron tal ne skor je. Mot nje v de lov nem spo -
mi nu zato po go sto opa zi mo po poš kod bi
čel ne ga rež nja ali ob atro fi ji čel ne ga dela
mož ga nov, ki je del nor mal ne ga sta ra nja, in
so ver jet no po ve za ne z mot nja mi v de lo -
vanju iz vr šil nih funk cij (sli ka 2, sli ka 3)
(55–57, 66). 
IZvRšILNE FUNKCIJE
Iz vr šil ne funk ci je lah ko de fi ni ra mo kot
zbir ko spo sob no sti, ki vklju ču je jo po sta vi -
tev oseb ne ga ci lja, teh ta nje al ter na tiv nih od -
lo či tev, iz bi ro de lo va nja, iz bi ro za po red ja
pre kri va jo čih se do god kov in urav na va -
nje ve de nja tako, da lah ko do se že mo že le ni
cilj (67). Gre za spo sob no sti, kot so na čr to -
va nje, po bu da, nad zor, re še va nje prob le mov,
za vi ral ni nad zor in metakognicija (pozna -
va nje sposobnosti nekoga). To so funkcije
viš je ga reda, ki so v do me ni čel ne ga rež nja
in nje go vih pro jek cij. Te funk ci je uprav ljajo
in koor di ni ra jo dru ge kog ni tiv ne funkci je,
kot sta spo min in po zor nost ter omo go ča -
jo pri la go di tev no vim in/ali kom plek snim
po lo ža jem (68–71).
Trav mat ske poš kod be mož ga nov ve li -
ko krat pri za de ne jo an te rior ni del mož ga nov
(po lar ni in ven tral ni del čel ne ga rež nja in
senč ni re ženj), zato so iz vr šil ne funk ci je po -
go sto pri za de te (72). Pre fron tal na skor ja ima
ši ro ke in po vrat ne po ve za ve s preo sta li mi
deli mož ga nov. Po ste rior ne, sub kor ti kal ne
in di fuz ne ok va re lah ko opo na ša jo poškod -
be pre fron tal ne skor je, saj pre ki ne jo po veza -
ve s čel nim si ste mom (73). Bol ni ki s poš -
kod ba mi čel ne ga rež nja ni ma jo spo sob no sti
me nja va nja stra te gij in zato po spre mem -
bi pra vi la ne mo re jo spre me ni ti svo je ga rav -
na nja. Zato lah ko opa zi mo per se ve ra ci jo ve -
de nja (74).
Pri lo ka li zi ra nih poš kod bah dor zo la te -
ral ne pre fron tal ne skor je se po ja vi jo te žave
s po zor nost jo, de lov nim spo mi nom, na čr to -
va njem in skle pa njem (sli ka 2, sli ka 3) (68).
Pri poš kod bi mož ga nov lah ko pri de tudi do
mot nje ver bal ne fluent no sti (tako se man -
tič ne kot fo nem ske). Vzo rec mot nje je po -
do ben kot pri ti stih, ki ima jo čel ne ok va re
za ra di raz lič nih vzro kov. Zmanj ša na fluent -
nost ni po ve za na z upo čas nje nost jo mi selne -
ga ob de lo va nja in splo šnim kog ni tiv nim
upa dom (75). Do mo tenj v fo nem ski fluent -
no sti lah ko pri de pri ok va rah leve dor zo late -
ral ne pre fron tal ne skor je. Lah ko pa je fluent -
nost pri za de ta tudi ob ok va rah de sne ali leve
me dial ne pre fron tal ne skor je (68).
Fron to po lar na pre fron tal na skor ja pre -
je ma vi so ko ob de la ne ab strakt ne in for ma -
ci je iz dru gih su pra mo dal nih po dro čij in
pred stav lja most med viš ji mi iz vr šil ni mi
funk ci ja mi in re gi ja mi, ki so po ve za ne s čus -
tvi, sa mo re gu la ci jo ter vzgi bi (76). Fron to -
polar na pre fron tal na skor ja je po ve za na z
metakognicijo, zavedanjem notranjega sta -
nja in epi zo dič nim spo mi nom. Pred vi de va -
jo, da je re gi ja po ve za na tudi z ob de lo va njem
na čr tov in ci ljev za pri hod nost ter da tako
174 MancaLeben,PrimožGradišek Ne vro kog ni tiv ne in psi ho loš ke po sle di ce po poš kod bi gla ve …
pri po mo re k funk ci ji pros pek tiv ne ga spo -
mina in več opra vil no sti (angl. mul ti ta sking)
(77, 78).
Su pe rior na me dial na pre fron tal na skor -
ja ali su ple men tar no mo to rič no po droč je
skr bi za ini cia ci jo in vzdr že va nje mi sel nih
pro ce sov. Pri ok va ri tega po droč ja pri de do
apa ti je ali abu li je ter ob obo je stran ski ok -
va ri celo do aki ne tič ne ga mu tiz ma (76).
JEZIK IN KOMUNIKaCIJa
Po droč ja v mož ga nih, ki jih po ve zu je mo
z jezi kom in ko mu ni ka ci jo, so do mi nant na
pre fron tal na skor ja (kjer se na ha ja Brocovo
področje), pe ri sil vič na (ar kuat ni fascikel, ki
po ve zu je Brocovo in Wer nic ko vo po droč je
in dru ge po sred ne poti) in te men ska re gi -
ja za je zik ter tudi dru ge mož gan ske re gi -
je, ki so de lu je jo pri šir šem vi di ku ko mu ni -
ka ci je (79).
Pri bol ni kih po trav mat ski poš kod bi
mož ga nov naj de mo kla sič ne sin dro me afa -
zij (79). Naj po go ste je naj de mo ano mič no
afa zi jo. Za to fluent no afa zi jo so zna čil ne
nez mož nost pri kli ca pra ve be se de, pa ra fa -
zi je (upo ra ba ne pra vih zlo gov, be sed in
fraz med go vo rom) in cir kum lo ku ci je (upo -
ra ba pre ve li ke ga šte vi la be sed za izra ža nje
ide je), med tem ko je spo sob nost po nav ljanja
in ra zu me va nja ohra nje na. Na sta nek take
afa zi je se po ve zu je s poš kod bo an gu lar ne -
ga gi ru sa v je zi kov no do mi nant ni po lob li
(sli ka 2).
Dru ga naj po go stej ša ob li ka afa zi je je
Wer nic ko va ali re cep tiv na afa zi ja, kjer ima
bol nik te ža ve z ra zu me va njem be sed in
stav kov. Ose be s tako ob li ko afa zi je pri
govo ru upo rab lja jo mno go be sed in tvo ri -
jo sicer slov nič no pra vil ne stav ke, ven dar
z ne smi sel no vse bi no. V po ve dih upo rab lja -
jo neob sto je če in ne po memb ne be se de. Ta
ob li ka afa zi je na sta ne pri poš kod bi Wer nick -
o ve ga po droč ja za go vor, ki le ži v po ste riorni
tret ji ni su pe rior ne ga senč ne ga gi ru sa (sli -
ka 2) (80). Na po ved izi dov afa ziv nih sin dro -
mov je do bra, saj se ti v sko raj 50 % po pra -
vijo (81). Po leg ano mič ne in Wer nick o ve
afa zi je se ob ča sno lah ko po jav lja jo mu ti zem,
eho la li ja (bo le zen sko av to ma tič no po snema -
nje be sed koga dru ge ga) in jec lja nje (79). 
Di zar tri ja je do kaj po gost po jav po hudi
poš kod bi gla ve in mož ga nov ter lah ko vztra -
ja tudi, ko se os ta le ko mu ni ka cij ske mot nje
po pra vi jo (80). Po poš kod bah mož ga nov je
splo šno po go stej ši manj učin ko vit go vor in
upo ra ba manj še ga šte vi la pri re dij, kar vodi
v frag men ti ran go vor. Ka že jo se tudi te ža -
ve v prag ma tič ni upo ra bi je zi ka. Poš ko do -
van ci ima jo te ža vo z za če nja njem po go vora,
vzdr že va njem teme po go vo ra, s pri la ga ja -
njem go vo ra po slu šal cu ter te ža vo pri razla -
gi ali upo ra bi po sred ne ko mu ni ka ci je, kot
sta hu mor in sar ka zem (82).
Z več jo pri za de tost jo iz vr šil nih funk cij
na raš ča jo tudi te ža ve v ko mu ni ka ci ji. Med
sprem lja njem sa me ga po go vo ra so pri teh
lju deh opa zi li zmanj ša ne pre ho de med so -
go vor ni ko ma, dol ge pre mo re med po go vo -
rom, neop ti mal no iz me nja va nje so go vor -
nikov, pre ti ra no spuš ča nje v po drob no sti,
neu po šte va nje so go vor ni ka, ego cen tri čen
go vor, slab oče sni stik ter ne za dost no upo -
ra bo ver bal nih in ne ver bal nih re gu la tor jev
po go vo ra. Iz ja ve so zelo egoi stič no na rav -
na ne. Poš ko do van ci ne ka že jo za ni ma nja za
so go vor ni ka, se ne na ve zu je jo na so go vor -
ni ko vo temo in ga ne vklju ču je jo v po govor.
Med po go vo rom je opa zi ti pre ti ra no do mač -
nost in ten den co po mi kro nad zi ra nju po go -
vo ra. Ri tem go vo ra je brez di na mi ke, ge ste
ob go vor je nju so nes klad ne s po ve da nim (83).
Leta 2001 so McDonald in sodelavci
opa zi li, da ima jo poš ko do van ci te ža ve pri
in te gra ci ji in for ma cij iz več vi rov hkra ti.
Običajno se bolj osre do to či jo na ver bal ne
ele men te kot na ne ver bal ni del po go vo ra ter
tako iz gu bi jo del in for ma cij, ki po ma ga jo pri
pla ni ra nju in pri la ga ja nju ver bal ne ga dela
po go vo ra (84).
Cham pag ne-La vau in sodelavci opisu -
je jo, da ima jo ljud je pri poš kod bi de sne po -
lob le te ža ve s prag ma tič nim de lom je zi ka
(kako kon tekst vpli va na po men po ve da -
nega/na pi sa ne ga) in izra ža njem mi sel ne ga
175MedRazgl.2019;58(2):
stanja (že lje, vzgi bi, pre pri ča nja, zna nja). Če
so opi sa ne te žave po ve za ne z mot nja mi
v de lov nem spo mi nu in mot nja mi po zor -
nosti, se ver jet nost za za ne mar ja nje so go -
vor ni ka med po go vo rom še po ve ča (85).
SPREMEMBE OSEBNOSTI
Oseb nost je za ose bo zna či len na čin raz mi -
šlja nja, čus tvo va nja in ob na ša nja (86). Po
hudi poš kod bi gla ve in mož ga nov se spre -
mem be oseb no sti ka že jo kot mot nje v so -
cial ni zaz nav no sti, te ža ve s sa mo nad zo -
rom in pri la ga ja njem, z draž lja jem po ve za no
ve de nje, spre mem be v čus tvo va nju ter nez -
mož nost uče nja na pod la gi so cial nih iz ku -
šenj (87). Poš kod be čel ne ga rež nja so od go -
vor ne za te ža ve z ini cia ci jo, nez mož nost jo
me nja va nja stra te gij, te ža vo pri spre mem -
bi tre nut ne ga ve de nja, nez mož nost nad zo -
ro va nja sa me ga sebe in ne po sred nost (88). 
Ve denj ski sin dro mi so po ve za ni s poš -
kod bo posameznih re gij čel ne ga rež nja.
V glav nem je z ve de njem po ve za na ven tro -
me dial na pre fron tal na skor ja, ki jo se stav -
lja jo or bi to fron tal na skor ja in so sed nji
ven tral ni deli me dial ne pre fron tal ne skor -
je (sli ka 2, sli ka 3) (89). 
Pri lju deh z ok va ra mi v tem po droč ju
opa ža jo po manj ka nje uvi da, te ža ve pri na -
čr to va nju in od lo ča nju, po manj ka nje em pa -
ti je, so cial no ne pri mer nost ter uti ša ne in
sla bo pri la go je ne čus tve ne od zi ve (68, 90).
Prav tako lah ko ok va re tega po droč ja po -
veže mo z vztra ja njem pri neu god nih od lo -
čitvah. Raz la go za tako po čet je naj de mo
v zmanj ša nju čus tve ne ga vzbur je nja (angl.
arou sal) pred tve ga ni mi od lo či tva mi, kar to -
rej po me ni, da ni ma jo spo sob no sti ob de lo -
va nja s čus tvi po ve za nih ob čut kov (ni ma -
jo t. i. še ste ga ču ta). Neob čut lji vi so tudi za
po sle di ce svo jih de janj (91). Pri poš kod bah
ventro me dial ne pre fron tal ne skor je opa ža -
jo zmanj ša no spo sob nost izra ža nja em pa -
ti je (92). Ven tro me dial na pre fron tal na skorja
so de lu je tudi pri čus tvih, po ve za nih s samim
se boj, kot so sram, po nos in za dre ga. Ljud -
je po poš kod bi si cer lah ko ob ču ti jo taka čus -
tva, ven dar ob ne pri mer nih po lo ža jih (ob -
ču te nje po no sa po nor če va nju iz ne ko ga),
kar še okre pi nji ho vo že tako pro ble ma tič -
no druž be no ve de nje (90). Po poš kod bi tega
pre de la niso spo sob ni zaz na ti čus tve nih in -
for ma cij, po da nih z izra zi na obra zu, gla som
in go vo ri co te le sa. Bolj naj bi bilo ok var je -
no zaz na va nje ne ga tiv nih ču stev, kot so jeza,
gnus, ža lost in strah (93). 
Po ra zi ska vi Rosenberga in sodelavcev
iz leta 2015 tudi zdra ve kon tro le tež je pre -
poz na va jo ne ga tiv na čus tva. Ko vza me mo
v za kup, ka te ro čus tvo je tež je pre poz na ti, ne
opa ža mo več, da ljud je po poš kod bah glave
tež je pre poz na va jo ne ga tiv na čus tva (94).
Dr ži pa, da slab še pre poz na va jo čus tva.
Pre poz na va nje ču stev tudi ni zna čil no po -
ve za no z de lov nim spo mi nom, ne ver bal nim
skle pa njem (angl. non ver bal rea so ning) in hi -
trost jo ob de lo va nja in for ma cij, tem več je po -
ve za no z re snost jo poš kod be (95). S pre poz -
na va njem ču stev pa sta po ve za na tudi spol
in sta rost (96).
Pri poš kod bah gla ve so naj po go ste je pri -
za de te ven tral ne po vr ši ne čel ne ga in senč -
ne ga rež nja. Tak šne poš kod be pov zro či jo
spre mem be v so cial nem ve de nju po sa mezni -
ka, po go sto je to po manj ka nje em pa ti je (97).
Poz na mo dve vr sti em pa ti je: kog ni tiv -
no em pa ti jo, ki po me ni spo sob nost prev ze -
ma nja gle diš ča ne ko ga dru ge ga in jo
po ve zu je jo z ven tro me dial no pre fron tal no
skor jo, in čus tve no em pa ti jo, ki po me ni spo -
sob nost ob ču ti ti čus tva ob čus tve nih iz li -
vih dru gih lju di in je po ve za na z in fe rior nim
čel nim gi ru som (98–102).
Lju di po poš kod bi gla ve čus tve ni draž -
lja ji slab še vzdra ži jo. To lah ko oce ni mo
z mer je njem pre vod no sti ko že. Pre vod nost
se zdra vim ose bam ob čus tve nih draž lja jih
bolj po ve ča kot lju dem po mož gan skih poš -
kod bah. Prav čus tve na od ziv nost pa je nuj -
na za nor mal no de lo va nje. Zato ni ne na vad -
no, da je ob zmanj ša ni čus tve ni od ziv no sti
zmanj ša na tudi spo sob nost izra ža nja em pa -
ti je. Obe funk ci ji sta na mreč po ve za ni z isti -
mi mož gan ski mi struk tu ra mi – ven tralnim
176 MancaLeben,PrimožGradišek Ne vro kog ni tiv ne in psi ho loš ke po sle di ce po poš kod bi gla ve …
fron tal nim si ste mom. Slab ša av to nom na od -
ziv nost ni ve za na samo na ne ga tiv na čus -
tva, tem več na vsa, in je to rej neod vi sna od
čus tve ne va len ce (ka te go ri zi ra nje in raz po -
re ja nje ču stev na ne ga tiv na, po zi tiv na in
nev tral na) (103).
Po poš kod bah or bi to fron tal ne ga pre dela
ima jo poš ko do van ci te ža ve z im pul ziv nost -
jo, ev fo ri jo in ma nič ni mi simp to mi. Po go -
sto jih opi su je jo kot psev dop si ho patske, saj
ima jo zmanj ša no ka pa ci te to in tros pek ci je
in sa mo za ve da nja. Poš kod be me dial nih
kon vek si tet čel ne ga rež nja po ve zu je jo z brez -
briž nost jo, abu li jo in apa ti jo (104).
Agre siv no ve de nje je lah ko po sle di ca ok -
var šte vil nih mož gan skih po dro čij (105). In -
fe rior no or bi tal no po vrš je čel ne ga rež nja in
anteriorni del senč ne ga rež nja sta po ve za -
na z na sil nim ve de njem in iz bru hi jeze (106).
Če prav sti mu la ci je de lov hi po ta la mu sa pri
ži va lih pov zro ča jo agre siv no ve de nje, je malo
ver jet no, da bi lah ko vzrok post trav mat ske
agre si je is ka li v poš kod bi le-tega (105). Lim -
bič ni si stem, še po se bej amig da la, pri la ga -
ja im pul ze iz pre fron tal ne skor je in hi po -
ta la mu sa, doda čus tve no vse bi no kog ni ci ji
ter po ve zu je bio loš ke vzgi be s spe ci fič nim
draž lja jem (107). Tudi poš kod be amig da le se
ka že jo z agre siv nim ve de njem (108). Poš kod -
be an te rior ne ga senč ne ga rež nja so po ve -
za ne z in ter mi tent no eks plo ziv no mot njo
(epi zo de ne nad ne ga, na vad no na sil ne ga ali
ne kon tro li ra ne ga so cial ne ga ve de nja) (109).
Poš kod be neo kor tek sa spro ži jo na pad ne -
nad zo ro va ne jeze že pri mi ni mal nem iz zi -
va nju. Po sa mez nik po de janjih, ki jih je sto -
ril v ta kem afek tu, ne ka že ob ža lo va nja (110).
Poš kod ba or bi to fron tal ne re gi je pred stavlja
vi so ko tve ga nje za na sil no rav na nje (111).
Ker čel ni re ženj pri la gaja, ob de lu je in za vira
čus tva iz lim bič nih po dro čij, lah ko ok va re
čel nih re gij pov zro čijo ne na den čus tve ni iz -
bruh rav no za ra di po manj ka nja urav na va -
nja lim bič ne ga si ste ma. Po sa mez ni ki se zato
na mi sli ali ob čut ke, ki bi bili nor mal no pri -
la go je ni, za vi ra ni ali za tr ti, od zo ve jo s pre -
ti ra nim be som ali agre si jo (112).
MOTNJE RaZPOLOŽENJa
Pa to loš ka sta nja, ki poš ko du je jo pre fron tal -
no skor jo in an te rior ne senč ne struk tu re, so
po ve za na s po ve ča no pre va len co za mot nje
raz po lo že nja (113). 
Simptomi depresije so po go stej ši pri
bol ni kih z ok va ra mi v de sni po lob li, še po -
se bej z de sni mi or bi to fron tal ni mi ok va -
rami (114). Ne ka te ri ra zi sko val ci pa tr di jo,
da je de pre si ja po ve za na z ok va ra mi, ki so
prisot ne v le vem dor zo la te ral nem čel nem
pre de lu in/ali levo v ba zal nih gang ljih.
V manj ši meri naj bi bila de pre si ja po ve za -
na z ok va ra mi v de sni po lob li in te men sko-
za til ni mi ok va ra mi (115). Huda de pre si ja je
po ve za na z zmanj ša no pro stor ni no si vi ne
v la te ral nih pre de lih leve pre fron tal ne skor -
je (116). Ni še po vsem ja sno, ali je zmanj ša -
na pre fron tal na pro stor ni na re zul tat pa to -
fizolš kih me ha niz mov, spro že nih s poš kod bo,
ali pa je zmanj ša nje ob sta ja lo že pred poš -
kod bo in je samo po ve za no z več jim tve ga -
njem za na sta nek teh mo tenj raz po lo že nja
(117–120). 
Pri uravnavanju ču stev so po memb ne
neo kor ti kal ne re gi je de sne pre fo ron tal ne in
an te rior ne cin gu lat ne skor je. Huda de pre -
si ja se lah ko raz vi je za ra di deak ti va ci je la -
te ral nih in dor zal nih de lov čel ne skor je in
po ve ča ne ak ti va ci je ven tral nih lim bič nih in
pa ra lim bič nih struk tur, vključ no z amig da -
lo in pre lim bič no skor jo (121–123). Ne nor -
mal no pre fron tal no urav na va nje lim bič nih
struk tur je bilo po ve za no s hudo de pre si jo
z na pa di jeze (124).
ZaKLJUČEK
Trav mat ska poš kod ba mož ga nov pov zro či
ne vro bio loš ko ok va ro, ki lah ko vodi v vse -
živ ljenj sko nez mož nost šte vil nih raz sež no -
sti. Pri poš kod bi gla ve sta za ra di svo je lege
po go sto poš ko do va na senč ni re ženj in pre -
fron tal na skor ja. Po sle di ce so mot nje kog -
ni tiv nih funk cij. Po dob no mot njo kog ni tiv -
nih funk cij lah ko pov zro ča ok va ra raz lič nih
mož gan skih po dro čij. Za ra di in di vi dualnih
raz lik v de lo va nju mož ga nov po sa mez ni ka
177MedRazgl.2019;58(2):
vpli va ok var na te bi lah ko pri po mo gla nova
od krit ja ra zi skav na po droč ju kog ni tiv ne ne -
vroz na no sti, ra zi ska ve s po droč ja ge ne ti ke
ter na pre dek na po droč ju no vih sli kov nih
me tod. 
ZaHvaLa
Av tor ja se zah va lju je ta Piki Škerlj za iz de -
la vo slik.
178 MancaLeben,PrimožGradišek Ne vro kog ni tiv ne in psi ho loš ke po sle di ce po poš kod bi gla ve …
lah ko ok va ra ena ke ga po droč ja pri dveh raz -
lič nih ose bah pri ve de do dru gač ne kli nič -
ne sli ke. Pa to lo gi jo, ki jo pov zro ča jo ok va -
re po sa mez nih po dro čij v mož ga nih, bomo
bo lje ra zu me li še le, ko bomo o sa mem de -
lo va nju mož ga nov ob iz vr še va nju kog ni tiv -
nih funk cij in vseh pro ce sih, ki pri tem so -
de lu je jo, ve de li več. K bolj še mu poz na va nju
in ra zu me va nju me ha niz mov de lo va nja in
LITERaTURa
1. CentersforDiseaseControlPrevention;NationalCenterforInjuryPreventionandControl;DivisionNational
CenterforInjuryPreventionofUnintentionalInjuryPrevention.Reporttocongressontraumaticbraininjury
intheUnitedStates:Epidemiologyandrehabilitation.Atlanta,GA:CentersforDiseaseControlPrevention;
2014.
2. AssistantSecretaryofDefense.Traumaticbraininjury:updateddefinitionandreporting.Washington,DC:
DepartmentofDefense;2015.
3. TagliaferriF,CompagnoneC,KorsicM,etal.A systematicreviewofbraininjuryepidemiologyinEurope.Acta
Neurochir.2006;148(3):255–68.
4. ZaloshnjaE,MillerT,LangloisJA,etal.Prevalenceoflong-termdisabilityfromtraumaticbraininjuryinthe
civilianpopulationoftheUnitedStates,2005.JHeadTraumaRehabil.2008;23(6):394–400.
5. BazarianJJ,CernakI,Noble-HaeussleinL,etal.Long-termneurologicoutcomesaftertraumaticbraininjury.
JHeadTraumaRehabil.2009;24(6):439–51.
6. LangloisJA,Rutland-BrownW,WaldMM.Theepidemiologyandimpactoftraumaticbraininjury:a briefoverview.
JHeadTraumaRehabil.2006;21(5):375–8.
7. PonsfordJ,BayleyM,Wiseman-HakesC,etal.INCOGrecommendationsformanagementofcognitionfollo-
wingtraumaticbraininjury,partII:attentionandinformationprocessingspeed.JHeadTraumaRehabil.2014;
29(4):321–37.
8. SabazM,SimpsonGK,WalkerAJ,etal.Prevalence,comorbidities,andcorrelatesofchallengingbehavioramong
community-dwellingadultswithseveretraumaticbraininjury:a multicenterstudy.JHeadTraumaRehabil.
2014;29(2):E19–30.
9. BryantRA,O’DonnellML,CreamerM,etal.Thepsychiatricsequelaeoftraumaticinjury.AmJPsychiatry.2010;
167(3):312–20.
10. VanierM,MazauxJM,LambertJ,etal.Assessmentofneuropsychologicimpairmentsafterheadinjury:inter-
raterreliabilityandfactorialandcriterionvalidityoftheNeurobehavioralRatingScale-Revised.ArchPhys
MedRehabil.2000;81(6):796–806.
11. CristoforiI,LevinHS.Traumaticbraininjuryandcognition.HandbClinNeurol.2015;128:579–611.
12. Roebuck-SpencerTM,BanosJ,ShererM,etal.Neurobehavioralaspectsoftraumaticbraininjurysustained
inadulthood.In:HunterS,DondersJ,eds.Principlesandpracticeoflifespandevelopmentalneuropsychology.
Cambridge:CambridgeUniversityPress;2010.p.329–44.
13. DiPaolaM,PhillipsO,CostaA,etal.Selectivecognitivedysfunctionisrelatedtoa specificpatternofcerebral
damageinpersonswithseveretraumaticbraininjury.JHeadTraumaRehabil.2015;30(6):402–10.
14. NewcombeVF,OuttrimJG,ChatfieldDA,etal.Parcellatingtheneuroanatomicalbasisofimpaireddecision-
makingintraumaticbraininjury.Brain.2011;134(3):759–68.
15. RazA,BuhleJ.Typologiesofattentionalnetworks.NatRevNeurosci.2006;7(5):367–79.
16. ScheibelRS,NewsomeMR,SteinbergJL,etal.Alteredbrainactivationduringcognitivecontrolinpatients
withmoderatetoseveretraumaticbraininjury.NeurorehabilNeuralRepair.2007;21(1):36–45.
17. SmitsM,DippelDW,HoustonGC,etal.Postconcussionsyndromeafterminorheadinjury:brainactivation
ofworkingmemoryandattention.HumBrainMapp.2009;30(9):2789–803.
18. BeaneM,MarroccoRT.Cholinergicandnoradrenergicinputstotheposteriorparietalcortexmodulatethecom-
ponentsofexogenousattention.In:PosnerMI,ed.Cognitiveneuroscienceofattention.NewYork:Guilford
Press;2004.p.313–25.
19. WhiteEA,MaroccoRT.Alterationofbrainnoradrenergicactivityinrhesusmonkeysaffectsthealertingcom-
ponentofcovertorienting.Psychopharmacology(Berl).1997;132(4):315–23.
20. MarroccoRT,DavidsonMC.Neurochemistryofattention.In:ParasuramanR,ed.Theattentionalbrain.Cam-
bridge,MA:MITPress;1998.p.35–50.
21. DethRC,KuznetsovaA,WalyM.Attention-relatedsignalingactivitesofthed4dopaminereceptor.In:Posner
MI,ed.Cognitiveneuroscienceofattention.NewYork:GuilfordPress;2004.p.269–82.
22. Fernandez-DuqueD,BairdJA,PosnerMI.Awarenessandmetacognition.ConsciousCogn.2000;9(2Pt1):
324–6.
23. Fernandez-DuqueD,BairdJA,PosnerMI.Executiveattentionandmetacognitiveregulation.ConsciousCogn.
2000;9(2Pt1):288–307.
24. OlverJH,PonsfordJL,CurranCA.Outcomefollowingtraumaticbraininjury:a comparisonbetween2and5
yearsafterinjury.BrainInj.1996;10(11):841–8.
25. MathiasJL,WheatonP.Changesinattentionandinformation-processingspeedfollowingseveretraumatic
braininjury:a meta-analyticreview.Neuropsychology.2007;21(2):212–23.
26. PonsfordJL,KinsellaG.Theuseofratingscaleofattentionalbehaviour.NeuropsychologicalRehabilitation.
1991;1(4):241–57.
27. TrompE,MulderT.Slownessofinformationprocessingaftertraumaticheadinjury.JClinExpNeuropsychol.
1991;13(6):821–30.
28. MalhotraP,CoulthardEJ,HusainM.Roleofrightposteriorparietalcortexinmaintainingattentiontospatial
locationsovertime.Brain.2009;132(3):645–60.
29. RueckertL,GrafmanJ.Sustainedattentiondeficitsinpatientswithrightfrontallesions.Neuropsychologia.
1996;34(10):953–63.
30. StussDT,StethemLL,HugenholtzH,etal.Reactiontimeafterheadinjury:fatigue,dividedandfocused
attention,andconsistencyofperformance.JNeurolNeurosurgPsychiatry.1989;52(6):742–8.
31. WhyteJ,PolanskyM,FlemingM,etal.Sustainedarousalandattentionaftertraumaticbraininjury.Neu-
ropsychologia.1995;33(7):797–813.
32. RazA.Anatomyofattentionalnetwork.AnatRecBNewAnat.2004;281(1):21–36.
33. HeinzeHJ,MünteTF,GobietW,etal.Parallelandserialvisualsearchafterclosedheadinjury:electrophy-
siologicalevidenceforperceptualdysfunctions.Neuropsychologia.1992;30(6):495–514.
34. PonsfordJ,KinsellaG.Attentionaldeficitsfollowingclosed-headinjury.JClinExpNeuropsychol.1992;14(5):
822–38.
35. Schmitter-EdgecombeM,KibbyMK.Visualselectiveattentionaftersevereclosedheadinjury.JIntNeuropsychol
Soc.1998;4(2):144–59.
36. WhyteJ,PolanskyM,CavallucciC,etal.Inattentivebehavioraftertraumaticbraininjury.JIntNeuropsychol
Soc.1996;2(4):274–81.
37. ParkNW,MoscovitchM,RobertsonIH.Dividedattentionimpairmentsaftertraumaticbraininjury.Neu-
ropsychologia.1999;37(10):1119–33.
38. ZoccolottiP,MatanoA,DelocheG,etal.Patternsofattentionalimpairmentfollowingclosedheadinjury:
a collaborativeEuropeanstudy.Cortex.2000;36(1):93–107.
39. Memory.In:Dorland’sillustratedmedicaldictionary.31sted.Philadelphia:SaundersElsevier;c2007. p.1148.
40. BaddeleyAD.Thepsychologyofmemory.In:BaddeleyAD,KopwlmanM,WilsonB,eds.Theessentialhandbook
ofmemorydisordersforclinicans.WestSussex:Wiley;2004.p.1–14.
41. Zola-MorganS,SquireLR.Neuroanatomyofmemory.AnnuRevNeurosci.1993;16:547–63.
42. VanStrienNM,CappaertNLM,WitterMP.Theanatomyofmemory:aninteractiveoverviewoftheparahip-
pocampal–hippocampalnetwork.NatRevNeurosci.2009;10(4):272–82.
179MedRazgl.2019;58(2):
43. LevinHS,O’DonnellVM,GrossmanRG.Thegalvestonorientationandamnesiatest.A practicalscaletoassess
cognitionafterheadinjury.JNervMentDis.1979;167(11):675–84.
44. GoldsteinFC,LevinHS.Post-traumaticandaterogradeamnesiafollowingclosedheadinjury.In:Baddeley
AD,WilsonBA,WattsFN,eds.Handbookofmemorydisordes.Chichester:JohnWikeyandsons;1995.p.187–209.
45. SymondsCP,RusselWR.Accidentalheadinjuries.Lancet.1943;1:7–10.
46. LezakMD.Recoveryofmemoryandlearningfunctionsfollowingtraumaticbraininjury.Cortex.1979;15(1):63–72.
47. CorkinS.Lastingconsequencesofbilateralmedialtemporallobectomy:clinicalcourseandexperimentalfindings
inH.M.Seminarsinneurology.1984;4(3):249–59.
48. ButtersN,CermakLS.AlcoholicKorsakoff’ssyndrome:aninformationprocessingapproachtoamnesia.New
York:AcademicPress;1980.
49. TallandGA.Dearangedmemory.NewYork:AcademicPress;1965.
50. PalaciosEM,Sala-LlonchR,JunqueC,etal.Long-termdeclarativememorydeficitsindiffuseTBI:correlations
withcorticalthickness,whitematterintegrityandhippocampalvolume.Cortex.2013;49(3):646–57.
51. LevinHS,HantenG.Postratumaticamnesiaandresidualmemorydeficitafterclosedheadinjury.In:Baddeley
AD,KopelmanMD,WilsonBA,eds.Theessentialhandbookofmemorydisordersforclinicans.WestSussex:
Wiley;2004.p.37–68.
52. BiglerE.Neuroimagingcorrelatesoffunctionaloutcome.In:ZadlerND,KatzDI,ZafonteRD,eds.Braininjury
medicine:principlesandpractice.NewYork:DemosMedicalPublishing;2007.p.225–46.
53. SimonsJS,SpiersHJ.Prefrontalandmedialtemporallobeinteractionsinlong-termmemory.NatRevNeurosci.
2003;4(8):637–48.
54. CabezaR,AndersonND,LocantoreJK,etal.Aginggracefully:compensatorybrainactivityinhigh-performing
olderadults.Neuroimage.2002;17(3):1394–402.
55. CabezaR,DolcosF,GrahamR,etal.Similaritiesanddifferencesintheneuralcorrelatesofepisodicmemory
retrievalandworkingmemory.Neuroimage.2002;16(2):317–30.
56. FletcherPC,HensonRN.Frontallobesandhumanmemory:insightsfromfunctionalneuroimaging.Brain.
2001;124(5):849–81.
57. NybergL,ForkstamC,PeterssonKM,etal.Brainimagingofhumanmemorysystems:between-systemssimi-
laritiesandwithin-systemdifferences.BrainResCognBrainRes.2002;13(2):281–92.
58. SchacterDL,WagnerAD,BucknerRL.Memorysystemsof1999.In:TulvingE,CraikFIM,eds.TheOxfordhand-
bookodmemory.Oxford:OxfordUniversityPress;2000.p.627–43.
59. WagnerAD.Cognitivecontrolandepisodicmemory: contributionsfromprefrontalcortex.In:SquireLRSchacter
DL,eds.Neuropsychologyofmemory.NewYork:GuilfordPress;2002.p.174–92.
60. CurtissG,VanderploegRD,SpencerJ,etal.Patternsofverballearningandmemoryintraumaticbraininjury.
JIntNeuropsycholSoc.2001;7(5):574–85.
61. VakilE.Theeffectofmoderatetoseveretraumaticbraininjury(TBI)ondifferentaspectsofmemory:a selective
review.JClinExpNeuropsychol.2005;27(8):977–1021.
62. DoyonJ,UngerleiderLG.Functionalanatomyofmotorskilllearning.In:SquireLRSchacterDL,eds.Neuropsyc-
hologyofmemory.NewYork:GuilfordPress;2002.p.225–38.
63. KnowltonBJ.Theroleofbasalgangliainlearningandmemory.In:SquireLRSchacterDL,eds.Neuropsyc-
hologyofmemory.NewYork:GuilfordPress;2002.p.143–53.
64. KennedyMRT,YorkstonKM.Accuracyofmetamemoryaftertraumaticbraininjury:predictionsduringverbal
learning.JSpeechLangHearRes.2000;43(5):1072–86.
65. BaddeleyAD,HitchGJ.Workingmemory.In:BowerGA,ed.Thepsychologyoflearningandmotivation.New
York:AcademicPress;1974.p.47–89.
66. D’EspositoM,PostleBR.Theneuralbasisofworkingmemorystorage,rehearsal,andcontrolprocesses:Evidence
frompatientandfunctionalmagneticresonanceimagingstudies.In:SquireLRSchacterDL,eds.Neuropsyc-
hologyofmemory.NewYork:GuilfordPress;2002.p.215–24.
67. TanelD,AndersonSW,BentonA.Develomentofconceptofexecutivefunctionanditsrelationshiptothe
frontallobes.In:BollerF,GrafmanJ,eds.Handbookofneuropsychology.Vol.9.Amsterdam:Elsevier;1994.
p.125–48.
68. StussDT,LevineB.Adultclinicalneuropsychology:lessonsfromstudiesofthefrontallobes.AnnuRevPsychol.
2002;53:401–33.
69. ColletteF,HoggeM,SalmonE,etal.Explorationoftheneuralsubstratesofexecutivefunctioningbyfunc-
tionalneuroimaging.Neuroscience.2006;139(1):209–21.
180 MancaLeben,PrimožGradišek Ne vro kog ni tiv ne in psi ho loš ke po sle di ce po poš kod bi gla ve …
70. CiceroneKD,DahlbergC,KalmarK,etal.Evidence-basedcognitiverehabilitation:recommendationsforclinical
practice.ArchPhysMedRehabil.2000;81(12):1596–615.
71. KennedyMR,CoelhoC,TurkstraL,etal.Interventionforexecutivefunctionsaftertraumaticbraininjury:a syste-
maticreview,meta-analysisandclinicalrecommendations.NeuropsycholRehabil.2008;18(3):257–99.
72. LevineB,KovacevicN,NicaEI,etal.TheTorontotraumaticbraininjurystudy:injuryseverityandquantified
MRI.Neurology.2008;70(10):771–8.
73. KolbB,WhitshawIQ.Fundamentalsofhumanneuropsychology.5thed.NewYork:Worth/Freeman;2003.
74. LevinHS,CulhaneKA,MendelsohnD,etal.Cognitioninrelationtomagneticresonanceimaginginhead-in-
juredchildrenandadolescents.ArchNeurol.1993;50(9):897–905.
75. HenryJD,CrawfordJR.A meta-analyticreviewofverbalfluencyperformanceinpatientswithtraumaticbrain
injury.Neuropsychology.2004;18(4):621–8.
76. CiceroneK,LevinH,MalecJ,etal.Cognitiverehabilitationinterventionsforexecutivefunction:movingfrom
benchtobedsideinpatientswithtraumaticbraininjury.JCognNeurosci.2006;18(7):1212–22.
77. BurgessPW,GilbertSJ,DumontheilI.Functionandlocalizationwithinrostralprefrontalcortex(area10).Philos
TransRSocLondBBiolSci.2007;362(1481):887–99.
78. StussDT,AlexanderMP.Frontallobesyndrome.In:SquireI,ed.Encyclopediaofneuroscience.NewYork:Elsevier
Science;2009.p.375–81.
79. LevinHS,ChapmanSB.Aphasiaaftertraumaticbraininjury.In:SarnoMT,ed.Acquiredaphasia.SanDiego:
AcademicPress;1998.p.481–529.
80. RichardsonJTE.Clincalandneuropsychologicalaspectsofclosedheadinjury.EastSussex:PsychologicalPress;
2000.
81. LevinHS,GrossmanRG,SarwarM,etal.Linguisticrecoveryafterclosedheadinjury.BrainLang.1981;12:360–74.
82. CoelhoCA.Cognitive-communicationdeficitsfollowingtraumaticbraininjury.In:ZadlerND,KatzDI,Zafonte RD,
eds.Braininjurymedicine:principlesandpractice.NewYork:DemosMedicalPublishing;2007.p.895–910.
83. SainsonC,BaratM,AguertM.Communicationdisordersandexecutivefunctionimpairmentafterseveretrau-
maticbraininjury:anexploratorystudyusingtheGALI(a gridforlinguisticanalysisoffreeconversational
interchange).AnnPhysRehabilMed.2014;57(9–10):664–83.
84. McDonaldS.Assessingcommunicationdisturbancesaftertraumaticbraininjury:a cognitive-pragmaticapproach.
PsycholInteract.2001;(13–14):47–75.
85. Champagne-LavauM,StipE,JoanetteY.Cognitivedeterminantsofpragmaticdeficitsinrightbraindamaged
andschizophrenicindividuals:a comparativestudy.BrainCogn.2005;57(3):278.
86. Personality.In:Dorland’sillustratedmedicaldictionary.31sted.Philadelphia:SaundersElsevier;c2007. p. 1441.
87. LezakMD.Livingwiththecharacterologicallyalteredbraininjuredpatient.JClinPsychiatry.1978;39(7):592–8.
88. LezakMD.Theproblemofassessingexecutivefunctions.IntJPsychol.1982;17(1–4):281–97.
89. PriceJL.Connectionsoforbitalcortex.In:ZaldDH,RauchSL,eds.Theorbitofrontalcotrex.Oxford:Oxford
UniversityPress;2006.p.39–56.
90. BeerJS.Theimportanceofemotion-socialcognitioninteractionsforsocialfunctioning:insightsfromtheorbito-
frontalcortex.In:Harmon-JonesE,WinkelmanP,eds.Socialneuroscience.NewYork:Guilford;2007.p.15–30.
91. BecharaA,TranelD,DamasioH.Characterizationofthedecision-makingdeficitofpatientswithventromedial
prefrontalcortexlesions.Brain.2000;123(11):2189-202.
92. Shamay-TsoorySG,TomerR,BergerBD,etal.Impaired»affectivetheoryofmind«isassociatedwithright
ventromedialprefrontaldamage.CognBehavNeurol.2005;18(1):55–67.
93. BornhofenC,McDonaldS.Emotionperceptiondeficitsfollowingtraumaticbraininjury:a reviewoftheevidence
andrationaleforintervention.JIntNeuropsycholSoc.2008;14(4):511–25.
94. RosenbergH,McDonaldS,DethierM,etal.Facialemotionrecognitiondeficitsfollowingmoderate-severe
traumaticbraininjury(TBI):re-examiningthevalenceeffectandtheroleofemotionintensity.JIntNeuropsychol
Soc.2014;20(10):994–1003.
95. RosenbergH,DethierM,KesselsRP,et.al.Emotionperceptionaftermoderate-severetraumaticbraininjury:
thevalenceeffectandtheroleofworkingmemory,processingspeed,andnonverbalreasoning.Neuropsyc-
hology.2015;29(4):509–21.
96. PalermoR,ColtheartM.Photographsoffacialexpression:accuracy,responsetimes,andratingsofintensity.
BehavResMethodsInstrumComput.2004;36(4):634–8.
97. GentryLR,GoderskyJC,ThompsonB.MRimagingofheadtrauma:reviewofthedistributionandradiopathologic
featuresoftraumaticlesions.AJRAmJRoentgenol.1988;150(3):663–72.
181MedRazgl.2019;58(2):
98. GratanL,EslingerP.Highercognitionandsocialbehaviour:changesincognitiveflexibilityandempathyafter
cerebrallesions.Neuropsychology.1989;3(3):175–85.
99. WellsR,DywanJ,DumasJ.Lifesatisfactionanddistressinfamilycaregiversasrelatedtospecificbehavioural
changesaftertraumaticbraininjury.BrainInj.2005;19(13):1105–15.
100. NummenmaaL,HirvonenJ,ParkkolaR,etal.Isemotionalcontagionspecial?AnfMRIstudyonneuralsystems
foraffectiveandcognitiveempathy.Neuroimage.2008;43(3):571–80.
101. WilliamsC1,WoodRL.Alexithymiaandemotionalempathyfollowingtraumaticbraininjury.JClinExpNeu-
ropsychol.2010;32(3):259–67.
102. WoodRL,WilliamsC.Inabilitytoempathizefollowingtraumaticbraininjury.JIntNeuropsycholSoc.2008;
14(2):289–96.
103. deSousaA,McDonaldS,RushbyJ,et.al.Whydon’tyoufeelhowIfeel?Insightintotheabsenceofempathy
afterseveretraumaticbraininjury.Neuropsychologia.2010;48(12):3585–95.
104. RollsET.Thefunctionsoftheorbitofrontalcortex.BrainCogn.2004;55(1):11–29.
105. RaoV,RosenbergP,BertrandM,etal.Aggressionaftertraumaticbraininjury:prevalence&correlates.JNeu-
ropsychiatryClinNeurosci.2009;21(4):420–9.
106. AmericanPsychiatricAssociation.Diagnosticandstatisticalmanualofmentaldisorders.4thed,textrevision.
Washington(DistrictofColumbia):AmericanPsychiatricAssociation;2000.
107. HalgrenE.Emotionalneurophysiologyoftheamygdalawithinthecontexofhumancognition.In:Aggleton
JP,ed.Theamygdala:Neurobiologicalaspectsofemotion,memoryandmentaldysfunction.NewYork:Wiley-
Liss;1992.p.191–228.
108. TonkonogyJM.Violenceandtemporallobelesion:headCTandMRIdata.JNeuropsychiatryClinNeurosci.
1991;3(2):189–96.
109. GaryfallosG,ManosN,AdamopoulouA.Psychopathologyandpersonalitycharacteristicsofepilepticpa-
tients:epilepsy,psychopathologyandpersonality.ActaPsychiatrScand.1988;78(1):87–95.
110. HeinrichsRW.Frontalcerebrallesionsandviolentincidentsinchronicneuropsychiatricpatients.BiolPsychiatry.
1989;25(2):174–8.
111. BrowerMC,PriceBH.Neuropsychiatryoffrontallobedysfunctioninviolentandcriminalbehaviour:a cri-
ticalreview.JNeurolNeurosurgPsychiatry.2001;71(6):720–6.
112. PietriniP,GuazzelliM,BassoG,etal.Neuralcorrelatesofimaginalaggressivebehaviorassessedbypositron
emissiontomographyinhealthysubjects.AmJPsychiatry.2000;157(11):1772–81.
113. LishmanWA.Thepsychiatricsequelaeofheadinjury:a review.PsycholMed.1973;3(3):304–18.
114. GrafmanJ,SchwabK,WardenD,etal.Frontallobeinjuries,violence,andaggression:a reportoftheVietnam
HeadInjuryStudy.Neurology.1996;46(5):1231–8.
115. FedoroffJP1,StarksteinSE,ForresterAW,etal.Depressioninpatientswithacutetraumaticbraininjury.
AmJPsychiatry.1992;149(7):918–23.
116. JorgeRE,RobinsonRG,MoserD,etal.Majordepressionfollowingtraumaticbraininjury.ArchGenPsychiatry.
2004;61(1):42–50.
117. RaineA,LenczT,BihrleS,etal.Reducedprefrontalgraymattervolumeandreducedautonomicactivityin
antisocialpersonalitydisorder.ArchGenPsychiatry.2000;57(2):119–27.
118. RaineA,LenczT,YaralianP,etal.Prefrontalstructuralandfunctionaldeficitsinschizotypalpersonality
disorder.SchizophrBull.2002;28(3):501–13.
119. WildeEA,BiglerED,GandhiPV,etal.Alcoholabuseandtraumaticbraininjury:quantitativemagneticreso-
nanceimagingandneuropsychologicaloutcome.JNeurotrauma.2004;21(2):137–47.
120. BallmaierM,TogaAW,BlantonRE,etal.Anteriorcingulate,gyrusrectus,andorbitofrontalabnormalities in el-
derlydepressedpatients:anMRI-basedparcellationoftheprefrontalcortex.AmJPsychiatry.2004;161(1):99–108.
121. MaybergHS,LiottiM,BrannanSK,etal.Reciprocallimbic-corticalfunctionandnegativemood:converging
PETfindingsindepressionandnormalsadness.AmJPsychiatry.1999;156(5):675–82.
122. DrevetsWC,VideenTO,PriceJL,etal.A functionalanatomicalstudyofunipolardepression.JNeurosci.1992;
12(9):3628–41.
123. DrevetsWC.Prefrontalcortical-amygdalarmetabolisminmajordepression.AnnNYAcadSci.1999;877:614–37.
124. DoughertyDD,RauchSL,DeckersbachT,etal.Ventromedialprefrontalcortexandamygdaladysfunction
duringanangerinductionpositronemissiontomographystudyinpatientswithmajordepressivedisorder
withangerattacks.ArchGenPsychiatry.2004;61(8):795–804.
Prispelo14. 2. 2018
182 MancaLeben,PrimožGradišek Ne vro kog ni tiv ne in psi ho loš ke po sle di ce po poš kod bi gla ve …
MojcaTuta1,KatarinaŠurlanPopovič2
Tu ber ku lo za osred nje ga živč ne ga si ste ma –
ra dio loš ki po gled
CentralNervousSystemTuberculosis –AnImaging-focusedReview
IZvLEČEK
KLJUČNEBESEDE:tuberkuloza,osrednjiživčnisistem,radiologija
Tu ber ku lo za osred nje ga živč ne ga si ste ma je red ka ob li ka zu najp ljuč ne tu ber ku lo ze. Naj -
po go ste je jo pov zro ča bak te ri ja Mycobacterium tu ber cu lo sis. Za ra di nez na čil ne kli nič ne sli -
ke tu ber ku lo ze osred nje ga živč ne ga si ste ma in zah tev ne ga mi kro bio loš ke ga do ka zo va nja
pov zro či te lja ima ta MRI in CT po memb no vlo go pri zgod njem od kri va nju bo lez ni, kar
po sle dič no pri po mo re k bolj še mu iz ho du zdrav lje nja. Že s CT gla ve lah ko naj de mo ve li -
ko spre memb, zna čil nih za tu ber ku lo zo osred nje ga živč ne ga si ste ma. Za ra dio loš ko me -
to do iz bo ra ve lja MRI, saj ima več jo spe ci fič nost in ob čut lji vost. Tu ber ku loz ni me nin gi tis
je naj po go stej ša kli nič na ob li ka tu ber ku lo ze osred nje ga živč ne ga si ste ma. Tu ber ku lo za
osred nje ga živč ne ga si ste ma se ra dio loš ko ka že v raz lič nih ob li kah, raz de li mo jo lah ko
na zno traj lo banj sko in tu ber ku lo zo hrb te nič ne ga ka na la. Naj po go stej ši pod ti pi zno traj -
lo banj ske tu ber ku lo ze so tu ber ku loz ni me nin gi tis, zno traj lo banj ski tu ber ku lom, tu ber -
ku loz ni mož gan ski abs ces, lo kal ni tu ber ku loz ni ce re bri tis in tu ber ku loz na en ce fa lo pa ti ja.
Naj po go stej ši pod ti pi tu ber ku lo ze hrb te nič ne ga ka na la pa so spi nal ni tu ber ku loz ni me -
nin gi tis, tu ber ku loz ni mie li tis in tu ber ku lom spi nal ne ga ka na la. Tu ber ku lo za osred nje -
ga živč ne ga si ste ma po go sto opo na ša tu mor je, in fek cij ske in nein fek cij ske bo lez ni.
aBSTRaCT
KEYWORDS:tuberculosis,centralnervoussystem,radiology
Cen tral ner vous system tu ber cu lo sis is a rare form of ex tra pul mo nary tu ber cu lo sis. It is
most of ten cau sed by the Myco bac te rium tu ber cu lo sis bac te ria. Be cau se of non-spe ci fic cli -
ni cal fea tu res and dif fi cul ties of mi cro bio lo gi cal diag no sis, MRI and CT play an im por -
tant role in the early de tec tion of the di sea se and con se quently im pro ve treat ment out co me.
A cra nial CT scan shows many chan ges that are typi cal for cen tral ner vous system tu -
ber cu lo sis, but hig her spe ci fi city and sen si ti vity make MRI the mo da lity of choi ce in evalua -
ting cen tral ner vous system tu ber cu lo sis. Tu ber cu lous me nin gi tis is the most com mon
form of cen tral ner vous tu ber cu lo sis. Va ri ous ra dio lo gi cal types of cen tral ner vous sys-
tem tu ber cu lo sis have been des cri bed. Cen tral ner vous system tu ber cu lo sis can be di vi -
ded into two types: in tra cra nial tu ber cu lo sis and in tras pi nal tu ber cu lo sis. The most com mon
1 MojcaTuta,dr.med.,OnkološkiinštitutLjubljana,Zaloškacesta2,1000Ljubljana;mojca.tuta@gmail.com
2 Izr. prof. dr.KatarinaŠurlanPopovič,dr.med.,Kliničniinštitutzaradiologijo,UniverzitetnikliničnicenterLjubljana,
Zaloškacesta7,1000Ljubljana;Katedrazaradiologijo,Medicinskafakulteta,Univerzav Ljubljani,Zaloškacesta7,
1000Ljubljana
183MedRazgl.2019;58(2):183–91 • Pregledni članek
subty pes of in tra cra nial tu ber cu lo sis are tu ber cu lous me nin gi tis, in tra cra nial tu ber cu -
lo ma, in tra cra nial tu ber cu lous abs ces ses, fo cal tu ber cu lous ce re bri tis, and tu ber cu lous
en cep ha lo pathy. The most com mon subty pes of in tras pi nal tu ber cu lo sis are spi nal tu -
ber cu lous me nin gi tis, tu ber cu lous mye li tis and in tras pi nal tu ber cu lo ma. Cen tral ner vous
system tu ber cu lo sis can of ten mi mic neo plasms, as well as ot her in fec ti ous and no nin -
fec ti ous di sea ses.
kot po lo vi ca bolnikov, ki so preboleli TB
OŽS (5).
V na da lje va nju so opi sa ne raz lič ne ob -
li ke TB OŽS, ki so po memb ne z ra dio loš kega
vi di ka. To so: zno traj lo banj ska TB z raz lič -
ni mi pod ti pi in TB hrb te nič ne ga ka na la
z raz lič ni mi pod ti pi.
PaTOGENEZa
ZNOTRaJLOBaNJSKE
TUBERKULOZE OSREDNJEGa
ŽIvČNEGa SISTEMa
Naj po go stej ši pov zro či telj TB OŽS je Myco -
bacterium tu ber cu lo sis. Po kap ljič ni okužbi se
mi ko bak te ri ja he ma to ge no raz ši ri v tki va,
bo ga ta s ki si kom. Bak te ri je se na se li jo pred -
vsem v bo ga to pre krv lje na po droč ja mož gan -
ske skor je, bele mož ga no vi ne tik pod skor -
jo in/ali v mož gan ske ovoj ni ce. V ob dob ju
bak te rie mi je se raz vi je jo majh ne TB spre -
mem be, ki jih po pa to lo gu Ar nol du Ric hu
ime nu je mo tudi Ric he va ža riš ča. Ric he va ža -
riš ča se lah ko na ha ja jo v mož gan skih ovojni -
cah, pod epen di mom, v mož ga nih ali v hrb -
te nja či in so lah ko dlje ča sa asimp to mat ska.
Ko se zač ne jo ve ča ti ali se raz po či jo, se raz -
vi je jo raz lič ne ob li ke TB OŽS (6–8). Rast ali
raz pok spre memb sta izra že na pred vsem
v pri me ru po manj klji ve ga imun ske ga od zi -
va go sti te lja in v pri sot no sti ve li ke ga ža riš -
ča pov zro či te ljev ter vi ru lent nih de jav ni kov
(8). Od vseh oku že nih s TB jih le manj ši de -
lež (5–15 %) raz vi je TB okuž bo (2).
Red ko pri de do ne po sred ne ga raz so ja TB
v OŽS pre ko TB oti ti sa ali os tei ti sa kal va -
ri je (8).
184 MojcaTuta,KatarinaŠurlanPopovič Tu ber ku lo za osred nje ga živč ne ga si ste ma – ra dio loš ki po gled
UvOD
Tu ber ku lo za (TB) je po memb na jav no -
zdravs tve na te ža va, pred vsem za ra di po ra -
sta šte vi la od por nih bak te rij, na raš ča nja
oku že nih s HIV in oseb s po manj klji vim
imun skim od zi vom (1). Sve tov na zdravs tve -
na or ga ni za ci ja je oce ni la, da je bilo v letu
2015 na sve tu 10,4 mi li jo nov lju di, diag no -
sti ci ra nih s TB. 60 % vseh no vih pri me rov
je bilo v še stih dr ža vah: In di ji, In do ne zi ji,
Ki taj ski, Ni ge ri ji, Pa ki sta nu in Juž noa friš -
ki re pub li ki (2). Tu ber ku lo za osred nje ga
živč ne ga si ste ma (TB OŽS) je red ka ob li ka
zu najp ljuč ne TB. Pred stav lja 1 % vseh ob -
lik TB in prib liž no 5–10 % pri me rov vseh
ob lik zu najp ljuč ne TB (3). Bol ni ki z okuž -
bo HIV ima jo bis tve no več jo ver jet nost za
po jav TB OŽS v pri mer ja vi s splo šno po pu -
la ci jo (2). Zgod nja diag no za in zdrav lje nje
TB OŽS pri po mo re k bolj še mu iz ho du zdrav -
lje nja, zato so nein va ziv ne diag no stič ne me -
to de, kot sta CT in MRI, v ru tin ski kli nič ni
upo ra bi za od kri va nje TB OŽS. MRI ima
več jo ob čut lji vost in spe ci fič nost kot CT (4).
TB OŽS se ra dio loš ko ka že v raz lič nih ob -
li kah in po go sto opo na ša dru ge in fek cij ske
in nein fek cij ske bo lez ni, ki pred stav lja jo ra -
dio loš ko di fe ren cial no diag no zo.
Diag no za TB je lah ko kli nič na, ra diološka,
bak te rio loš ka ali mo le ku lar na. Kli nič na sli -
ka TB OŽS je po go sto nez na čil na, mi kro bio -
loš ko do ka zo va nje pov zro či te lja pa zahtev -
no, zato ima jo ra dio loš ke prei ska ve ključ no
vlo go pri diag no zi TB OŽS. Prav tako so
radio loš ke me to de ključ ne pri odkri va nju
zgod njih ne vro loš kih za ple tov, ki jih ima več
PODTIPI ZNOTRaJLOBaNJSKE
TUBERKULOZE OSREDNJEGa
ŽIvČEvJa
Tu ber ku loz ni me nin gi tis
TB-me nin gi tis je naj po go stej ša ob li ka TB
OŽS. TB-me nin gi tis na sta ne z raz po kom
majh nih TB spre memb v su ba rah noid ni
pro stor ali ven tri ku lar ni si stem. Po leg tega
so opi sa ni še tri je na či ni: ne po sre den pre -
nos TB-okuž be iz pri lež nih ko sti (npr. ma -
stoi di tis), se kun dar no z raz po kom ene ga od
šte vil nih tu ber klov mi liar ne TB ali z raz po -
kom tu ber ku lo ma v ži lo, ki vodi v su ba rah -
noid ni pro stor (6, 8, 9).
Za ple ti TB-me nin gi ti sa so ob struk -
tivni hi dro ce fa lus, an gii tis in pri za de tost
živ cev. Med nji mi je hi dro ce fa lus naj po go -
stejši za plet TB-me nin gi ti sa. Po sle di ca
raz po ka majh nih TB spre memb je gost TB-
-ek su dat, ki obda ar te ri je in mož gan ske živ -
ce, kar ovi ra pre tok lik vor ja in lah ko vodi
v hi dro cefa lus, ki je naj po go ste je ko mu ni -
kan ten (7, 9, 10). TB-ek su dat se pre tež no
na ha ja v ba zi lar nih po droč jih, med tem ko
Ric he va ža riš ča po sne ma jo raz po re di tev ži -
lja. Dom neva se, da po lo žaj TB-ek su da ta
sle di nor mal ne mu pre to ku lik vor ja (6, 7).
Mož ga no vi na ob TB-ek su da tu je lah ko ede -
ma toz na. Ne ko mu ni kant ni tip hi dro ce fa -
lu sa je re dek, lah ko na sta ne ob ovi ra nem
pre to ku lik vor ja za ra di gra nu lo ma toz ne -
ga epen di mi ti sa ali za ra di lo kal ne ga pri -
ti ska spre memb, kot sta tu ber ku lom ali TB-
abs ces (11). An gii tis pri za de ne pred vsem
ar te ri je Wil li so ve ga kro ga, ver te bro ba zi -
lar ni si stem in per fo rant ne ar te ri je sred -
nje mož gan ske ar te ri je. Svetlina ar te rij se
lah ko za pre za ra di reak tiv ne nam no ži tve
en do te li ja in tako pov zro či manj še in fark -
te po droč ne mož ga no vi ne (4, 7). TB-me nin -
gi tis lah ko pov zro či trom bo zo du ral ne ga
si nu sa in po sle dič no he mo ra gič ni in farkt.
Za ra di is he mi je, zo že ne ga ži lja ali pri sot -
no sti ek su da ta ob živcih je v 17,4–70 % pri -
me rov kli nič no pri za de ta funk ci ja mož gan -
skih živ cev. Naj po go ste je so pri za de ti II,
III, IV in VII mož gan ski ži vec (1).
TB-me nin gi tis lah ko po te ka su ba kut no
ali kro nič no in ima nez na čil no kli nič no sli -
ko. Naj po go ste je se po jav lja s kli nič no sli -
ko po vi ša ne te le sne tem pe ra tu re, gla vo bo la,
zo že ne za ve sti in/ali me nin geal ni mi zna -
ki (10).
Ra dio loš ke zna čil no sti tu ber ku loz ne ga
me nin gi ti sa
Pa tog no mo nič nih ra dio loš kih spre memb pri
TB-me nin gi ti su ni. Naj po go stej ša tria da ra -
dio loš kih zna čil no sti TB-me nin gi ti sa je (9): 
• po vi ša nje in ten ziv no sti sig na la mož gan -
skih ovoj nic v ba zal nem po droč ju po do -
va ja nju kon trast ne ga sreds tva,
• hi dro ce fa lus (sli ka 1) in 
• in fark ti v su pra ten to rial ni mož ga no vi ni
ter v po droč ju mož gan ske ga deb la.
Že s CT lah ko naj de mo ve li ko spre memb,
zna čil nih za TB-me nin gi tis, ven dar MRI še
ved no ve lja za ra dio loš ko me to do iz bo ra.
Pred nost MRI je v pri ka zu in fark tov, pri za -
de to sti ži lja ter pri za de to sti mož gan skih
ovoj nic v po droč ju ba zal nih ci stern (4).
185MedRazgl.2019;58(2):
Sli ka 1. S CTmožganovv transverzalniravninibrez
kontrastnegasredstvastavidnaširokastranskaven-
trikla z  izrazitimi periventikularnimi lucencami
(belepuščice),kisoposledicanaraščajočegahidro-
cefalusa.
S CT brez jod ne ga kon trast ne ga sredstva
za ra di ovi ra ne ga pre to ka lik vor ja opazimo
šir še ba zal ne ci ster ne in izo- ali hi per den -
zen TB-ek su dat. Po do va ja nju jod ne ga kon -
trast ne ga sreds tva TB-ek su dat in mož gan -
ske ovoj ni ce v po droč ju ba zal nih ci stern
po sta ne jo hi per denz ni v pri mer ja vi z okoliš -
ko mož ga no vi no in lik vor jem (9, 11). Vne -
te mož gan ske ovoj ni ce in ba zal ne ci ster ne
na po snet ku s CT ob li ku je jo vzo rec paj če -
vi ne (11).
MRI v zgod nji fazi TB-okuž be ne po ka -
že bo le zen skih spre memb (9). Z vztra ja njem
TB-okuž be opa zi mo šir ši su ba rah noid ni pro -
stor in skraj ša nje T1- in T2-re lak sa cij ske ga
ča sa lik vor ja. Po do dat ku ga do li ni je ve ga kon -
trast ne ga sreds tva (Gd KS) pa pri viš jem od -
stot ku MRI kot CT opa zi mo okrepljen sig -
nal mož gan skih ovoj nic v po droč ju ba zal nih
ci stern in sil vič ne fi su re (sli ka 2). T2 in FLAIR
(angl. fluid in ver sion re co very) sek ven ci do bro
pri ka že ta hi dro ce fa lus, ki se ka že kot raz šir -
je nost stran skih ven tri klov in zvi šan sig nal
oko liš ke bele mož ga no vi ne, ki je po sle di ca
in ter sti cij ske ga ede ma (sli ka 3) (3, 9).
Ra zi ska ve so po ka za le, da s CT pri 41 %
pri me rov pri ka že mo is he mič ne in fark te v po -
droč ju ba zal nih gan gli jev in kap su le in terne,
naj po go ste je v po vir ju len ti ku lostriat nih in
ta la mo per fo rant nih ar te rij (1). V pri mer ja -
vi s CT, ki is he mič ne in fark te pri kaže še le
ne kaj ur po na stan ku, z di fu zij sko pou dar -
je no sek ven co MRI (angl. dif fu sion weighted
ima ging, DWI) opa zi mo is he mič ne in fark -
te že ta koj po is he mič nem do god ku (11).
Pri za de tost mož gan skih živ cev pri ka že -
mo le z MRI. Upo rab lja mo T2-pou dar je no
sek ven co z de be li no reza manj kot 1 mm,
s ka te ro pri ka že mo po tek za de be lje ne ga živ -
ca prek mož gan skih ci stern. Po do dat ku Gd
KS v pri za de tem mož gan skem živ cu vi dimo
oja či tev sig na la (1).
Ra dio loš ka di fe ren cial na diag no za
tu ber ku loz ne ga me nin gi ti sa
Pri za de tost mož gan skih ovoj nic v po dročju
ba zal nih ci stern je nes pe ci fi čen znak TB-me -
nin gi ti sa, ki po sle dič no vklju ču je ši ro ko ra -
dio loš ko di fe ren cial no diag no zo, kot so ma -
lig na obo le nja, dru ga nes pe ci fič na vnet ja in
okužbe.
Cai in so de lav ci so opi sa li prvi pri mer
pri mar ne ga lim fo ma ce lic po ma galk in na -
rav nih ce lic ubi jalk v po droč ju mož gan skih
ovoj nic, ki je bil spr va zdrav ljen kot TB-me -
186 MojcaTuta,KatarinaŠurlanPopovič Tu ber ku lo za osred nje ga živč ne ga si ste ma – ra dio loš ki po gled
Sli ka 2. NaT1-poudarjenisekvenciz gadolinijevim
kontrastnimsredstvomMRImožganovv transver-
zalniravnini(sivapuščica)inkoronarniravnini (bela
puščica)sovidnezadebeljenemožganskeovojnice
v področjubazalnihcistern,kiimajoizrazitoojačitev
signalapodovajanjugadolinijevegakontrastnega
sredstva.
nin gi tis. V ra zi ska vi je MRI z Gd KS po ka -
za la ode be lje ne mož gan ske ovoj ni ce v bli -
ži ni ka ver noz ne ga si nu sa ter hrb te nja če in
ode be ljen slu šni ži vec (12). De mir in so de -
lav ci pa so v svo ji ra zi ska vi pri niz ko ma lig -
nem glio mu z MRI z Gd KS opa zo va li di -
fuz no zvišanje sig na la mož gan skih ovoj nic
v po droč ju ba zal nih ci stern, ko mu ni kant ni
hi dro ce fa lus in raz šir je ne mož gan ske ven -
tri kle. Po dob ne spre mem be v po droč ju ba -
zal nih ci stern so za sle di li tudi pri pri mar -
nih niz ko ma lig nih tu mor jih hrb te nja če,
mož ga nov in pri me ta sta zah (13).
Ra dio loš ko TB-me nin gi tis med okuž ba -
mi po sne ma ta kok ci dio miko za in krip toko -
ko za, od nein fek cij skih bo lezni pa rev ma -
toid ni ar tri tis in sar koi do za (9). Za ne vro -
sar koi do zo so zna čil ne voz li ča ste spre mem -
be mož gan skih ovoj nic z zvišanjem sig nala
po do dat ku Gd KS v po droč ju mož gan ske -
ga deb la, ma lih mož ga nov in pr sne ga ter
vrat ne ga dela hrb te nja če (sli ka 4) (14).
Pa ren him ska tu ber ku lo za
Zno traj lo banj ski tu ber ku lom
Tu ber ku lom je majh na TB-spre mem ba, ki
se raz po či v su ba rah noid ni pro stor in je naj -
po go stej ša ob li ka pa ren him ske TB (1). Obi -
čajno je solitaren, red ko je pri so ten hkra ti
s TB-me nin gi ti som (7).
Zno traj lo banj ski tu ber ku lo mi pri otro -
cih le ži jo in fra ten to rial no, pri odra slih pa
su pra ten to rial no, pred vsem v čel nem in te -
men skem rež nju. Za ra di he ma to ge ne ga
raz so ja se tu ber ku lo mi na ha ja jo pred vsem
na kor ti ko me du lar nem sti ku, saj se ar te rio -
le zo ži jo na me stu, kjer os kr bu je jo skor jo na
pre ho du v belo mož ga no vi no (15).
Kli nič ni zna ki su pra ten to rial ne ga tu ber -
ku lo ma so po sle di ca zvi ša ne ga zno traj lobanj -
ske ga tla ka in se ka že jo kot gla vo bol, ža riščni
ali ge ne ra li zi ra ni kr či in edem pa pi le. Za infra -
ten to ria len tu ber ku lom je zna čil na simp to -
ma ti ka pri za de to sti mož gan ske ga deb la,malih
mož ga nov in pa ra li za mož gan skih živ cev (8).
187MedRazgl.2019;58(2):
Sli ka 3. Na FLAIR (angl. fluid inversion recovery)
sekvenciMRI-posnetkamožganovv transverzalnirav-
ninistavidnaširokatemporalnarogovastranskihven-
triklovs periventrikularnimilucencami(belapuščica).
V področjuanteriornekomisureincerebralnegape-
dunklalevojezvišansignalmožganovine,kijepo-
sledicatuberkuloznegameningitisa(črnapuščica).
Sli ka 4. NaT1-poudarjenisekvenciz gadolinijevim
kontrastnim sredstvomMRImožganov v  trans-
verzalniravninisosupratentorialnovidneštevilne
vozličastezadebelitvemožganskihovojnic,kiimajo
zvišanjesignalapodovajanjugadolinijevegakon-
trastnegasredstvainsoznačilnezanevrosarkoidozo.
Radiološkeznačilnostiznotrajlobanjskega
tuberkuloma
Ra dio loš ke zna čil no sti tu ber ku lo ma so od -
vi sne od tega, ali je spre mem ba ne ka zeoz -
na, ka zeoz na s čvrstim je drom ali ka zeoz na
z ute ko či nje nim je drom. Stop nja oko liš ke -
ga ede ma mož ga no vi ne je obrat no so raz -
mer na s sta rost jo tu ber ku lo ma (7, 9).
Na po snet ku s CT se ne ka zeoz ni gra nu -
lom po ka že kot hipo- ali izo denz na spre mem -
ba, ki se po do dat ku kon trast ne ga sreds tva
ho mo ge no obar va. Na po snet ku T1-pou dar -
je ne sek ven ce MRI je hi poin te zi ven s ho -
mo ge no zvišanim signalom po do dat ku
Gd KS. Pri T2-pou dar je ni sek ven ci je v ce -
lo ti hi pe rin ten zi ven.
Ka zeoz ni gra nu lom s čvrstim je drom se
pri CT s kon tra stom osrednje he te ro ge no
obar va. Na T1- in T2- pou dar je ni sek venci
ima me šan sig nal z robnim zvišanjem sig -
na la po do dat ku Gd KS.
Ka ze zoz ni gra nu lom z ute ko či nje nim je -
drom je na po snet ku s CT hi po den zen, pri
T1-pou dar je ni sek ven ci MRI pa hi poin ten -
zi ven z robnim zvišanjem sig na la po do dat -
ku Gd KS (9).
Pri os lab lje nem imun skem si ste mu je
po go sta mi liar na TB, ki se lah ko po jav lja
v po ve za vi s TB-me nin gi ti som. Za mi liar -
no TB je zna či len po jav šte vil nih, manj kot
2 mm ve li kih gra nu lo mov, ki so lah ko kli -
nič no nemi (11). Gra nu lo mi so pri sli ka nju
s T2-pou dar je no sek ven co hi pe rin ten ziv ni
z zvišanjem sig na la po do dat ku Gd KS (9).
Radiološkadiferencialnadiagnoza
znotrajlobanjskegatuberkuloma
Ne vro ci sti cer ko za je po memb na ra dio loš -
ka di fe ren cial na diag no za tu ber ku lo ma (3).
Ra dio loš ko je tež ko lo če va ti med ci sti cer -
koz nim gra nu lo mom in tu ber ku lo mom.
Od dru gih okužb, ki še lah ko opo na ša jo tu -
ber ku lom, so opi sa ne gli vič ne okuž be in
tok so plaz mo za (9).
Od nein fek cij skih bo lez nih je kot mo žen
opo na ša lec tu ber ku lo ma opi sa na ne vro -
loš ka ob li ka Behçeto ve bo lez ni, ki ima tu -
188 MojcaTuta,KatarinaŠurlanPopovič Tu ber ku lo za osred nje ga živč ne ga si ste ma – ra dio loš ki po gled
Sli ka 5. PriT1-poudarjenisekvenciz gadolinijevim
kontrastnimsredstvomMRImožganovv transver-
zalniravninijevidnoneenakomernozvišanjesignala
(belapuščica)v področjumožganskihovojnicbazal-
nihcistern,mezencefalonainvermisa,značilnaza
Behçetovmeningitis.
Sli ka 6.PriFLAIR(angl.fluidinversionrecovery) sek-
venciMRImožganovjevidenzvišansignalmožga-
novinev področjubazalnihjederobojestranskoin
okrogtretjegaventrikla(belapuščica),kiporazpo-
reditviustrezajoBehçetovibolezni.
ber ku lo mom po dob ne spre mem be v področ -
ju ba zal nih ci stern in v spred njem delu
ponosa (sli ka 5, sli ka 6) (16).
Pri MRI ima jo lah ko vi dez tu ber ku -
lomov za sev ki in pri mar ni tu mor ji, kot so
hem an giob la stom, mož gan ski tu mor ji in
glio ma to za (9).
Tu ber ku loz ni mož gan ski abs ces 
Tu ber ku loz ni mož gan ski abs ces (TMA) je
red ka ob li ka TB OŽS. Na sta ne lah ko iz pa -
ren him ske ga TB-gra nu lo ma ali s šir je njem
TB-ža rišč iz mož gan skih ovoj nic. Zna čil na
je en kap su li ra na gnoj na ko lek ci ja, ki vse -
bu je več TB-bak te rij kot tu ber ku lom in je
brez zna čil no sti TB-gra nu lo ma toz ne reak -
ci je ali ka zeoz ne ne kro ze. TMA ima hi trejši
kli nič ni po tek kot znotrajlobanjski tu ber -
kulom, ven dar po ča snej še ga od pio ge ne ga
mož gan ske ga abs ce sa. Na sta ne v enem
ted nu do treh me se cev po okuž bi. Kli nič no
se ka že z vro či no, gla vo bo lom in ža rišč ni -
mi ne vro loš ki mi iz pa di (7).
Radiološkeznačilnostituberkuloznega
možganskegaabscesa
TMA je na po snet kih CT hi po den zen s tanko
ste no, ki se obar va po kon trast nem sreds -
tvu, in z oko liš kim va zo ge nim ede mom.
Debe la ali ne pra vil no ob li ko va no ste na je
zna čil na za TMA pri imun sko os la be lih bol -
ni kih (1).
Pri MRI ima TMA zna či len vzo rec
kopiče nja kon tra sta, po dob no kot pri CT.
Osrednji del ima zna čil no zvi šan sig nal na
T2-pou dar je ni sek ven ci, re strik ci jo di fu zi -
je mo le kul vode in vi sok de lež maš čob na
MR-spek tro sko pi ji (11).
Radiološkadiferencialnadiagnoza
tuberkuloznegamožganskegaabscesa
Ra dio loš ko je sko raj ne mo go če lo če va ti
med ka zeoz nim gra nu lo mom s po pol no -
ma ute ko či nje nim je drom, TMA, gli vič nim
in pio ge nim abs ce som (9). TMA in pio ge -
ni abs ces lah ko lo či mo med se boj gle de na
presnovni vzo rec MR-spek tro sko pi je. Za
pio ge ni abs ces je zna čil na pri sot nost ami -
no ki slin, ace ta ta in suk ci na ta, med tem ko
je za TMA zna či len pre se žek maš čob. Gli -
vič ni mož gan ski abs ces lah ko lo či mo od
negli vič ne ga gle de na kom bi na ci jo ra -
dioloških zna čil no sti pri MRI, DWI in
MR-spek tro sko pi ji. Za gli vič ni mož gan ski
absces je zna čil na ne pra vil no ob li ko va na
okro gla spre mem ba s he te ro ge nim sig na -
lom in pou dar je nim ro bom pri T2-pou dar -
je ni sek ven ci MRI, je dro gli vič ne ga absce -
sa pa je po do va ja nju Gd KS in z omejitvijo
di fu zi je mo le kul vode brez oja či tve sig na -
la (17).
Lo kal ni tu ber ku loz ni ce re bri tis
Mož gan ski abs ces se spr va po ka že kot lo -
kal ni ce re bri tis, ki se ob li ku je v mož gan ski
abs ces. Lo kal ni TB-ce re bri tis je re dek po -
jav, naj de mo ga pred vsem pri HIV-ne ga tiv -
nih bol ni kih. Pri CT in MRI ima iz gled
lo kal no ede ma toz ne mož ga no vi ne z než nim,
he te ro ge nim ko pi če njem kon tra sta (1, 9).
Tu ber ku loz na en ce fa lo pa ti ja
TB-en ce fa lo pa ti ja se po jav lja pred vsem pri
otro cih in do jenč kih s pljuč no ob li ko TB.
Pred stav lja imun sko po sre do va no pe ri va -
sku lar no de mie li ni za ci jo, ki je po sle di ca
preob čut lji vost ne reak ci je po tipu 4 na be -
lja ko vi no TB. Kli nič no se zgo daj v po te ku
bo lez ni po ja vi ta zas pa nost in koma, medtem
ko so zna ki pri za de to sti mož gan skih ovojnic
in ži lja od sot ni in se po ja vi jo nak nad no. Na
po snet kih s CT in MRI je vi den izra zit edem
mož ga no vi ne, ki lah ko pri za de ne tudi eno
samo po lob lo (9).
TUBERKULOZa HRBTENIČNEGa
KaNaLa IN RaZLIČNI PODTIPI
TB-okuž ba lah ko pri za de ne ka te ro ko li struk -
tu ro hrb te ni ce: vre ten ca, med vre tenč ne ploš -
či ce, hrb te nja čo in ovoj ni ce hrb te nja če (3).
Pri za de tost struk tur spi nal ne ga ka na la se
ka že kot TB-me nin gi tis, mie li tis in hrbte -
njačni tu ber ku lom.
189MedRazgl.2019;58(2):
Hrbtenjačni tu ber ku loz ni me nin gi tis
Hrbtenjačni TB-me nin gi tis se po ka že s kli -
nično sli ko na pre du jo če TB-ra di ku lo mie -
lopa ti je (9, 11). Pa to fi zio loš ko TB-ra di ku -
lomielo pa ti ja oz. hrbtenjačni TB-me nin gi tis
naj po go ste je na sta ne ta s šir je njem TB-me -
nin gi tisa. Naj po go ste je je pri za de ta pr sna
hrb te ni ca, sle di ta ji led ve na in vrat na (9). Pri
MRI lahko za ra di pri sot no sti vnet ne ga ek -
su da ta naj de mo lo ku li ran lik vor, zraš ča nje
su ba rah noid ne ga pro sto ra hrb te nja če, za -
bri sa ne živč ne ko re ni ne v led ve nem delu in
za brisa no mejo med lik vor jem in hrb te nja -
čo v vrat nem ter pr snem delu (11). Po do -
va ja nju kon tra sta se ovoj ni ce hrb te nja če po -
ka že jo kot voz li ča sta, ode be lje na in li near na
oja či tev sig na la. TB-arah noi di tis lahko po -
sne ma tu mor ske, gra nu lo ma toz ne, de mie -
li ni zacij ske in dru ge bo lez ni (9).
Si rin go mie li ja oz. ci sti čen pro pad sive
sub stan ce hrb te nja če je po zen za plet spi nal -
ne ga TB-me nin gi ti sa. Kli nič no se po ka že
s spa stič no pa ra pa re zo s sfink ter ski mi mot -
nja mi. Po ja vi se lah ko od 11 dni in vse do
30 let po diag no zi TB-me nin gi ti sa (18). Pri
MRI je svetlina si rin go mie li je izoin ten zi -
ven gle de na lik vor in brez zvišanja sig na -
la po do dat ku Gd KS (9).
Tu ber ku loz ni mie li tis
TB-mie li tis je po sle di ca zno traj lo banj ske TB
in po go ste je pri za de ne vrat ni del hrb te nja -
če, kli nič no se naj po go ste je po ka že s pa ra -
ple gi jo (11). MRI po ka že po dob ne spremem -
be kot pri TB-ce re bri ti su, in si cer di fu zen
edem hrb te nja če, za ka te re ga je po do va ja -
nju Gd KS zna čil na nehomogeno zvišanje
sig na la (11, 19). Ra dio loš ka di fe ren cial na
diag no za vklju ču je udar ni no in in farkt hrb -
te nja če, trans verz ni mie li tis in de mie li ni -
za cij ske bo lez ni (11).
Tu ber ku lom spi nal ne ga ka na la
Tu ber ku lom v spi nal nem ka na lu naj po go -
ste je le ži ek stra du ral no (64%), red ke je intra -
me du lar no (8 %) in in tra du ral no ek strame -
du lar no (1 %) (11). 
Ek stra du ral ni tu ber ku lom obi čaj no pri -
za de ne tudi vre ten ca (20). In tra me du lar ni
tu ber ku lom je na MRI-po snet kih voz li ča -
ste ob li ke, po do va ja nju kon tra sta opa zi mo
rob no zvišanje sig na la. Po leg tega je lahko
pri MRI pri so ten edem hrb te nja če s pri dru -
že no si rin go mie li jo ali arah noi di ti som (11).
In tra me du lar ni tu ber ku lom z MRI tež ko lo -
či mo pred vsem od tu mor jev in dru gih gra -
nu lo ma toz nih vne tij (9).
In tra du ral ni ek stra me du lar ni tu ber ku -
lom ima zna či len vi dez zvišanja sig na la lo -
kal no za de be lje ne dure po do dat ku Gd KS
in po sne ma »en-pla que« me nin geom (11).
ZaKLJUČEK
TB OŽS ima šte vil ne ra dio loš ke ob li ke, ki
se ka že jo kot me nin gi tis, tu ber ku lo mi, mi -
liar ni raz soj, ce re bri tis, abs ces in en ce fa lo -
pa ti ja. Ra dio loš ka me to da iz bo ra za pri kaz
teh spre memb je MRI s kon trast nim sreds -
tvom. Ra dio loš ke ob li ke TB so po dob ne šte -
vil nim dru gim in fek cij skim, nein fek cij skim
in tu mor skim obo le njem. Hi tra po sta vi tev
pra vil ne diag no ze je to rej kom bi na ci ja kli -
nič nih in ra dio loš kih zna kov in po membno
vpli va na iz hod zdrav lje nja te lah ko tudi
smr to no sne bo lez ni.
190 MojcaTuta,KatarinaŠurlanPopovič Tu ber ku lo za osred nje ga živč ne ga si ste ma – ra dio loš ki po gled
LITERaTURa
1. SaneiTaheriM,KarimiMA,HaghighatkhahH,etal.Centralnervoussystemtuberculosis:animaging-focused
reviewofa reemergingdisease.RadiolResPract.2015;2015:1–8.
2. WHO.Globaltuberculosisreport2016.Geneva:WorldHealthOrganization;c2016.
3. GuptaRK,KumarS.Centralnervoussystemtuberculosis.NeuroimagingClinNAm.2011;21(4):795–814.
4. TorresC,RiascosR,FigueroaR,etal.Centralnervoussystemtuberculosis.TopMagnResonImaging.2014;
23(3):173–89.
5. ThwaitesGE,TranTH.Tuberculousmeningitis:manyquestions,toofewanswers.LancetNeurol.2005;4(3):
160–70.
6. RichA,McCordockH.Pathogenesisoftubercularmeningitis.BullJohnsHopkinsHosp.1933;52:5–13.
7. RockRB,OlinM,BakerCA,etal.Centralnervoussystemtuberculosis:pathogenesisandclinicalaspects.Clin
MicrobiolRev.2008;21(2):243–61.
8. GargRK.Tuberculosisofthecentralnervoussystem.1999;75(881):133−40.
9. BernaertsA,VanhoenackerFM,ParizelPM,etal.Tuberculosisofthecentralnervoussystem:overviewof
neuroradiologicalfindings.EurRadiol.2003;13(8):1876–90.
10. MezochowA,ThakurK,VinnardC.Tuberculousmeningitisinchildrenandadults:newinsightsforanancient
foe.CurrNeurolNeurosciRep.2017;17(11):85.
11. ChaudharyV,BanoS,GargaUC.Centralnervoussystemtuberculosis:animagingperspective.CanAssocRadiol
J.2017;68(2):161–70.
12. CaiB,HuJ-J,TangQ-X,etal.PrimarymeningealNK/Tcelllymphomamasqueradingastuberculousmeningitis.
NeurolSci.2014;35(9):1467–9.
13. DemirHA,VaranA,AkyüzC,etal.Spinallow-gradeneoplasmwithleptomeningealdisseminationmimicking
tuberculousmeningitisina child.ChildsNervSyst.2011;27(1):187–92.
14. ScheibeF,FlickH,WengertO,etal.Diagnosticpitfalls:a caseofneurosarcoidosismimickingtuberculous
meningitis.JNeurol.2012;259(8):1736–9.
15. GuptaRK,KohliA,GaurV,etal.MRIofthebraininpatientswithmiliarypulmonarytuberculosiswithout
symptomsorsignsofcentralnervoussysteminvolvement.Neuroradiology.1997;39(10):699–704.
16. UralO,GençE,DemirNA,etal.Neuro-Behçet’ssyndromepresentingwithfeaturesmimickingacutetuberculous
meningitis.IntJInfectDis.2009;13(4):e141−4.
17. LuthraG,PariharA,NathK,etal.Comparativeevaluationoffungal,tubercular,andpyogenicbrainabscesses
withconventionalanddiffusionMRimagingandprotonMRspectroscopy.AJNRAmJNeuroradiol.2007;28
(7):1332–8.
18. GargRK,MalhotraHS,GuptaR.Spinalcordinvolvementintuberculousmeningitis.SpinalCord.2015;53(9):
649–57.
19. GuptaR,TrivediR,SaksenaS.Magneticresonanceimagingincentralnervoussystemtuberculosis.IndianJ
RadiolImaging.2009;19(4):256.
20. KumarS,JainAK,DhammiIK,etal.Treatmentofintraspinaltuberculoma.ClinOrthopRelatRes.2007;460:
62–6.
Prispelo19. 2. 2018
191MedRazgl.2019;58(2):
192
TinaŠmid1,MihaSkvarč2
vis ce ralna lišma nio za – en de mična bo le zen
v Sre do zem lju
VisceralLeishmaniasis –AnEndemicDiseaseintheMediterranean
IZvLEČEK
KLJUČNEBESEDE:visceralnališmanioza,zoonoza,peščenamuha,endemičnabolezen,hemofagocitna
limfohistiocitoza
Lišma nio zo pov zročajo zno traj ce lični za je dav ci iz rodu Leish ma nia, ki se pre našajo s pi -
kom okužene sa mi ce peščene muhe. Večino ma je za vzdrževa nje živ ljenj ske ga kro ga za -
je dav ca po tre ben žival ski go sti telj, ki ga pri nas pred stavljajo pred vsem do mači psi. Bo -
le zen je en de mična v deželah trop ske ga in sub trop ske ga pasu ter v Sre do zem lju in na
jugu Evro pe. Ne kaj bol ni kov je bilo obrav na va nih tudi pri nas. Vis ce ral na lišma nio za pri -
za de ne notra nje or ga ne in je brez pra vočas ne ga zdravljenja živ lje nje ogrožajoča bo le zen.
Kli nično se izraža s po višano te le sno tem pe ra tu ro, pan ci to pe ni jo in he pa tos ple no me ga -
li jo. Diagno zo po sta vi mo z do ka zom za je dav cev ali nji ho ve DNA v vzor cih raz ličnih tkiv
ali s pomočjo se ro loških prei skav krvi. Zdravilo iz bo ra je li po so mal ni am fo te ri cin B. Čeda -
lje po go stejša po to va nja lju di in do mačih psov na en de mična ob močja ter po jav peščenih
muh se ver no od teh pre de lov pred stav lja tve ga nje za šir je nje lišma nio ze na po dročje Slo -
ve ni je. Simp to mi in zna ki vis ce ral ne lišma nio ze so nes pe ci fični, zato je po memb no di -
fe ren cial no diag no stično po mi sli ti tudi na dru ge okužbe, opra vi ti pri mer ne diag no stične
te ste in bo le zen pra vočasno us mer je no zdra vi ti. Med za ple te lišma nio ze spa da tudi smrt -
no ne var na he mo fa go cit na lim fo hi stiocito za. 
aBSTRaCT
KEYWORDS:visceralleishmaniasis,zoonosis,sandfly,endemicdisease,hemophagocytic
lymphohistiocytosis
Leish ma nia sis is a di sea se cau sed by in tra cel lu lar pa ra si tes of the ge nus Leish ma nia and
is tran smit ted by the bite of in fec ted fema le sand flies. Ani mal hosts, in our area mostly
do me stic dogs, are usually ne ces sary for the main te nan ce of the pa ra si te’s life cycle. The
di sea se is en de mic in the tro pics and sub tro pics, as well as in the Me di ter ra nean and in
sout hern Eu ro pe. A couple of ca ses have been trea ted in our coun try. Vis ce ral leish ma -
nia sis af fects se ve ral in ter nal or gans and is po ten tially life threa te ning wit hout ti mely
treat ment. It cli ni cally ma ni fests as fe ver, pancy to pe nia and he pa tos ple no me galy. Diag -
no sis is made by detec ting the pa ra si tes or their DNA in dif fe rent tis sue spe ci mens or by
se ro lo gi cal te sting of the blood. Li po so mal amp ho te ri cin B is the treat ment of choi ce.
1 TinaŠmid,dr.med.,Klinikazainfekcijskebolezniinvročinskastanja,UniverzitetnikliničnicenterLjubljana,Japljeva
ulica2,1000Ljubljana;smidtina@gmail.com
2 Doc.dr.MihaSkvarč,dr.med.,SplošnabolnišnicaJesenice,CestamaršalaTita112,4270Jesenice
193MedRazgl.2019;58(2):193–202 • Pregledni članek
In crea sed hu man and do me stic dog tra vel ling to en de mic areas and oc cur ren ce of sand
flies north of the se areas re pre sent a risk for leish ma nia sis sprea ding to the ter ri tory
of Slo ve nia. Symptoms and signs of vis ce ral leish ma nia sis are nons pe ci fic, the re fo re
it is im por tant to con si der this pa ra si tic in fec tion as a dif fe ren tial diag no sis, per form
appropria te diag no stic tests and of fer the pa tients spe ci fic treat ment as soon as pos -
sib le. A com pli ca tion of leish ma nia sis can be a life threa te ning he mop ha gocy tic lympho -
hi stiocy to sis.
EPIDEMIOLOGIJa
Lišma nio za je raz šir je na v več kot 90 drža -
vah trop ske ga in sub trop ske ga pasu (1, 2, 6).
Na vzhod ni po lob li (t. i. sta ri svet) jo najde -
mo v ne ka te rih pre de lih Azi je, na Bližnjem
vzhod u, v Afri ki in na jugu Evrope. Na za -
hod ni po lob li (t. i. novi svet) je raz šir je na
v ne ka te rih pre de lih Me hi ke ter v Sred nji
in Južni Ame ri ki. Po go ste je se po jav lja
v ru ral nih ob močjih, a jo naj de mo tudi na
obrob jih ne ka te rih mest (2). Šte vi lo no vo -
od kri tih pri me rov je oce nje no na od 0,7–1,2
mi li jo na na leto za kožno ob li ko in 0,2–0,4
mi li jo na za VL. Več kot 90 % pri me rov se
po jav lja v le šes tih državah: v In diji, Ban -
gla dešu, Su da nu, Južnem Su da nu, Bra zi li -
ji in Etio pi ji (7). 
Lišma nio za v Evro pi
Čeprav je lišma nio za še ved no po go sto
obrav na va na kot bo le zen trop skih pre de lov,
je že več de set le tij en de mična tudi v državah
na jugu Evro pe, kjer se vsa ko leto po ja vi
prib ližno 700 no vih pri me rov (3.950, če
upošte va mo še Turčijo). Ti po dat ki so lah -
ko za va ja joči, saj niso upošteva ni pri me ri
bol ni kov, ki so se okužili na jugu Evro pe in
jim je bila bo le zen diag no sti ci ra na v dru gih
državah, mno gi pri me ri os ta ja jo ne pri jav lje -
ni, po leg tega pa so po go ste tudi asimp to -
mat ske okužbe. Točno šte vi lo okuženih lju -
di brez simp to mov ni znano, oce nju je pa se,
da za vsak kli nični pri mer VL ob sta ja od 30
do 100 sub kli ničnih pri me rov (6). Države,
v ka te rih ob sta ja av toh to ni pre nos bo lez ni,
so Por tu gal ska, Špa ni ja, Fran ci ja, Ita li ja,
194 TinaŠmid,MihaSkvarč vis ce ralna lišma nio za – en de mična bo le zen v Sre do zem lju
UvOD
Lišma nio za je zoo no za, ki jo povzročajo zno -
traj ce lični za je dav ci iz sku pi ne lišma nij
(Leish ma nia spp.). Po jav lja se v deželah trop -
ske ga in sub trop ske ga pasu, v Sre do zemlju
in na jugu Evro pe (1). Spa da med t. i. za po -
stav lje ne trop ske bo lez ni in je raz šir je na
pred vsem med rev nim pre bi valstvom manj
raz vi tih držav (2, 3). Pri člo ve ku poz na mo
tri glav ne ob li ke bo lez ni – kožno, sluz nično
in vis ce ral no lišma nio zo (VL) (4). V zad njih
le tih je bilo ne kaj bol ni kov z lišma nio zo
obrav na va nih tudi v Slo ve ni ji.
vEKTOR, REZERvOaR IN
ŽIvLJENJSKI KROG ZaJEDavCa
Okužbe pri lju deh pov zroča prib ližno 21–30
vrst zno traj ce ličnih za je dav cev iz rodu
Leish ma nia (2). Pre našajo se s pi kom sa mi -
ce peščene muhe iz ro dov Phle bo to mus in
Lut zom ya (1). Muhe so tri krat manjše od ko -
mar jev, le ta jo ne slišno in so najbolj de jav -
ne zvečer in po noči. Nji hov pik je ne bo leč
in ne srbi (1, 2). Za vzdrževa nje živ ljenj ske -
ga kro ga za je dav ca je običajno po tre ben
žival ski go sti telj, člo vek pa pred stav lja na -
ključnega go sti te lja. Na vzhod ni po lob li so
naj po go stejši go sti te lji do mači in div ji psi,
glo dav ci, li si ce, šaka li ter vol ko vi, na za hod -
ni po lob li pa glo dav ci, le niv ci, opo su mi in
mrav ljinčarji (1). Okužene živa li pred stav -
lja jo na rav ni re zer voar za je dav ca. Pre nos
s člo ve ka na člo ve ka brez vple te no sti vmes -
ne ga go sti te lja po te ka le v ne ka te rih de lih
sve ta (5). Živ ljenj ski krog za je dav ca pred -
stav lja sli ka 1.
Grčija, Mal ta, Ci per, Hr vaška, Al ba ni ja, Bol -
ga ri ja in Turčija (8). Pre vla du je ta dve vr sti
za je dav ca, ki ju pre našajo raz lične vr ste
peščenih muh iz rodu Phle bo to mus. Leish ma -
nia in fan tum pov zroča VL in kožno lišma -
nio zo v sre do zem ski re gi ji. Re zer voar pred -
stav lja jo psi, zato gre za zoo no zo. Dru ga
vr sta je Leish ma nia tro pi ca, se pre naša s člo -
ve ka na člo ve ka in pov zroča kožno lišma nio -
zo, ki se spo ra dično po jav lja v Grčiji (5, 9).
Pred krat kim so na Ci pru po ročali še o tret -
ji vr sti za je dav ca, Leish ma nia do no va ni, ki
naj bi pov zročala tako VL kot kožno ob li ko
lišma nio ze (9). Naj več pri me rov pri lju deh
na jugu Evro pe pred stav lja zoo no tična VL,
ki je naj bolj ne var na ob li ka bo lez ni in je
smrt na, če je ne zdra vi mo (6).
KLINIČNa SLIKa, DIaGNOZa
IN ZDRavLJENJE vISCERaLNE
LIšMaNIOZE
Kli nična slika
Okužba z lišma ni jo je lah ko pri kri ta in po -
te ka brez simp to mov in zna kov, kli nično pa
se kaže kot vis ce ral na, kožna ali sluz nična
ob li ka lišma nio ze.
VL je mož na živ lje nje ogro ža jo ča bo le -
zen, ki pri za de ne no tra nje or ga ne, še po se -
bej vra ni co, je tra in kost ni mo zeg. Obi čajno
jo pov zro ča ta vr sti L. do no va ni in L. in fan -
tum, po te ka pa lah ko akut no, su ba kut no ali
kro nič no (2). V pri me ru su ba kut ne ga po te -
ka pri de do napredujočega ve ča nja ob se ga
tre bu ha za ra di he pa tos ple no me ga li je, ki
jo sprem lja jo ob ča sna vro či na, os la be lost ter
iz gu ba ape ti ta in te le sne te že. Taka kli nična
195MedRazgl.2019;58(2):
g a
b
c
de
f
Sli ka 1. Življenjskikroglišmanij.Muhemedhranjenjems krvjoizločijov človeškotelozajedavcav proma-
stigotniobliki,kijeinfektivnafazarazvojazajedavca(a).Promastigotenatofagocitirajomakrofagiindruge
mononuklearnefagocitnecelice(b),v katerihsetipretvorijov tkivnooblikozajedavca,imenovanoama-
stigotnaoblika(c).Amastigotiserazmnožujejos preprostodelitvijoinokužijošedrugemononuklearne
fagocitnecelice(d).Muhezaužijejocelicez zajedavcimedsesanjemokuženekrvi(e).V njihovemčrevesju
seamastigotipretvorijov promastigote(f),kisetamnamnožijo(g),migrirajov rilčekinseobhranjenju
s krvjozopetprenesejov naslednjegagostitelja(a).
sli ka je nes pe ci fič na in se lah ko za me nja za
lim fom, in fek cij sko mo no nukleo zo, bru ce -
lo zo, kro nič no ma la ri jo ali he pa tos ple nič -
no shi sto so mia zo. Akut no se bo le zen ka že
z ne nad nim na sto pom vi so ke vro či ne in
mrz li ce ter tako po sne ma ma la ri jo ali
akut no bak te rij sko okuž bo. Pri te le snem
pre gle du naj de mo moč no po ve čano vra -
nico, ki je trda in neob čut lji va, ti pa mo pa
lahko tudi po ve ča na je tra (10). Vča sih se,
pred vsem pri bol ni kih in dij ske ga po re kla,
po ja vi hi per pig men ta ci ja to plej ših de lov te -
le sa, od ko der iz ha ja izraz kala-azar – (črna
mrzlica), – ki se upo rab lja kot si no nim za
VL (11). Opaz na je lah ko tudi lim fa de no pa -
ti ja. V la bo ra to rij skih iz vi dih po go sto be -
le ži mo pan ci to pe ni jo (ane mi jo, lev ko pe nijo
in trom bo ci to pe ni jo), vi so ko ra ven ce lo kup -
nih be lja ko vin in niz ko ra ven al bu mi nov
s hi per ga ma glo bu li ne mi jo (2). Ob hudi
trom bo ci to pe ni ji se na ko ži po ja vi jo kr -
vavitve in pe te hi je (1). Nor mo cit na in nor -
mokrom na ane mi ja je po sle di ca vdi ra nja
zajedav ca v kost ni mo zeg, kr va vi tve, he mo -
di lu ci je ali he mo li ze. In ku ba cij ska doba obi -
čaj no tra ja tri do šest me se cev in je od vi -
sna od bol ni ko ve sta ro sti in imun ske ga
sta tu sa ter od vr ste za je dav ca (12). Pri imu -
nokompromitiranih se lah ko bo le zen kli -
nič no izra zi še le ne kaj let do de set le tij
po piku peš če ne muhe. Pri bol ni kih, hkra -
ti oku že nih s HIV, se lah ko bo le zen ka že
z bolj nez na čil ni mi simp to mi in zna ki, ki
ka že jo na pri za de tost pre ba vil in dru gih or -
gan skih si ste mov (2). 
Naj po go stejša kli nično izražena ob li ka
je sicer kožna lišma nio za, za ka te ro so zna -
čil ne le zi je kože. Te se običajno raz vi je jo
v ne kaj ted nih ali me se cih po piku peščene
muhe. Rane so naj večkrat ne bo leče (1, 2).
Manj po go sta je sluz nična ob li ka, ki je lah -
ko po sle di ca okužbe z ne ka te ri mi vr sta mi
zajedav cev, ki pov zročajo kožno lišma nio -
zo v pre de lih La tin ske Ame ri ke. Za je dav ci
se na mreč lah ko s kože se li jo na sluz ni co
nosu, ust ali grla (2).
196 TinaŠmid,MihaSkvarč vis ce ralna lišma nio za – en de mična bo le zen v Sre do zem lju
Diag no za 
Sum na VL po sta vi mo na pod la gi kli nične
sli ke in epi de mio loške anam ne ze. Diag no -
sti ka po te ka sto penjsko (sli ka 2). Za do kaz
pri sot no sti za je dav cev v tki vih je tre ba od -
vze ti tkiv ne vzor ce za hi sto pa to loške prei -
ska ve, go je nje za je dav cev in mo le ku lar na
te sti ra nja. Naj pri mer nejša me to da pri do bi -
va nja diag no stičnih vzor cev je as pi ra ci ja
kost ne ga moz ga, možni dru gi viri pa so še
je tra, po večane bez gav ke ali pol na kri. Pri -
po roča se upo ra ba več raz ličnih diag no -
stičnih me tod, saj se tako po veča ver jet nost
do ka za za je dav ca (2, 4). Na raz ma zih vzor -
cev, obar va nih po Giem si, s po močjo di rekt -
ne svet lob ne mi kro sko pije iščemo značilne
ama sti go te. Ma te rial lah ko tudi za se je mo
na agar NNN (Novy, Mac Neal, Ni col le), na
ka te rem se po dveh do šti rih ted nih in ku -
ba ci je pri 28 °C raz vi je jo za je dav ci v pro ma -
sti got ni ob li ki (13). Gojenje za je dav ca si cer
po veča diag no stično občut lji vost, ven dar je
me to da za ra di dol go traj no sti postopka in vi -
so ke cene red ko upo rab lje na. V pri meru VL
so nam lah ko v po moč spe ci fični serolo ški
te sti, s ka te ri mi ugo tav lja mo pri sot nost
spe ci fičnega hu mo ral ne ga od zi va na za je -
dav ca (14). Upo rab lja mo raz lične se ro loške
prei ska ve, v Slo ve ni ji upo rab lja mo in di -
rektno he ma glu ti na ci jo (IHA) in prenos po
westernu (angl. western blot, WB). Občut lji -
vost in spe ci fičnost se roloških te stov sta od -
vi sni od vr ste prei ska ve in upo rab lje nih an -
ti ge nov ter od de jav ni kov go sti te lja. Vi so ka
raven se rum skih pro ti te les je pri sot na tako
pri asimp to ma tični kot pri ak tiv ni VL, pri -
sot na pa so lah ko še več let po kli nično us -
pešnem zdrav lje nju, zato z nji mi ne mo re -
mo ločiti med ak tiv no in pre bo le lo okužbo.
Pri imunokompromitiranih bol ni kih so lah -
ko protite le sa pri sot na v zelo niz kih koncen -
tra ci jah ali celo pod mejo zaz nav no sti (4, 8).
Naj bolj občut lji ve so mo le ku lar ne me to de,
kot je ve rižna reak ci ja s po li me ra zo (angl.
poly me ra se chain reac tion, PCR), s ka te ri mi
do kažemo pri sot nost DNA za je dav ca (4).
V Slo ve ni ji upo rab lja mo kvan ti ta tivno ve -
rižno reak ci jo s po li me ra zo (angl. quan ti tative
poly me ra se chain reac tion, qPCR), ki je upo -
rab na za sprem lja nje us pe ha zdrav lje nja (14).
Kožno lišma nio zo diag no sti ci ra mo
s qPCR iz vzor ca, od vze te ga z dvig nje ne ga
roba le zi je z as pi ra ci jo ali biop si jo. Se ro loški
te sti so manj upo rab ni, saj ni nuj no, da bol -
nik tvo ri do volj pro ti te les, da bi jih s po -
močjo se ro loških me tod do ka za li (13).
Zdrav ljenje in pre ven ti va
Zdra vi lo iz bo ra za zdrav lje nje VL je in tra ven -
ski li po so mal ni am fo te ri cin B, ki ga upo rab -
lja mo tudi v Slo ve ni ji (15). Cepiva za prepre -
če va nje lišma nio ze tre nut no ni (3). Sve to va ni
so oseb ni zaščitni ukre pi in čim manjše iz -
po stav lja nje pikom peščenih muh (4).
Prog no za in za ple ti
Nez drav lje ni pri me ri tež ke VL so obi čaj no
smrt ni ne po sred no za ra di bo lez ni ali pa po -
sred no za ra di za ple tov, ki se po ja vi jo kot po -
sle di ca pan ci to pe ni je. Kot za ple ti se lah ko
med dru gim po ja vi jo se kun dar na bak te rij -
ska okužba, sep ti ke mi ja, kr va vi tev ali raz-
pok vra ni ce (2, 12). Za ra di liš ma nio ze letno
umre več kot 50.000 lju di, več je šte vi lo smrt -
nih žr tev ima med za je dav ski mi okužba mi
le še ma la ri ja (16). Ogro že ni so predvsem
bol ni ki z in di vi dual ni mi de jav ni ki tvega nja
(9). Naj dov zet nej ši za raz voj na pre du jo če po -
te ka jo če okuž be so pod hra nje ni otro ci, pri
ka te rih so lah ko ka sne je v po te ku bo lez ni
pri sot ni ede mi kot po sle di ca hi poal bu mi -
ne mi je, kr va vi tve za ra di trom bo ci to pe ni je
ali za stoj v ra sti za ra di kro nič ne okuž be (12).
Prav tako so bolj ogrože ni imun sko os lab -
lje ni bol ni ki, kot so bol ni ki, oku že ni s HIV,
pri ka te rih se liš ma nio za po go ste je kli nič -
no izra zi in ima tež ji po tek ter slab ši izid
(12, 17). Vča sih je vzrok smr ti tudi ne pri -
merna raba zdra vil za VL (9). Ne ka te ri bol -
ni ki raz vi je jo postkala-azarno kož no liš ma -
nio zo, tj. sin drom, za ka te re ga so zna čil ne
kož ne le zi je, ki se ti pič no naj prej po ja vi jo
na iz bo če nih de lih obra za in se raz vi je jo
197MedRazgl.2019;58(2):
čna slikaKlini
povišana telesna temperatura, pancitopenija, hepatosplenomegalija
Odvzem vzorcev
Potrditev diagnoze
Zdravljenje
amfotericin B iv.
Molekularne metode
qPCR
Serologija
IHA, WB
kri
kostni mozeg
(jetra, bezgavke, kri)
Sli ka 2.Diagnostičnaobravnavabolnika,prikateremsumimonavisceralnolišmaniozo,naInštitutuzamikro-
biologijoinimunologijoMedicinskefakultetev Ljubljani.IHA –indirektnahemaglutinacija,qPCR –kvan-
titativnaverižnareakcijas polimerazo(angl.quantitativepolymerasechainreaction),WB –prenospowesternu
(angl.westernblot).
v raz lič nih in ter va lih po zdrav lje nju VL ali
med njim (2).
visce ral na lišma nio za in
he mo fa go cit na lim fo hi stio ci to za
Med za ple te okužbe z lišma ni jo spa da tudi
he mo fa go cit na lim fo hi stio ci to za (HLH),
zna na tudi kot he mo fa go cit ni sin drom. Gre
za re dek, a živ lje nje ogrožajoč kli nični sin -
drom, ka te re ga značil nost je preko me ren
vnet ni od ziv, ki je po sle di ca ne nad zo ro va -
ne ga in neučin ko vi te ga imun ske ga od go -
vo ra s pre ko mer no proi zvod njo vnet nih
ci to ki nov. Pri de do ne nad zo ro va ne pro li fe -
ra ci je ce lic ma kro fag ne ga si ste ma, ki fa go -
ci ti ra jo kr vo tvor ne ce li ce (he mo fa go ci to za).
Klinično se sta nje kaže s pre cej nes pe ci fič -
nimi simp to mi in zna ki, naj po go ste je s po -
višano te le sno tem pe ra tu ro, pan ci to pe ni jo
in he pa tos ple no me ga li jo. HLH de li mo na
pri mar ne ali ge net ske ter na se kun dar ne ali
reak tiv ne, med ka te re spa da jo tudi okužbe
z zaje dav ci, npr. tudi z Leish ma nia spp. (18).
HLH lah ko pov zročita L. do no va ni in L. in -
fan tum (19). Kli nične značil no sti VL in HLH
se pre kri va jo, zato je lah ko diag no za lišma -
nio ze kot vzročnega de jav ni ka HLH težavna
celo na ob močjih, ki so za lišma nio zo ende -
mična. Po sle dično lah ko VL os ta ne nediag -
no sti ci ra na, HLH pa zdrav lje na kot pri -
mar na ob li ka. Imu no su pre siv no zdrav lje nje,
ki ga upo rab lja mo za zdrav lje nje pri mar nih
ob lik, ima v pri me ru okužbe brez spe ci fične
an ti mi krob ne te ra pi je lah ko ka ta stro fal ne
posledice (20). Čeprav se HLH iz jem no redko
po ja vi kot za plet VL, mo ra mo pri bol nikih
z vi so ko te le sno tem pe ra tu ro, he pa tos ple -
no me ga li jo in pan ci to pe ni jo di fe ren cialno -
diag no stično ved no po mi sli ti na se kundar -
no HLH tudi na ob močjih, ki za lišma nio zo
niso en de mična (20, 21). 
STaNJE v SLOvENIJI IN
Na JaDRaNU
Pri sot nost re zer voar ja in vek tor jev
Pri psih naj bolj po go sta in ra zi ska na je
okužba z L. in fan tum, ki se lah ko pre ne se
tudi na člo ve ka (22). V obdobju 2004–2011
je bila v Evro pi na pod la gi vprašalnika
o pas ji lišma nio zi iz ve de na mul ti na cio nal -
na ra zi ska va, v ka te ri je so de lo va la tudi Slo -
ve ni ja (23). Pri mar ni cilj te ra zi ska ve je bil
pri do bi tev epi de mio loške oce ne lišma nioze
pri psih v Slo ve ni ji v letih 2005–2010. Za -
ra di dveh so sed njih izra zi to en de mičnih
držav, Ita li je in Hr vaške, je bila skrb za po -
jav te bo lez ni tudi pri nas upra vičena (22).
De lež se ro po zi tiv nih na vi dez zdra vih psov
na ob močjih Hr vaške, kjer je pas ja lišma -
nio za en de mična, naj bi na mreč znašal
42,85 %, v Ita li ji pa naj bi bila me dia na se -
ro pre va len ca 17,7 % (24, 25). Kot nik in so -
de lav ci so leta 2012 ob ja vi li re zul ta te ome -
nje ne ra zi ska ve, ki so po ka za li, da vsaj do
leta 2010 v Slo ve ni ji ni bilo en de mičnih pri -
me rov pas je lišma nio ze. Iz ka za lo se je na -
mreč, da so vsi okuženi psi v pre te klo sti po -
to va li v en de mična ob močja ali pa so bili
v Slo ve ni jo od tam uvoženi, večino ma iz
Špa ni je in Fran ci je. Za ra di čeda lje po go -
stejšega po to va nja slo ven skih psov v dru -
ge sre do zem ske države pa bi ver jet nost
uvoženih pri me rov lišmanio ze lah ko na ra -
sla. Za ra di glo bal nih pod neb nih spre memb
se tako kot v ce lot ni Evro pi tudi v Slo ve -
ni ji pov prečne tem pe ra tu re v zad njem času
dvi gu je jo. Vi so ke tem pe ra tu re omo gočajo
preživet je peščenih muh iz rodu Phle bo to -
mus, ki so vek tor ji za L. in fan tum, kar vzbu -
ja re sno skrb za možnost šir je nja lišma nio -
ze. Ugo tav lja se na mreč pri sot nost peščenih
muh v ob močjih se ver no od en de mičnih po -
dročij. Čeprav ima slo ven ska oba la sub me -
di te ran sko pod neb je, v večini države pre vla -
du je ce lin sko in alp sko. Čeprav tempe ra tu re
teh pod ne bij niso ugod ne za šir je nje mo re -
bit nih vek tor jev lišma nio ze, so šir je nje
peščenih muh pro ti se ve ru že ugo to vi li v so -
sed nji Ita li ji (22). Nad zor nad šir je njem VL
iz va ja jo na ob močju ce lin ske se ver ne Ita -
li je, ki se že obrav na va kot fo kal no en de -
mično po dročje, kjer ob sta ja zmer no tve ga -
nje za pri sot nost bo lez ni tudi pri člo ve ku,
čeprav manjše kot v sre do zem ski re gi ji (26).
198 TinaŠmid,MihaSkvarč vis ce ralna lišma nio za – en de mična bo le zen v Sre do zem lju
V Slo ve ni ji so o pr vem en de mičnem pri -
me ru pas je lišma nio ze po ročali ja nuar ja leta
2014, is te ga leta pa so pri nas našli tudi prvo
vr sto peščene muhe (27). Med ra zi ska vo na
slo ven skem in hr vaškem delu Is tr ske ga po -
lo to ka je bilo že med le to ma 2011 in 2013
pr vič iden ti fi ci ra nih pet vrst peščene muhe
iz rodu Phle bo to mus, med nji mi tudi ne kaj
naj po memb nejših vek tor jev lišmanije. Vse
sa mi ce peščene muhe so bile te sti ra ne za
pri sot nost za je dav cev, a so bili re zul ta ti ne -
ga tiv ni (28). V letih 2013–2015 so zbi ra li
peščene muhe tudi na po dročju obal ne in
kraške re gi je Slo ve ni je in prav tako iden -
ti fi ci ra li pet vrst teh muh. Čeprav je bilo po -
ročano o samo enem av toh to nem pri me ru
pas je lišma nio ze, nedavni podatki kažejo, da
šte vi lo okuženih psov v Slo ve ni ji na rašča.
To bi lah ko za ra di hkrat ne do ka za ne pri sot -
no sti vek tor ja v Slo ve ni ji ter pri mer ne ga
pod neb ja v tej re gi ji vodi lo do en de mičnega
šir je nja bo lez ni (27). 
Pri me ri bol ni kov z lišma nio zo
v Slo ve ni ji 
V zad njih le tih je bilo pri jav lje nih ne kaj pri -
me rov bol ni kov, ki so se z za je dav cem naj -
ver jet ne je okužili med po to va njem po en -
de mičnih ob močjih iz ven Slo ve ni je. Dva
otro ka sta bila v Slo ve ni ji zdrav lje na za radi
VL v 90. le tih prejšnje ga sto let ja, vendar no -
be den od nji ju ni bil slo ven ske ga po re kla.
Sum na VL je bil po stav ljen pri moškem, ki
je v Slo ve ni jo prišel kot be gu nec iz Dar fur -
ja, saj je bilo se ro loško testi ra nje (WB) za
lišma ni jo po zi tiv no. Ven dar pa je ka sne je iz
biop ta ta kost ne ga moz ga po ra sla kolo ni ja
Myco bac te rium tu ber cu lo sis, to rej v tem pri -
me ru ni šlo za lišma nio zo. Leta 2015 sta bila
obrav na va na za kon ca, ki sta po to va la po Jor -
da ni ji. Simp to mi so se po ja vi li ne kaj me se -
cev po vr ni tvi s po to va nja. Pri obeh je bila
s po močjo PCR do ka za na kožna liš manio -
za, se ro loške prei ska ve pa niso bile izve de -
ne. V le tih 2016 in 2017 sta bila do ka za na
dva pri me ra VL, ki sta bila pr vot no obrav -
na va na kot pri me ra he mo fa go cit ne ga sin -
dro ma. Ok to bra 2017 je bil za ra di po višane
te le sne tempera tu re, pan ci to pe ni je in he -
pa tos ple no me ga li je obrav na van 51-let ni
moški, pri ka te rem so se ro loške prei ska ve
(WB) po ka za le pri sot nost pro ti te les imu no -
glo bulina G pro ti Leish ma nii spp., nato pa
je bila iz ve de na še qPCR, ki je po ka za la pri -
sot nost DNA za je dav ca samo v punkta tu
kost ne ga mozga. Gos pod se je z lišma ni jo
naj ver jet ne je okužil po le ti med počit ni ko -
va njem na Braču. Podo ben pri mer je bil
obrav na van tudi v začetku leta 2016. Šlo je
za 55-let ne ga moškega, ki se je naj ver jet -
ne je okužil v južni Dal ma ci ji in je bil prav
tako obrav na van na Kli ničnem oddelku za
hematologijo, kot bi imel pri mar ni he mo -
fa go cit ni sin drom in je bil zdrav ljen z vi -
so ki mi do za mi kor ti ko ste roi dov. Ka sne je,
prib ližno tri me se ce po po ja vu kli ničnih
težav, pa je bila lišma nio za do ka za na v mi -
kro skop skem pre pa ra tu kost ne ga moz ga,
bar va nega po Giem si, in s qPCR iz pol ne
krvi. Raz log za tako poz no po sta vi tev diag -
no ze je bilo je ma nje kor ti ko ste roi dov, ki je
pov zročilo za vrt je imun ske ga si ste ma in
raz rast za je dav ca v kost nem moz gu. Se ro -
lo gi ja v tem pri me ru ni po da la ja snih re zul -
ta tov (IHA nega tiv no, WB neo pre de ljiv). Na -
zad nje je bil pri mer lišma nio ze pri jav ljen
mar ca 2018. Šlo je za dečka, ki je po le ti počit -
ni ko val na hr vaški oba li, se ver no od Za dra.
Deček je imel dve le zi ji, eno na licu in se -
kun dar no le zi jo na ust ni ci, kar na mi gu je, da
je šlo ver jet no za zelo re dek pri mer sluz -
nično-kožne lišma nio ze starega sve ta. Za -
je dav ca so v vzor cih ma te ria la, od vze te ga
iz le zij, naj prej do ka za li mi kro skop sko, pri -
sot nost DNA lišma ni je pa je po ka za la tudi
qPCR. Ka sne je je bilo iz ve de no še se ro loško
te stiranje, ki je bilo po zi tiv no. 
V Slo ve ni ji je ob po tr di tvi diag no ze
lišma nio ze v mi kro bio loškem la bo ra to ri ju
to tre ba pri ja vi ti Na cio nal ne mu inšti tu tu za
jav no zdrav je (29). Sve tov na zdravs tve na or -
ga ni za ci ja pri po roča, da se v vsa ki državi,
v ka te ri lišma nio za pred stav lja javnozdrav-
stveno težavo, raz vi je in uve de stra tegi ja in
199MedRazgl.2019;58(2):
ak cij ski načrt boja proti tej bo lez ni. Učinko -
vit sistem ob veščanja in po ročanja je ključ -
nega po me na za vzpo sta vi tev do bre ga
nad zo ra nad lišma nio zo (15). Pre ven tiv ni
ukre pi bi mo ra li zajema ti tudi red ne ve te -
ri nar ske pre gle de vseh uvoženih psov in
psov, ki so po to va li iz ven države, nad zor nad
vek tor ji, upo ra bo učin ko vi tih re pe len tov,
zaščitne mreže na ok nih in cep lje nje psov
pro ti lišma nio zi (27).
ZaKLJUČEK
Pri me re lišma nio ze v Slo ve niji pred stav lja -
jo pred vsem bol ni ki, ki so se z za je dav cem
okužili med začas nim bi va njem na območju
Ja dra na. Za VL večino ma zbo li jo otro ci, ven -
dar pa se lah ko po jav lja tudi pri odra sli po -
pu la ci ji. Ker so simp to mi in zna ki te bo lez -
ni nes pe ci fični in ker smo v zad njih le tih
pri nas obrav na va li ne kaj pri me rov VL, je
po memb no, da pri bol ni kih s po višano
tele sno tem pe ra tu ro, pan ci to pe ni jo, hepa -
tos ple no me ga li jo in anam ne zo gi ba nja
v en de mičnih po dročjih po su mi mo na VL
in iz ve de mo us trez no diag no sti ko ter uve -
demo spe ci fično zdrav lje nje (sli ka 2). Ne
sme mo po za bi ti, da lah ko od okužbe do izra -
žene kli nične sli ke mine več me se cev ali
celo let, na kar mo ra mo biti po zor ni pri je -
ma nju epi de mio loške anam ne ze. Po mem -
ben je tudi nad zor nad vek tor ji za je dav ca,
peščeni mi muhami, in nad re zer voar jem, ki
ga pred stav lja jo okuženi psi.
200 TinaŠmid,MihaSkvarč vis ce ralna lišma nio za – en de mična bo le zen v Sre do zem lju
LITERaTURa
1. KotarT,VoljčanšekG,RadšelA,etal.Izbranapoglavjaiztropskemedicine.In:TomažičJ,StrleF,eds.Infekcijske
bolezni.Ljubljana:Združenjezainfektologijo,Slovenskozdravniškodruštvo;2014.p.486–503.
2. Leishmaniasis[internet].Atlanta:CentersforDiseaseControlandPrevention;c2018[citirano2018Apr5].
Dosegljivona:https://www.cdc.gov/parasites/leishmaniasis/
3. KumarR,EngwerdaC.Vaccinestopreventleishmaniasis.ClinTranslImmunology.2014;3(3):e13.
4. AronsonN,HerwaldtBL,LibmanM,etal.Diagnosisandtreatmentofleishmaniasis:clinicalpracticeguide-
linesbytheInfectiousDiseasesSocietyofAmerica(IDSA)andtheAmericanSocietyofTropicalMedicineand
Hygiene(ASTMH).AmJTropMedHyg.2017;96(1):24–45.
5. ReadyPD.LeishmaniasisemergenceinEurope.EuroSurveill.2010;15(10):19505.
6. DujardinJC,CampinoL,CanavateC,etal.Spreadofvector-bornediseasesandneglectofleishmaniasis,Europe.
EmergInfectDis.2008;14(7):1013–8.
7. AlvarJ,VelezID,BernC,etal.Leishmaniasisworldwideandglobalestimatesofitsincidence.PLoSOne.2012;
7(5):e35671.
8. SavoiaD.Recentupdatesandperspectivesonleishmaniasis.JInfectDevCtries.2015;9(6):588–96.
9. GradoniL.EpidemiologicalsurveillanceofleishmaniasisintheEuropeanUnion:operationalandresearch
challenges.EuroSurveill.2013;18(30):20539.
10. SouthwickF.Leishmaniasis.In:SouthwickF,eds.Infectiousdiseases:a clinicalshortcourse,3rded.New
York:McGraw-HillEducation;2014.p.305–8.
11. FaleiroRJ,KumarR,HafnerLM,etal.Immuneregulationduringchronicvisceralleishmaniasis.PLoSNegl
TropDis.2014;8(7):e2914.
12. StarkCG.Leishmaniasis [internet].NewYork:WebMD; c1994–2018 [citirano2018Dec 11].Dosegljivona:
https://emedicine.medscape.com/article/220298-overview
13. LogarJ.Bičkarjikrviintkiv.In:LogarJ,ed.Parazitologijačloveka.Radovljica:Didakta;2010.p.29–37.
14. ElmahallawyEK,SampedroMartinezA,Rodriguez-GrangerJ,etal.Diagnosisofleishmaniasis.JInfectDev
Ctries.2014;8(8):961–72.
15. EjovM,DagneD.StrategicframeworkforleishmaniasiscontrolintheWHOEuropeanRegion2014–2020
[internet].Copenhagen:WorldHealthOrganizationRegionalOfficeforEurope;c2014 [citirano2018May6].
Dosegljivona:http://www.euro.who.int/en/publications/abstracts/strategic-framework-for-leishmaniasis-
control-in-the-who-european-region-20142020-2014
16. ChappuisF,SundarS,HailuA,etal.Visceralleishmaniasis:whataretheneedsfordiagnosis,treatmentand
control?NatRevMicrobiol.2007;5(11):873–82.
17. JarvisJN,LockwoodDN.ClinicalaspectsofvisceralleishmaniasisinHIVinfection.CurrOpinInfectDis.2013;
26(1):1–9.
18. ZhangL,ZhouJ,SokolL.Hereditaryandacquiredhemophagocyticlymphohistiocytosis.CancerControl.2014;
21(4):301–12.
19. CascioA,PerniceLM,BarberiG,etal.Secondaryhemophagocyticlymphohistiocytosisinzoonoses.A systematic
review.EurRevMedPharmacolSci.2012;16(10):1324–37.
20. RajagopalaS,DuttaU,ChandraKS,etal.Visceralleishmaniasisassociatedhemophagocyticlymphohistiocy-
tosis—casereportandsystematicreview.JInfect.2008;56(5):381–8.
21. RainaRK,RainaS,SharmaM.Visceralleishmaniasis-associatedhemophagocytosis:a taleoftwounexpected
diagnosesfroma nonendemicregion.TropParasitol. 2017;7(1):56–8.
22. KotnikT,AhačičK,RostaherA,etal.Canineleishmaniosis(Leishmaniainfantum)inSlovenia:a questionnaire-
basedsurvey.SlovVetRes.2012;49(2):103–12.
23. BourdeauP,SaridomichelakisMN,OliveiraA,etal.ManagementofcanineleishmaniosisinendemicSW
Europeanregions:a questionnaire-basedmultinationalsurvey.ParasitVectors.2014;7:110.
24. ŽivičnjakT,MartinkovićF,MarinculićA,etal.A seroepidemiologicsurveyofcaninevisceralleishmaniosis among
apparentlyhealthydogsinCroatia.VetParasitol.2005;131(1–2):35–43.
25. FrancoAO,DaviesCR,MylneA,etal.PredictingthedistributionofcanineleishmaniasisinwesternEurope
basedonenvironmentalvariables.Parasitology.2011;138(14):1878–91.
26. MaroliM,RossiL,BaldelliR,etal.ThenorthwardspreadofleishmaniasisinItaly:evidencefromretrospective
andongoingstudiesonthecaninereservoirandphlebotominevectors.TropMedIntHealth.2008;13(2):
256–64.
201MedRazgl.2019;58(2):
27. KotnikT,IvovićV.Livingontheedge:Bordercountriesshouldhavestrictveterinaryandhealthpolicyonleishma-
niasis.In:ClabornD,ed.Theepidemiologyandecologyofleishmaniasis[internet].London:InTechOpen;c2017
[citirano2018Apr10].Dosegljivona:https://mts.intechopen.com/books/the-epidemiology-and-ecology-of-
leishmaniasis/living-on-the-edge-border-countries-should-have-strict-veterinary-and-health-policy-on-
leishmaniasis
28. IvovićV,KalanK,ZupanS,etal.Illegalwastesitesasa potentialmicrofociofmediterraneanleishmaniasis.
Parasit Vectors.2014;7Suppl 1:O19.
29. Pravilniko prijavinalezljivihbolezniinposebnihukrepihzanjihovopreprečevanjeinobvladovanje.Uradni
listRSšt.16/1999.
Prispelo26. 5. 2018
202 TinaŠmid,MihaSkvarč vis ce ralna lišma nio za – en de mična bo le zen v Sre do zem lju
NinaSodja1,DanicaRotarPavlič2
Obrav na va bol ni ka z vr to gla vi co v dru žin ski
me di ci ni – si ste ma tič ni pre gled li te ra tu re
VertigoPatientTreatmentinFamilyMedicine –SystematicLiterature
Review
IZvLEČEK
KLJUČNEBESEDE:vrtoglavica,omotica,družinskamedicina,družinskizdravnik
IZHODIŠČA. Vr to gla vi ca je zelo po gost simp tom pri bol ni kih v dru žin ski me di ci ni. Dru -
žin ski zdrav nik s po moč jo anam ne ze in kli nič ne ga pre gle da do lo či ali gre za pe ri fer ni
ali cen tral ni tip vr to gla vi ce. Ve či no bol ni kov dru žin ski zdrav nik obrav na va sa mo stoj no.
Re po zi cij ski ma ne vri za zdrav lje nje be nig ne pa rok siz mal ne po lo žaj ne vr to gla vi ce so var -
ni in učin ko vi ti, a jih dru žin ski zdrav ni ki red ko upo rab lja jo. METODE. Si ste ma tič ni pregled
li te ra tu re s pomočjo splet nih baz po dat kov Pub Med in Coc hra ne. V skla du z vklju či tve -
ni mi in iz klju či tve ni mi merili smo iz bra li pet član kov in jih kva li ta tiv no ana li zi ra li.
REZULTATI. Simp tom vr to gla vi ce ni sta ti stič no zna čil no po ve zan z ome ji tva mi v vsa -
kod nev nem živ lje nju, de pre si jo ali zmanj ša no ka ko vost jo živ lje nja. Iz va ja nje ve sti bu lar -
ne re ha bi li ta ci je bis tve no pri po mo re k iz bolj ša nju te žav z vr to gla vi co. Naj več ja ome ji tev
za dru žin ske zdrav ni ke pri obrav na vi bol ni kov z be nig no pa rok siz mal no po lo žaj no vr to -
gla vi co je ne poz na va nje iz ved be re po zi cij skih ma ne vrov. ZAKLJUČKI. Obrav na va ne ka -
te rih ob lik vr to gla vi ce je v dru žin ski me di ci ni lah ko ena ko us pe šna kot na se kun dar nem
ni vo ju, po treb na pa bodo izo bra že va nja, us mer je na v iz va ja nje po stop kov zdrav lje nja. 
aBSTRaCT
KEYWORDS:vertigo,dizziness,familymedicine,familymedicinedoctor
BACKGROUNDS. Ver ti go is a very com mon symptom in fa mily me di ci ne. Doc tors de -
ter mi ne the type of ver ti go – pe rip he ral or cen tral – by using cli ni cal in ter views and tests.
Most pa tients are trea ted only by the fa mily me di ci ne doc tor. The re po si tion ma no eu -
vres for the treat ment of be nign pa roxy smal po si tio nal ver ti go are known to be safe and
ef fi cient, but are ra rely used by fa mily me di ci ne doc tors. METHODS. Syste ma tic li te ra -
tu re re view was con duc ted throug h a key words search in the Pub Med and Coc hra ne data -
ba ses. Through inc lu sion and exc lu sion cri te ria, we iden ti fied five re search pa pers and
per for med a qua li ta ti ve analy sis. RESULTS. The re was no sta ti sti cal sig ni fi can ce in the
cor re la tions bet ween ver ti go and life qua lity in di ca tors, such as han di cap and de pres -
sion. Ve sti bu lar re ha bi li ta tion sig ni fi cantly im pro ves the con di tion and helps main tain
1 NinaSodja,dr.med.,ZdravstvenidomLogatec,Notranjskacesta2,1370Logatec;nina.sodja@gmail.com
2 Prim. izr. prof. dr.DanicaRotarPavlič,dr.med.,Galenia,ambulantnadiagnostikainzdravljenje,d. o. o.,Novapot5,
1351Brezovica;Katedrazadružinskomedicino,Medicinskafakulteta,Univerzav Ljubljani,Poljanskinasip58,1000
Ljubljana
203MedRazgl.2019;58(2):203–10 • Raziskovalni članek
co (6). V akut ni fazi bo lez ni bol ni ka zdra -
vi mo simp to mat sko z an tie me ti ki, be ta -
histi nom in po čit kom. Pri BPPV lah ko
bolniko ve te ža ve re ši mo z re po zi cij ski mi
ma ne vri, kot so Ep le yev ma ne ver, re pozi -
ci ja po Se mon tu in Lam per tov ma ne ver,
prav tako sve tu je mo Brandt-Da rof fo ve
vaje (7). Če prav je iz va ja nje Ep le ye ve ga
ma ne vra var no in učin ko vi to, ra zi ska ve
ka že jo, da ga dru žin ski in ur gent ni zdrav -
ni ki le redko upo rab lja jo pri obrav na vi bol -
ni ka z BPPV (8, 9).
Na men pris pev ka je opre de li ti zna čil -
no sti bol ni kov z vr to gla vi co ter dvo me in
te ža ve, s ka te ri mi se sre ču je jo dru žin ski
zdrav ni ki pri obrav na vi bol ni ka z vr to gla -
vi co. Cilj član ka je na re di ti si ste ma tič ni pre -
gled ra zi skav, ob jav lje nih v zad njih de se tih
le tih, na temo obrav na ve bol ni ka z vr to gla -
vi co v am bu lan ti dru žin ske me di ci ne.
METODE
Si ste ma tič no smo pre gle da li li te ra tu ro
o obrav na vi bol ni kov z vr to gla vi co v am -
bu lan ti dru žin ske me di ci ne.
viri po dat kov
Is ka nje ra zi skav, po ve za nih z vr to gla vi co,
smo iz ved li 26.3. 2018 pre ko baze po dat kov
Pub Med. Opra vi li smo is ka nje z zah te vo:
(»ver ti go« [M e SH Terms] OR »ver ti go« [A -
ll Fields]) AND ((»fa mily prac ti ce« [M e SH
Terms] OR (»fa mily« [A ll Fields] AND »prac -
ti ce« [A ll Fields]) OR »fa mily prac ti ce« [A -
ll Fields] OR (»fa mily« [A ll Fields] AND
»me di ci ne« [A ll Fields]) OR »fa mily me di -
ci ne« [A ll Fields]) OR (»ge ne ral prac ti ce«
[MeSH Terms] OR (»ge ne ral« [A ll Fields]
AND »prac ti ce« [A ll Fields]) OR »ge ne ral
prac ti ce« [A ll Fields])) (10).
204 NinaSodja,DanicaRotarPavlič Obrav na va bol ni ka z vr to gla vi co v dru žin ski me di ci ni …
IZHODIšČa
Omo ti ca in vr to gla vi ca sta zelo po go sta
simp to ma z let no pre va len co 22,9 % in in -
ci den co pr ve ga po ja va simp to ma 3,1 % (1).
V me di ci ni je vr to gla vi ca izraz za do lo če -
ni simp tom, ki opi su je laž ni ob ču tek vr te -
nja ali ro ta ci je kljub od sot no sti de jan ske ga
gi ba nja. Je del sku pi ne simp to mov omo ti -
ce, ki jih bol ni ki pri po da ja nju anam ne ze po -
go sto med se boj no za me nju je jo (2). Po leg
vr to gla vi ce v sku pi no simp to mov omo ti ce
spa da ta še pre sin ko pa in ob ču tek ne rav no -
tež ja ter ne sta bil no sti pri hoji (2, 3).
Vzro ke na stan ka vr to gla vi ce de li mo na
pe ri fer ne in cen tral ne, lo če va nje med nji -
mi pa je izred ne ga po me na za na dalj njo
obrav na vo bol ni ka (4). Pe ri fer no vr to gla vico
lah ko pov zro či jo Me nie ro va bo le zen, la -
birin ti tis ali ve sti bu lar ni ne vri tis, naj po -
gosteje pa gre za be nig no pa rok siz mal no
po lo žaj no vr to gla vi co (BPPV) (2). Cen tral -
ni vzro ki vr to gla vi ce so red kej ši, a v ne ka -
te rih pri me rih smrt ni, zato bol nik po tre bu je
na po ti tev na spe cia li stič no ne vro loš ko obrav -
na vo (4). Med cen tral ne vzro ke vr to gla vice
spa da jo mož gan ska kap in pre hod ni is he -
mič ni na pad (angl. tran sient isc he mic at tack,
TIA), mul ti pla skle ro za, mi gre na in tu mor -
ji v ce re be lo pon ti nem kotu (2).
Pri obrav na vi bol ni ka z vr to gla vi co
in oce ni tipa vr to gla vi ce si po leg na tanč ne
anam ne ze po ma ga mo s kli nič ni mi te sti. Ob
splo šnem in ne vro loš kem pre gle du natanč -
no oce ni mo ni stag mus, oče sno mo to ri ko,
spo sob nost glad ke ga sle de nja, te ste rav -
notež ja ter t. i. head sha king test) in hea d im -
pul se test) (5).
Dru žin ski zdrav nik je za ve či no prvi
in po go sto tudi edi ni spe cia list, s ka te rim
se bol nik pos ve tu je o te ža vah z vr to gla vi -
symptoms un der con trol. The big gest chal len ge for fa mily me di ci ne doc tors is to ob tain
suf fi cient know led ge in or der to per form re po si tion ma no eu vres. CONCLUSIONS. Ver -
ti go treat ment could be as ef fi cient in pri mary care as it already is on the se con dary le vel.
Furt her edu ca tion is nee ded on how to per form treat ment pro ce du res.
27. 3. 2018 smo iz ved li še is ka nje pre -
ko baze po dat kov Coc hra ne z is kal nim ni -
zom »ver ti go, fa mily me di ci ne« in »ver ti go,
ge ne ral prac ti ce« (11). 
Me to de iz bo ra član kov
Pri iz bi ri us trez nih član kov smo upo ra bi li
sto penj ska me ri la. Re zul ta te is ka nja smo
v pr vem ko ra ku skr či li z upo ra bo fil trov.
Upo rab lje na fil tra sta bila ob ja va v zad njih
de se tih le tih in an gleš ki je zik. Iz bra ne član -
ke smo nato si ste ma tič no pre gle da li. Pri
tem smo upo ra bi li naslednje vključitveno
merilo: ori gi nal na ra zi ska va, ki je obrav -
nava la dru žin ske zdrav ni ke in bol ni ke
z vrtogla vi co. Izključitveno merilo je bila
obravna va otrok in obrav na va bol ni kov z vr -
to gla vi co v bol ni šnič nem oko lju. Iz klju či li
smo si ste ma tič ne pre gled ne član ke, pred sta -
vi tve kli nič nih pri me rov, pro to ko le ra zi skav,
ko lum ne in mne nja oz. ko men tarje. Z opi sa -
nim si ste ma tič nim pre gle dom smo iz bra li pet
član kov, ki so us tre za li vsem me rilom (12–16).
ana li za iz bra nih do ku men tov
Za ra zi ska ve, ki smo jih po iz bir nem po stop -
ku že le li vklju či ti v si ste ma tič ni pre gled li -
te ra tu re, smo pri do bi li do ku ment s ce lot -
nim be se di lom član ka in iz ved li kva li ta tiv no
ana li zo. Po nov no smo oce ni li uje ma nje
z vklju či tve ni mi in iz klju či tve ni mi merili.
Član ke smo opre de li li gle de na ra zi sko val no
za sno vo ter na pra vi li pre gled ra zi sko va nih
vzor cev, ci ljev in re zul ta tov ra zi skav. Za ra di
majh ne ga šte vi la vklju če nih ra zi skav se za nji -
ho vo med se boj no pri mer ja nje po fak tor ju
vpli va (angl. im pact fac tor) ni smo od lo či li.
REZULTaTI
Po tek iz bi re do ku men tov
Tri iz ve de na is ka nja pre ko splet ne baze po -
dat kov Pub Med in Coc hra ne so v pr vem
krogu (brez upo šte va nja fil trov is ka nja)
pri ved la do 374 vi rov li te ra tu re. Po iz vedbi
iz bir ne ga po stop ka, pri ka te rem smo upo -
šte va li izključitvena in vključitvena merila,
nam je za ana li zo pol ne ga be se di la os ta lo
205MedRazgl.2019;58(2):
28 član kov, in si cer 27 iz iz ve de ne ga is ka -
nja v splet ni bazi po dat kov Pub Med in en
čla nek iz splet ne baze Coc hra ne (10, 11). Dva
iz med član kov ni sta ime la do stop nega ce -
lot ne ga be se di la, iz med os ta lih pa smo iz -
bra li pet član kov, ki so us tre za li vsem
merilom. Po sto pek iz bo ra član kov je pred -
stav ljen na sli ki 1. 
Pub Med
291 virov
Cochrane
83 virov
11110
88
27 1
–10–61
–22
–23
–181 –72
članek
objavljen pred več
kot desetimi
leti
članek ni
v angleščini
članek
izločen na podlagi
povzetka
ustrezni
viri
5
članek
po pregledu celotnega
besedila ni ustrezal
vključitvenim
in izklučitvenim
kriterijem
Sli ka 1.Prikazpostopkaizbiredokumentovza vklju-
čitevv sistematičnipregledliterature.
Opis glav nih zna čil no sti ra zi skav
Ta be la 1 pri ka zu je zna čil no sti iz bra nih član -
kov za si ste ma tič ni pre gled li te ra tu re. Član -
ki so v pre gled ni ci raz po re je ni gle de na leto
ob ja ve. Pri ra zi ska vah, pri ka te rih ob dob je
206 NinaSodja,DanicaRotarPavlič Obrav na va bol ni ka z vr to gla vi co v dru žin ski me di ci ni …
Ta
 be
 la
 1
.G
la
vn
e
zn
ač
iln
os
ti
ra
zi
sk
av
,v
kl
ju
če
ni
h
v 
si
st
em
at
ič
ni
p
re
gl
ed
li
te
ra
tu
re
o
 o
br
av
na
vi
b
ol
ni
ka
z
 v
rt
og
la
vi
co
v
 d
ru
ži
ns
ki
m
ed
ic
in
i(
12
–1
6)
.
A
v t
or
, l
et
o 
ob
 ja
 ve
Sc
ze
pa
ne
k
in
s
od
el
av
ci
,2
01
1
Ya
rd
le
y
in
s
od
el
av
ci
,2
01
2
W
oj
tc
za
k
in
s
od
el
av
ci
,2
01
7
va
n
V
ug
t
in
s
od
el
av
ci
,2
01
7
St
ep
ha
n
in
s
od
el
av
ci
,2
01
8
D
r ž
a v
a,
 o
b d
ob
 je
N
em
či
ja
A
ng
lij
a,
o
kt
ob
er
2
00
8–
Po
ljs
ka
,j
ul
ij–
se
pt
em
be
r2
01
0
N
iz
oz
em
sk
a,
o
kt
ob
er
–
N
em
či
ja
op
a z
o v
a n
ja
ja
nu
ar
2
01
1
no
ve
m
be
r2
01
2
Z
a s
no
 va
 
pr
os
pe
kt
iv
na
o
pa
zo
va
ln
a
in
te
rv
en
ci
js
ka
ra
zi
sk
av
a
ep
id
em
io
lo
šk
a
ra
zi
sk
av
a
pr
es
eč
na
ra
zi
sk
av
a
kv
al
it
at
iv
na
ra
zi
sk
av
a
ra
 zi
 sk
a v
e
ra
zi
sk
av
a
V
zo
 re
c
66
u
de
le
že
nc
ev

35
a
m
bu
la
nt
d
ru
ži
ns
ke
4.
79
9
pr
eb
iv
al
ce
v
dr
už
in
sk
iz
dr
av
ni
ki
,
12
d
ru
ži
ns
ki
h
zd
ra
vn
ik
ov
v 
21
a
m
bu
la
nt
ah

m
ed
ic
in
e,
3
37
b
ol
ni
ko
v,

ob
m
oč
ja
B
yt
ow
1.
16
9
po
va
bl
je
ni
h,
dr
už
in
sk
e
m
ed
ic
in
e
st
ar
ej
ši
h
od
1
8
le
t,
s
 k
ro
ni
čn
o
42
6
od
zi
vo
v
(3
6,
4
%
)
ve
st
ib
ul
ar
no
v
rt
og
la
vi
co
,
ki
jo
p
os
la
bš
a
gi
ba
nj
e
gl
av
e
Ci
lj
•
sp
re
m
lja
nj
e
si
m
pt
om
ov
,
•
do
lo
či
ti
k
lin
ič
no
in
s
tr
oš
ko
vn
o
•
do
lo
či
ti
p
re
va
le
nc
o
in

•
oc
en
it
i,
ka
ko
p
og
os
to

•
ug
ot
ov
it
i,
ka
kš
ni
s
o
iz
zi
vi
su
bj
ek
ti
vn
ih
o
m
ej
it
ev
in
uč
in
ko
vi
to
st
v
es
ti
bu
la
rn
e
in
ci
de
nc
o
vr
to
gl
av
ic
e
dr
už
in
sk
iz
dr
av
ni
ki
iz
va
ja
jo
in
o
vi
re
z
a
dr
už
in
sk
e
po
tr
eb
s
ta
re
jš
ih
b
ol
ni
ko
v
re
ha
bi
lit
ac
ije
s
 p
om
oč
jo
v 
sp
lo
šn
ip
op
ul
ac
iji
re
po
zi
ci
js
ke
m
an
ev
re
in
zd
ra
vn
ik
e
pr
io
br
av
na
vi
(>
65
le
t)
z
 v
rt
og
la
vi
co
pr
iro
čn
ik
a
in
t
el
ef
on
sk
o
v 
ob
m
oč
ju
B
yt
ow
ve
st
ib
ul
ar
no
re
ha
bi
lit
ac
ijo
bo
ln
ik
ov
z
 v
rt
og
la
vi
co
•
do
lo
či
ti
n
ap
ov
ed
ne
d
ej
av
ni
ke
po
dp
or
o
te
rs
 p
om
oč
jo
na
P
ol
js
ke
m
•
op
re
de
lit
iv
zr
ok
e
za
za
k
ro
ni
čn
o
vr
to
gl
av
ic
o
pr
iro
čn
ik
a
br
ez
t
el
ef
on
sk
e
•
op
is
at
ik
lin
ič
ne

ne
iz
va
ja
nj
e
om
en
je
ni
h
•
an
al
iz
a
pr
im
ar
ni
h
di
ag
no
z
po
dp
or
e
v 
pr
im
er
ja
vi
zn
ač
iln
os
ti
po
st
op
ko
v
dr
už
in
sk
ih
z
dr
av
ni
ko
v,
n
jih
ov
e
z 
ru
ti
ns
ko
o
br
av
na
vo

na
po
ti
tv
e
in
p
on
ov
ni
pr
eg
le
d
na
p
rim
ar
ne
m
n
iv
oj
u
di
ag
no
z
če
z
še
st
m
es
ec
ev

R
e z
ul
 ta
 ti
•
om
ej
it
ve
z
ar
ad
iv
rt
og
la
vi
ce
,
•
po
1
2
te
dn
ih
v
 s
ku
pi
ni
•
pr
ev
al
en
ca
v
rt
og
la
vi
ce
•
pr
ib
liž
no
p
ol
ov
ic
a
dr
už
in
sk
ih
•
na
jv
eč
ji
iz
zi
v
je
d
ia
gn
os
ti
ka
,
de
pr
es
ija
in
k
ak
ov
os
t
s 
pr
iro
čn
ik
om
in
t
el
ef
on
sk
o
v 
ra
zi
sk
ov
an
em
o
bm
oč
ju
zd
ra
vn
ik
ov
iz
va
ja
re
po
zi
ci
js
ke
za
ra
zv
oj
s
m
er
ni
c
je
t
re
ba
ži
vl
je
nj
a
ni
so
b
ili
s
ta
ti
st
ič
no
po
dp
or
o
ni
b
ilo
s
ta
ti
st
ič
no
je
1
6,
4
%
.
m
an
ev
re
in
le
s
la
bi
h
7
%
v 
pr
oc
es
n
jih
ov
eg
a
na
st
aj
an
ja
zn
ač
iln
o
po
ve
za
ni
po
m
em
bn
ih
ra
zl
ik
g
le
de
•
po
go
st
ej
e
se
p
oj
av
lja
p
ri
ve
st
ib
ul
ar
no
re
ha
bi
lit
ac
ijo
vk
lju
či
ti
d
ru
ži
ns
ke
z
dr
av
ni
ke
z 
vr
to
gl
av
ic
o
in
s
e
v 
ob
do
bj
u
na
ru
ti
ns
ko
o
sk
rb
o
(p
=
0,
06
4)
kr
on
ič
ni
h
bo
ln
ik
ih
,s
ta
re
jš
ih
•
na
jp
om
em
bn
ej
ši
ra
zl
og
z
a
•
sm
er
ni
ce
n
aj
b
od
o
ja
sn
e
in
op
az
ov
an
ja
n
is
o
po
sl
ab
ša
li
•
po
e
ne
m
le
tu
s
ta
o
be

in
ž
en
sk
ah
ne
iz
va
ja
nj
e
po
st
op
ko
v
pr
ep
ro
st
e
za
u
po
ra
bo
p
ri
de
lu

•
na
n
ad
al
jn
jo
o
br
av
na
vo
in
te
rv
en
ci
js
ki
s
ku
pi
ni
p
or
oč
al
i
je
n
ez
na
nj
e
na
p
rim
ar
ne
m
n
iv
oj
u
je
b
ilo
n
ap
ot
en
ih
4
7,
8
%
o 
zn
at
ne
m
iz
bo
ljš
an
ju
g
le
de
bo
ln
ik
ov
na
s
ku
pi
no
z
 ru
ti
ns
ko
o
sk
rb
o
(p
rir
oč
ni
k
in
t
el
ef
on
sk
a
po
dp
or
a
p
=
0,
01
4,
s
am
o
pr
iro
čn
ik
p
=
0,
01
0)
.
•
ob
e
in
te
rv
en
ci
ji
st
a
bi
li
st
ro
šk
ov
no
v
is
ok
o
uč
in
ko
vi
ti
207MedRazgl.2019;58(2):
opa zo va nja v član ku ni bilo na tanč no opre -
de lje no, na va ja mo le dr ža vo, kjer se je razi -
ska va iz va ja la.
Re zul ta ti ana li ze vse bi ne
do ku men tov
Med iz bra ni mi ra zi ska va mi so bile šti ri za -
sno va ne kvan ti ta tiv no in ena kva li ta tiv no.
Vse kvan ti ta tiv ne ra zi ska ve so za zbi ra nje
po dat kov upo ra bi le vpra šal ni ke, v eni ra zi -
ska vi je bil vpra šal nik opa zo va nim ose bam
po sre do van pre ko in ter ne ta (12). Scza pa nek
in so de lav ci so po leg vpra šal ni ka iz ved li
tudi zbi ra nje po dat kov s po moč jo in terv ju -
ja (15). Step han in so de lav ci so za pri do bi -
tev po dat kov upo ra bi li pol struk tu ri ra ne
in terv ju je, ki so po te ka li v am bu lan tah ali
pre ko te le fo na (16).
Tri ra zi ska ve so opa zo va le bol ni ke z vr -
to gla vi co. Pri tem je Scza pan ko in so de lavce
za ni ma lo sle de nje bol ni kom v ob dob ju ene -
ga leta, Yard ley in so de lav ci pa so sprem -
lja li iz va ja nje ve sti bu lar ne re ha bi li ta ci je in
stroš kov no učin ko vi tost in ter ven ci je. Wojtc -
zak in so de lav ci so se osre do to či li na epi -
de mio lo gi jo vr to gla vi ce (12–14).
Dve ra zi ska vi sta opa zo va li dru žin ske
zdrav ni ke. Pri obeh so se ra zi sko val ci osre -
do to či li na od kri va nje di lem in ome ji tev,
s ka te ri mi se dru žin ski zdrav ni ki sre ču jejo
pri obrav na vi bol ni kov z vr to gla vi co (15, 16).
RaZPRava
Raz pra va o re zul ta tih
si ste ma tič ne ga pre gle da
li te ra tu re
S si ste ma tič nim pre gle dom li te ra tu re smo
iz bra li pet iz vir nih ra zi sko val nih član kov,
ki so us tre za li vsem vklju či tve nim merilom
(12–16). Upo ra bi li smo bazi po dat kov Pub -
Med in Cochrane, ker so ra zi ska vo na pod -
la gi baz po dat kov Med li ne in Em ba se leta
2015 opra vi li Bösner in so de lav ci (6). Za -
čet no is ka nje je pri ved lo do skup no 374 vi -
rov li te ra tu re. Vpe lja li smo is kal ne fil tre.
Od lo či li smo se za iz bor član kov, ob jav lje -
nih v zad njih de se tih le tih, ker smo že le li
iz ve sti si ste ma tič ni pre gled li te ra tu re naj -
no vej ših ra zi skav. Za ra di ome ji tve pri ra zu -
me va nju tu jih je zi kov, smo iz lo či li član ke,
ob jav lje ne v os ta lih tu jih je zi kih (ti stih, ki
niso v an gleš kem je zi ku). V konč nem iz bo -
ru so štir je član ki iz vi ra li iz is ka nja pre ko
splet ne baze po dat kov Pub Med (12, 14–16).
En čla nek pa smo pri do bi li pre ko splet ne
baze po dat kov Coc hra ne (13).
Bol ni ke z vr to gla vi co so opa zo va le tri
ra zi ska ve (12–14). Opa zo va ni izi di so bili
oce na pre va len ce in in ci den ce vr to gla vi ce,
učin ko vi tost ve sti bu lar ne re ha bi li ta ci je in
sle de nje po jav lja nja vr to gla vi ce v ob dob ju
ene ga leta, zato ra zi skav ni mo go če med -
se boj no pri mer ja ti. 
Wojtc zak in so de lav ci so v ra zi ska vo
vklju či li 25,2 % pre bi val cev v opa zo va ni re -
gi ji, iz bra ni vzo rec je bil re pre zen ta ti ven za
splo šno po pu la ci jo. Pre va len co vr to gla vi -
ce so oce ni li na 16,4 %, kar je ne ko li ko niž -
je od ne ka te rih sta rej ših ra zi skav, pri ka te rih
je oce na pre va len ce zna ša la 20–30 % (14,
17–19). Vr to gla vi ca je v 76,2 % pri sot na pri
ose bah žen ske ga spo la (14). Da se vr to -
glavica po go ste je po jav lja pri žen skah,
so zaklju či li tudi v dru gih epi de mio loš kih
razi ska vah, a je bila oce nje na raz li ka med
spolo ma manj ša; zna ša la je 52 % oz. 69 %
(18, 20). Wojtc zak in so de lav ci to raz la ga jo
z vpli vom po ve zo va nja vr to gla vi ce z mi gre -
no in vpli vom hor mon skih de jav ni kov. Vr -
to gla vi ca se je sta ti stič no zna čil no (p<0,05)
po go ste je po jav lja la pri ose bah, sta rej ših od
50 let, in pri ose bah s kro nič ni mi bo lez ni -
mi, kot so ar te rij ska hi per ten zi ja, hi per li pi -
de mi ja, slad kor na bo le zen, hi po ti roi di zem,
de pre si ja in srč ne arit mi je (14). Tudi Maar -
singh in so de lav ci so po ro ča li o po ve za vi
med vr to gla vi co ter bo lez ni mi srca in žilja,
ki so bili sprem lja jo či de jav nik tve ga nja pri
57% bolnikov z vr to gla vi co (21). Po leg tega
so v tej ra zi ska vi pri 62 % bol ni kov z vr to -
gla vi co za be le ži li več kot en sprem lja jo či
de jav nik tve ga nja. Wojtc zak in so de lav ci so
ugo to vi li, da je 41,1% bol ni kov po ro čalo o vr -
to gla vi ci in 38,5 % o pre sin ko pi. Primerjava
ti pov vr to gla vi ce in omo ti ce je težavna za -
ra di je zi kov nih raz lik pri opi su in pre va ja -
nju poj mov, v an gleš ki li te ra tu ri v po ve za vi
z vr to gla vi co za sle di mo raz lič ne poj me
(npr. diz zi ness, ver ti go, light hea ded ness, presyn -
co pe, di se qui li brium) (14).
Scza pa nek in so de lav ci so se osre do to -
či li na sprem lja nje simp to ma vr to gla vi ce
v enem letu pri sta rej ših bol ni kih. Pov preč -
na sta rost opa zo va nih oseb je bila 76,19 let
(12). Bol ni ki z vr to gla vi co so ime li ob za -
čet ku ra zi ska ve te ža ve pri iz va ja nju dnev -
nih de jav no sti (p=0,004), vr to gla vi ca pa jih
je splo šno ovi ra la (p = 0,001). Oce na ka ko -
vo sti živ lje nja in de pre si je ni sta bili sta ti -
stič no zna čil no po ve za ni s po ja vom vr to gla -
vi ce. V ča su opa zo va nja bol ni kov po enem
in še stih me se cih so bile vse opa zo va ne spre -
men ljiv ke sta ti stič no nez na čil ne. Ne ka te re
sta rej še ra zi ska ve so prav tako po ka za le po -
ve za vo vr to gla vi ce z ovi ra nost jo bol ni ka in
zni ža no ka ko vost jo živ lje nja (12, 22).
Yard ley in so de lav ci so iz ved li in ter ven -
cij sko ra zi ska vo z iz va ja njem ve sti bu lar ne
re ha bi li ta ci je s po moč jo pri roč ni ka in te le -
fon ske pod po re. Po 12 ted nih med opa zo -
va ni mi sku pi na mi (ru tin ska obrav na va,
pri roč nik, pri roč nik in te le fon ska pod po ra)
ni bilo sta ti stič no zna čil nih raz lik, se je pa
učin ko vi tost in ter ven ci je po ka za la po enem
letu opa zo va nja. Obe in ter ven cij ski sku pi -
ni sta se bolj iz bolj ša li na les tvi ci za oce -
no vr to gla vi ce v pri mer ja vi z ru tin skim
zdrav lje njem (p = 0,014 v sku pi ni, ki je upo -
rab lja la pri roč nik in te le fon sko pod po ro,
p = 0,010 v sku pi ni, ki je upo rab lja la samo
pri roč nik) (13). Po dob ne po zi tiv ne učin ke
ve sti bu lar ne re ha bi li ta ci je po dalj šem ob -
dob ju opa zo va nja so opi so va li tudi En ti cott
in so de lav ci (23). Yard ley in so de lav ci so
oce ni li, da je vpe lja va ve sti bu lar ne re ha bi -
li ta ci je s po moč jo pri roč ni ka, brez te le fon -
ske pod po re ali z njo, stroš kov no učin ko vi ta
me to da zdrav lje nja. Pri tem so iz po sta vi li,
da je tre nut na do stop nost ve sti bu lar ne re -
ha bi li ta ci je na pri mar nem ni vo ju sla ba,
kar po dalj ša tra ja nje simp to mov in pri po -
mo re k več ne po treb nim na po ti tvam na se -
kun dar no ra ven (13). Van Vugt in so de lav -
ci so v ra zi ska vi med dru žin ski mi zdrav ni ki
na Ni zo zem skem ugo to vi li, da jih le 6,8 %
pri zdrav lje nju upo rab lja ve sti bu lar no re -
ha bi li ta ci jo, Brandt-Da rof fo ve vaje pa bol -
ni kom pri po ro ča 50,2 % zdrav ni kov (15).
V kva li ta tiv ni ra zi ska vi, iz ve de ni v Nem -
či ji, so dru žin ski zdrav ni ki kot glav ni iz ziv
iz po sta vi li do lo či tev diag no ze, na kar vpli -
va po manj ka nje ča sa, fi nanč ni pri tisk in po -
manj ka nje po treb ne opre me (16). Da je do -
lo či tev diag no ze te žav na, po tr ju je jo tudi
Scza pa nek in so de lav ci, pri ka te rih je v ra -
zi ska vi pri 29 % pri me rov prva oce na bol -
ni ka vklju če va la dve ali več mož nih diagnoz,
v še stih me se cih pa je bilo 47,8 % bol ni kov
us mer je nih na se kun dar no ra ven. Od tega
je pri 18,2 % bol ni kih konč na diag no za bis -
tve no od sto pa la od za čet ne diag no ze družin -
ske ga zdrav ni ka (12). Ugo to vi tve so skladne
z ra zi ska vo Ge ser ja in so de lav cev, ki po ro -
ča jo o sta ti stič no po memb nih spre mem bah
med na pot no in konč no diag nozo pri bol -
ni kih, us mer je nih na ne vro-oto loško spe cia -
li stič no obrav na vo (24).
Pri obrav na vi bol ni kov z vr to gla vi co so
ni zo zem ski dru žin ski zdrav ni ki Ep le yev
ma ne ver upo ra bi li v 57,3% obrav nav, Brandt-
Da rof fo ve vaje pa sve to va li v 50,2 % obrav -
nav (15). Ra zi ska va, oprav lje na v ur gent nem
cen tru v Dohi leta 2014, je pri ka za la celo
bis tve no niž jo oce no upo ra be re po zi cij skih
ma ne vrov. Upo rab lja jih le 11 % ur gent nih
zdrav ni kov (9). V obeh ra zi ska vah so zdrav -
ni ki iz po sta vi li nez na nje kot glav ni raz log
za nei zva ja nje re po zi cij skih ma ne vrov in vaj
(9, 15). Upo ra ba Ep le ye ve ga ma ne vra v am -
bu lan ti dru žin ske me di ci ne je var na in
učin ko vi ta (25). Dru žin ski zdrav ni ki po leg
smer nic, ki bi bile pri la go je ne pri mar ne mu
ni vo ju zdrav lje nja, iz po stav lja jo tudi po tre -
bo po izo bra že va nju (16). Za ni miv pri stop
k iz bolj ša nju ka ko vo sti iz va ja nja re po zi -
cijske ga ma ne vra so pred sta vi li Or gan in
sode lav ci. S po moč jo i Pho ne a pli ka ci je
Dizzy FIX (Clear wa ter Cli ni cal Ltd, Ot ta wa,
208 NinaSodja,DanicaRotarPavlič Obrav na va bol ni ka z vr to gla vi co v dru žin ski me di ci ni …
On ta rio, Ca na da) so sta ti stič no zna čil no
(p < 0,0001) iz bolj ša li iz ved bo ma ne vra štu -
den tov me di ci ne na zdra vih po sa mez ni kih.
Me ni jo, da je a pli ka ci ja pri mer na tudi za kli -
nič no upo ra bo v am bu lan tah dru žin skih
zdrav ni kov (26).
Ome ji tve in do bre stra ni ra zi ska ve
Me to do loš ka ome ji tev ra zi ska ve je ozek
izbor ključ nih be sed in iz lo či tev član kov
v je zi kih, ki niso an gleš či na. Pred vi de va mo,
da bi z raz ši ri tvi jo is kal ne ga niza za je li šir -
ši na bor pri mer nih član kov. Ker so med iz -
lo če ni mi član ki za ra di ome ji tve ra zu me va -
nja je zi ka pre vla do va li nemš ki član ki, bi
z vklju či tvi jo nemš ko go vo re če ga ra zi sko -
val ca v ra zi sko val no eki po lah ko iz bolj ša -
li ši ri no za je te li te ra tu re. Za ra di majh ne ga
šte vi la vi rov li te ra tu re, ki so us tre za li vklju -
či tve nim merilom, smo se od lo či li, da član -
kov ne oce ni mo po ka ko vo sti, tem več v si -
ste ma tič ni pre gled li te ra tu re vklju či mo vse
iz bra ne vire. Do bra stran ra zi ska ve je, da
vklju ču je ra zi ska ve, ob jav lje ne v zad njih de -
se tih le tih, in s tem pred stav lja pre gled naj -
no vej ših ra zi skav s po droč ja obrav na ve
bol ni kov z vr to gla vi co v dru žin ski me di cini.
Mož no sti na dalj nje ga ra zi sko va nja
Gle de na majh no šte vi lo vi rov li te ra tu re, ki
so us tre za li merilom za vklju či tev v si ste -
ma tič ni pre gled, je po droč je obrav na ve vr -
to gla vi ce v am bu lan tah družin ske me di ci -
ne v zad njih de se tih le tih malo ra zi sko va -
no. Mož nost na dalj nje ga ra zi sko va nja vi di -
mo na epi de mio loš kem ni vo ju, pri ka te rem
bi za po droč je Slo ve ni je oce ni li pre va lenco
in in ci den co simp to ma vr to gla vi ce ter po -
go stost obi skov am bu lan te dru žin ske me -
di ci ne za ra di te žav z vr to gla vi co. Smi sel no
bi bilo iz ve sti tudi ra zi ska vo med dru žin -
ski mi zdrav ni ki, da pri do bi mo po dat ke
o upora bi re po zi cij skih ma ne vrov v Slo ve -
ni ji. Gle de na kli nič no prak so skle pa mo, da
bi bili re zul ta ti take ra zi ska ve pri mer lji vi
z re zul ta ti ra zi skav iz na še ga pre gle da li -
te ra tu re (15, 16).
ZaKLJUČEK
V si ste ma tič ni pre gled li te ra tu re smo vklju -
či li pet iz vir nih član kov, ob jav lje nih v zad -
njih de se tih le tih. Ugo to vi li smo, da je vr -
to gla vi ca po gost simp tom v am bu lan tah
dru žin ske me di ci ne, epi de mio loš kih ra zi -
skav pa je malo. Po go stej ša je pri žen skah,
po ve za na pa je tudi z dru gi mi zna čil nost -
mi bol ni kov, kot so npr. kro nič ne bo lez ni.
Za zdrav ni ke naj več ji iz ziv pred stav lja po -
sta vi tev na tanč ne diag no ze. Iz va ja nje re po -
zi cij skih ma ne vrov in ve sti bu lar ne re ha bili -
ta ci je se v kli nič ni prak si pre ma lo upo rab lja,
glav ni vzrok pa je ne poz na va nje pra vil ne iz -
ved be po stop kov zdrav lje nja.
209MedRazgl.2019;58(2):
LITERaTURa
1. NeuhauserHK,RadtkeA,vonBrevernM,etal.Burdenofdizzinessandvertigointhecommunity.ArchIntern
Med.2008;168(19):2118–24.
2. KuoCH,PangL,ChangR.Vertigo-part1-assessmentingeneralpractice.AustFamPhysician.2008;37(5): 341–7.
3. DommarajuS,PereraE.Anapproachtovertigoingeneralpractice.AustFamPhysician.2016;45(4):190–4.
4. LeeAT.Diagnosingthecauseofvertigo:a practicalapproach.HongKongMedJ.2012;18(4):327–32.
5. WelgampolaMS,BradshawAP,LechnerC,etal.Bedsideassessmentofacutedizzinessandvertigo.Neurol
Clin.2015;33(3):551–64.
6. BösnerS,SchwarmS,GrevenrathP,etal.Prevalence,aetiologiesandprognosisofthesymptomdizziness
inprimarycare-a systematicreview.BMCFamPract.2018;19(1):33.
7. KuoCH,PangL,ChangR.Vertigo-part2-managementingeneralpractice.AustFamPhysician.2008;37
(6):409–13.
8. HiltonMP,PinderDK.TheEpley(canalithrepositioning)manoeuvreforbenignpraoxysmalpositionalvertigo.
CochraneDatabaseSystRev.2014;(12):CD003162.
9. BashirK,QotbMA,AlkahkyS,etal.Areemergencyphysiciansandparamedicsprovidingcanalithrepositioning
manoeuvreforbenignparoxysmalpositionalvertigo?EmergMedAustralas.2015;27(2):179–80.
10. PubMed[internet].Bethesda(MD):NationalLibraryofMedicine(US);c1996-2019[citirano2018Mar26].Doseg-
ljivona:https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed
11. CochraneLibrary[internet].UCLInstituteofEducation;c2000-2019[citirano2018Mar27].Dosegljivona:
http://www.cochranelibrary.com/
12. SczepanekJ,WieseB,Hummers-PradierE,etal.Newlydiagnosedincidentdizzinessofolderpatients:a fol-
low-upstudyinprimarycare.BMCFamPract.2011;12(1):58.
13. YardleyL,BarkerF,MullerI,etal.Clinicalandcosteffectivenessofbookletbasedvestibularrehabilitation
forchronicdizzinessinprimarycare:singleblind,parallelgroup,pragmatic,randomisedcontrolledtrial.BMJ.
2012;344:e2237.
14. WojtczakR,NaroznyW,KuczkowskiJ,etal.EpidemiologyofdizzinessinnorthernPoland-thefirstPolish
neurootologicsurveyofthegeneralpopulation.AnnAgricEnvironMed.2017;24(3):502–6.
15. vanVugtVA,DiazNerioPM,vanderWoudenJC,etal.Useofcanalithrepositioningmanoeuvresandvestibular
rehabilitation:a GPsurvey.ScandJPrimHealthCare.2017;35(1):19–26.
16. StephanAJ,KovacsE,PhillipsA,etal.Barriersandfacilitatorsforthemanagementofvertigo:a qualitative
studywithprimarycareproviders.ImplementSci.2018;13(1):25.
17. YardleyL,OwenN,NazarethI,etal.Prevalenceandpresentationofdizzinessina generalpracticecommunity
sampleofworkingagepeople.BrJGenPract.1998;48(429):1131–5.
18. HannafordPC,SimpsonJA,BissetAF,etal.Theprevalenceofear,noseandthroatproblemsinthecommunity:
resultsfroma nationalcross-sectionalpostalsurveyinScotland.FamPract.2005;22(3):227–33.
19. BeneckeH,AgusS,KuessnerD,etal.Theburdenandimpactofvertigo:findingsfromtheREVERTpatient
registry.FrontNeurol.2013;4:136.
20. GarriguesHP,AndresC,ArbaizarA,etal.Epidemiologicalaspectsofvertigointhegeneralpopulationofthe
autonomicregionofValencia,Spain.ActaOtolaryngol.2008;128(1):43–7.
21. MaarsinghOR,DrosJ,SchellevisFG,etal.Causesofpersistentdizzinessinelderlypatientsinprimarycare.
AnnFamMed.2010;8(3):196–205.
22. GrimbyA,RosenhallU.Health-relatedqualityoflifeanddizzinessinoldage.Gerontology.1995;41(5):286–98.
23. EnticottJC,VitkovicJJ,ReidB,etal.Vestibularrehabilitationinindividualswithinner-eardysfunction:a pilot
study.AudiolNeurootol.2008;13(1):19–28.
24. GeserR,StraumannD.Referralandfinaldiagnosesofpatientsassessedinanacademicvertigocenter.Front
Neurol.2012;3:169.
25. MunozJE,MikleaJT,HowardM,etal.Canalithrepositioningmaneuverforbenignparoxysmalpositionalvertigo:
randomizedcontrolledtrialinfamilypractice.CanFamPhysician.2007;53(6):1049–53,1048.
26. OrganB,LiuH,BromwichM.AniPhone-assistedparticlerepositioningmaneuverforbenignparoxysmalpositional
vertigo(BPPV):a prospectiverandomizedstudy.JAmBoardFamMed.2015;28(1):18–20.
Prispelo28. 5. 2018
210 NinaSodja,DanicaRotarPavlič Obrav na va bol ni ka z vr to gla vi co v dru žin ski me di ci ni …
RobertŠket1,ZalaPrevoršek2,DeniKošeto3,AleksandarSebastijanović4,
SimonaKonda5,JercaBajuk6,BlažStres7
ana lit ski in kon cep tual ni iz zi vi pri
ra zi sko va nju člo veš ke čre ve sne mi kro bio te
za po tre be per so na li zi ra ne več ni voj ske
me di ci ne
AnalyticalandConceptualChallengesintheInvestigationofHuman
IntestinalMicrobiotafortheNeedsofPersonalizedMultidimensional
Medicine
IZvLEČEK
KLJUČNEBESEDE:16Sribosomskaribonukleinskakislina,metagenomika,metabolomika,bioinformatika,
personaliziranamedicina
Čre ve sna mi kro bio ta ima v člo veš kem pre bav nem trak tu po memb no vlo go. Omo go ča di -
na mi čen od nos z go sti te ljem, po ma ga ohra nja ti ho meo sta zo epi te lij skih ce lic, vpli va na
pri do bi va nje hra nil in urav na va nje ener gi je, fi zič no pre pre ču je ko lo ni za ci jo po vr ši ne čre -
ve sa s pa to ge ni mi mi kroor ga niz mi in so de lu je pri proi zvod nji vi ta mi nov ter krat kih ve -
rig maš čob nih ki slin. Čre ve sno mi kro bio to po leg gliv, ar hej in vi ru sov v ve či ni se stav lja
3 × 1013 bak te rij, ki jih uvrš ča mo v vsaj ti soč raz lič nih bak te rij skih vrst. Se sta vo mi kro -
bio te in nje no vlo go v čre ves ju lah ko opre de lju je mo s šte vil ni mi me to da mi, ki se raz liku -
je jo v loč lji vo sti. Upo rab nost re zul ta tov, ki jih do bi mo, je tako od vi sna od iz bra ne me to de.
Z ne ka te ri mi me to da mi lah ko le re la tiv no pri mer ja mo se sta vo mi kro bio te v raz lič nih vzorcih,
1 Dr.RobertŠket,mag.mikrobiol.,Katedrazamikrobiologijoinmikrobnobiotehnologijo,Oddelekzazootehniko,
Biotehniškafakulteta,Univerzav Ljubljani,Jamnikarjevaulica101,1000Ljubljana;robert.sket@kclj.si
2 Dr.ZalaPrevoršek,univ.dipl.inž.zoot.,Katedrazagenetiko,animalnobiotehnologijoinimunologijo,Oddelek
za zootehniko,Biotehniškafakulteta,Univerzav Ljubljani,Jamnikarjevaulica101,1000Ljubljana
3 DeniKošeto,mag.mikrobiol.,Katedrazamikrobiologijoinmikrobnobiotehnologijo,Oddelekzazootehniko,Biotehniška
fakulteta,Univerzav Ljubljani,Jamnikarjevaulica101,1000Ljubljana;SINTEFOcean,Strindveien4,7034Trondheim,
Norveška
4 AleksandarSebastijanović,mag.mikrobiol.,Katedrazamikrobiologijoinmikrobnobiotehnologijo,Oddelekza
zootehniko,Biotehniškafakulteta,Univerzav Ljubljani,Jamnikarjevaulica101,1000Ljubljana;InstitutJožefStefan,
Jamovacesta39,1000Ljubljana
5 SimonaKonda,mag.mikrobiol.,Katedrazamikrobiologijoinmikrobnobiotehnologijo,Oddelekzazootehniko,
Biotehniškafakulteta,Univerzav Ljubljani,Jamnikarjevaulica101,1000Ljubljana;Lekfarmacevtskadružba,d. d.,
Verovškovaulica57,1000Ljubljana
6 JercaBajuk,mag.mikrobiol.,Katedrazamikrobiologijoinmikrobnobiotehnologijo,Oddelekzazootehniko,Biotehniška
fakulteta,Univerzav Ljubljani,Jamnikarjevaulica101,1000Ljubljana;Krka,d.d.,Novomesto,Šmarješkacesta6,
8501Novomesto
7 Izr.prof.dr.BlažStres,univ.dipl.mikrobiol.,Katedrazamikrobiologijoinmikrobnobiotehnologijo,Oddelekza
zootehniko,Biotehniškafakulteta,Univerzav Ljubljani,Jamnikarjevaulica101,1000Ljubljana;Inštitutzazdravstveno
hidrotehniko,Fakultetazagradbeništvoingeodezijo,Univerzav Ljubljani,Hajdrihovaulica28,1000Ljubljana;Center
zakliničnotoksikologijoinfarmakologijo,Internaklinika,UniverzitetnikliničnicenterLjubljana,Zaloškacesta7,
1000Ljubljana
211MedRazgl.2019;58(2):211–34 • Pregledni članek
dru ge nam do do lo če ne mere omo go ča jo po pis se sta ve mi kro bio te (mi kro mre že, sek ven -
ci ra nje pom nož kov ge nov za 16S ri bo som sko RNA, sek ven ci ra nje me ta ge no ma) in kot
nad grad nja temu: z ne ka te ri mi opre de li mo tudi de jav nost po sa mez nih pred stav ni kov čre -
ve sne mi kro bio te (mi kro mre že tran skrip tov, sek ven ci ra nje me ta tran skrip to ma), ki se odraža
v ak ti vi ra nju ge nov za do lo čen pro ces. Iz ka že se, da se li near no s šir šo upo rab nost jo me -
to de oz. z ve ča njem ob se ga re zul ta tov po ve ču je jo tudi stroš ki ana li ze. Opi sa ni so pri meri
me tod za po sa me zen na čin opre de lje va nja čre ve sne mi kro bio te, iz po stav lje ne so nji ho -
ve po zi tiv ne ter ne ga tiv ne last no sti in upo rab nost teh me tod. Tak so nom ska kla si fi ka cija
in po pis funk cio nal nih ge nov pa med se boj niso po ve za ni (determinacijski koeficient < 0,3).
Prav tako raz lič ne tak so nom ske rav ni dajo raz lič ne sli ke od no sov med vzorci. Majh ne raz -
li ke v tak so nom skem po pi su so ne kon si stent ne, saj so za nji hov po pis po tre bo va li ve li -
ke ko hor te (šte vi lo prei sko van cev > 2.000). Nas prot no pa lah ko na ravni me ta bo lo mov
eno stav no lo či mo raz lič ne sku pi ne, ki jih z upo ra bo po pi sa mi kro bio ma ne mo re mo.
aBSTRaCT
KEYWORDS:16Sribosomalribonucleicacid,metagenomics,metabolomics,bioinformatics,personalized
medicine
In te sti nal mi cro bio ta plays an im por tant role in the hu man ga stroin te sti nal tract. It en -
ables dyna mic re la tions hip with the host, helps main tain ho meo sta sis of epit he lial cells,
af fects the ac qui si tion of nu trients and re gu la tion of energy, physi cally pre vents the co -
lo ni za tion of the in te sti ne sur fa ce by pat ho ge nic mi croor ga nisms and it is in vol ved in
the pro duc tion of vi ta mins along with short chain fatty. Hu man in te sti nal mi cro bio ta,
in ad di tion to the fun gi, arc ha ea, and vi ru ses, con sists of 3 × 1013 bac te ria, which are clas -
si fied into at least a thou sand dif fe rent bac te rial spe cies. The com po si tion of the mi cro -
bio ta and its role in the gut can be de fi ned using dif fe rent met hods with very dif fe rent
re so lu tions. Ap pli ca bi lity of the ob tai ned re sults thus de pends on the met hod cho sen.
With some met hods one can only re la ti vely compare the com po si tion of the mi cro bio ta
in dif fe rent sam ples ot hers al low us to some ex tent ab so lu te des crip tion of the mi cro -
bio ta com po si tion (mi croar rays, am pli con se quen cing of 16S ri bo so mal RNA ge nes, me -
ta ge no me se quen cing) and as an up gra de to that some met hods made it pos sib le to de fi ne
the ac ti vity of in di vi dual mi cro bes (mi croar rays, me ta trans crip to me se quen cing), which
is ref lec ted in the ac ti va tion of ge nes for a spe ci fic pro cess. It turns out that li nearly with
the broa der ap pli ca bi lity of the met hods, the cost of analy sis ex pands. Here we des cri -
be met hods of de fi ning the hu man in te sti nal mi cro bio ta and ex po se po si ti ve and ne ga -
ti ve fea tu res of their usa bi lity. Ta xo no mic clas si fi ca tion and the list of func tio nal ge nes
are not well cor re la ted (coef fi cient of de ter mi na tion < 0.3). Also, dif fe rent ta xo no mic le -
vels give dif fe rent ima ges of the re la tions hip bet ween sam ples. The small dif fe ren ces in
the ta xo no mic in ven tory are in con si stent sin ce they nee ded lar ge co horts for their de li -
nea tion (sam ple size > 2,000). On the ot her hand, at the le vel of the me ta bo li tes, we can
ea sily di stin guish bet ween dif fe rent groups that could not be se pa ra ted by mi cro bio me
analy sis.
212 ana lit ski in kon cep tual ni iz zi vi pri ra zi sko va nju člo veš ke čre ve sne mi kro bio te za po tre be …
UvOD
Gle de na do se daj zbra ne po dat ke ima čre -
ve sna mi kro bio ta ključ no vlo go pri ohranjan -
ju zdrav ja lju di. Ude le že na je pri ob li kovan -
ju ho meo sta ze epi te lij skih ce lic, omo go ča
proi zvod njo vi ta mi nov in fi zič no one mo -
goča raz rast pa to ge nih mi kroor ga niz mov
(1, 2). Za laž jo opre de li tev vlo ge čre ve sne
mi kro bio te je tre ba opre de li ti nje no se sta -
vo v čre ves ju zdra ve ga člo ve ka. To je cilj ra -
zi skav v ok vi ru pro jek tov Člo veš ki mi kro -
biom in MetaHIT (Me ta ge no mics of the
Hu man In te sti nal Tract) (3, 4). Več kot 90 %
vseh bak te rij skih vrst v čre ve sni mi kro bio -
ti spa da v le dve bak te rij ski deb li, to sta Bac -
te roi de tes in Fir mi cu tes (4). Nato sle di ta debli
Pro teo bac te ria in Ac ti no bac te ria ter v manj -
šem de le žu deb la Fu so bac te ria, Ver ru co mi -
cro bia in Cya no bac te ria (5). Kaj lah ko po ve -
mo o se sta vi ali pa de jav no sti mi kro bio te
v prei sko va nem vzor cu, je od vi sno od iz bra -
ne me to de. Z raz lič ni mi me to da mi lah ko:
• pri mer ja mo se sta vo mi kro bio te med raz -
lič ni mi vzor ci, 
• opre de li mo, ka te ri mi kro bi se stav lja jo mi -
kro bio to in kak šna so raz mer ja med nji mi,
• ugo to vi mo, kak šen je pre snov ni po ten cial
mi kro bov z nji ho vi mi na bo ri ge nov in
med se boj no sood vi snost jo in 
• preu či mo, kak šna je nji ho va pre snov na
vlo ga oz. kaj prav za prav poč ne jo v tre nut -
ku od vze ma vzor ca. 
V tej sme ri na raš ča tudi ne do re če nost me -
tod, saj za mer je nje de jav no sti in situ ne ob -
sta ja jo me to de za mer je nje ve li ke ga šte vi la
vzor cev.
METODE OPREDELJEvaNJa
KOMPLEKSNOSTI MIKROBNE
ZDRUŽBE 
Poz na mo več me tod za opre de li tev čre ve -
sne mi kro bio te, ki jih v gro bem de li mo na
tra di cio nal ne in mo le ku lar ne. Med tra di cio -
nal ne me to de šte je mo ti ste, ki vklju ču je jo
go je nje. Pri mer tak šnih me tod sta štet je ko -
lo nij na trd nem (se lek tiv nem) go jiš ču in me -
to da naj ver jet nej še ga šte vi la ce lic. Po leg
tega, da mo ra mo pri delu poz na ti rast ne
zah te ve mi kroor ga niz ma, ki ga go ji mo, je
glav na sla bost teh me tod ano ma li ja števnih
plošč (angl. great pla te count ano maly). Na
go jiš čih na mreč lah ko zra ste le 0,01–10 %
vseh pri sot nih ce lic v mi krob nem vzor cu,
od vi sno od vzor ca (6). Za ra di tega da nes pri
ugo tav lja nju se sta ve mi kro bio te in šte vi la
po sa mez nih mi kro bov v pre bav nem trak tu
upo rab lja mo raz lič ne mo le ku lar ne me to de
(ta be la 1) (7). Go ji tve ne teh ni ke s pri dom
upo rab lja mo pri ru tin skih ana li zah kli nič -
nih vzor cev.
Pri ve či ni mo le ku lar nih me tod kot
filoge net ski oz na če va lec za tak so nom sko
uvršča nje or ga niz mov upo rab lja mo gene za
bak te rij sko, ar hej sko, gliv no in pro to zoj sko
ri bo som sko RNA (rRNA). Gre za re gi je 16S
in 18S rRNA ter no tra nji pre pi sni vme snik
ri bo som ske DNA (angl. in ter nal trans cri bed
spa cer, ITS). Edins tve na zna čil nost ge nov za
rRNA je nji ho va splo šna ohra nje nost pri
vseh bak te ri jah, ar he jah ter ev ka rion tih,
pa tudi ana lit sko do volj ve li ka med vrst na
razno li kost za ugo tav lja nje is to vet no sti (8).
Tako lah ko preu ču je mo mi krob no raz no li -
kost, do bi mo po dat ke o kva li ta tiv ni (pri sot -
nost in od sot nost sku pin) in kvan ti ta tiv ni
za sto pa no sti bak te rij skih vrst ter prou ču -
je mo di na mi ko spre memb mi krob ne združ -
be v pri me ru bo lez ni sko zi čas in v po pu -
la ci ji raz lič nih go sti te ljev.
Hi bri di za ci ja in situ
Hi bri di za ci ja in situ omo go ča pre poz na va -
nje po sa mez nih mi krob nih ce lic in s tem fi -
lo ge net sko pre poz na va nje. Te me lji na hi bri -
di za ci ji krat ke ga fluo res cent no oz na če ne ga
oli go nu kleo ti da s kom ple men tar no sek -
ven co v rRNA. Fluo res cent no oz na če ne ce -
li ce lah ko opa zu je mo z epif luo res cenč nim
ali kon fo kal nim mi kro sko pom oz. pre toč nim
ci to me trom. Me to da je zelo raz šir je na v mi -
krob ni eko lo gi ji in zna na pod ime nom fluo -
res cenč na in situ hi bri di za ci ja (6). Sla bost
me to de je, da ne omo go ča od kri va nja še
213MedRazgl.2019;58(2):
214 ana lit ski in kon cep tual ni iz zi vi pri ra zi sko va nju člo veš ke čre ve sne mi kro bio te za po tre be …
Ta be la 1.Pregleduporabljanihmetodzakarakterizacijočrevesnemikrobiote.qPCR –kvantitativnaverižna
reakcijas polimerazo(angl.quantitativepolymerasechainreaction),rRNA –ribosomskaRNA,DNA –deok-
siribonukleinskakislina,PCR –verižnareakcijas polimerazo(angl.polymerasechainreaction),DGGE –gelska
elektroforezav gradientudenaturanta(angl.denaturinggradientgelelectrophoresis),TGGE –gelskaelektro-
forezav temperaturnemgradientu(angl.temperaturegradientgelelectrophoresis),T-RFLP –restrikcijski
polimorfizemdolžinekončnihfragmentov(angl.terminalrestrictionfragmentlenghtpolymorphism),ARISA –
avtomatiziranaanalizanotranjeprepisaneregijeribosomskeDNA(angl.automatedribosomalintergenic
spaceranalysis),FISH –fluorescenčnainsitu hibridizacija.
Me to da Opis Prednosti Slabosti 
Go je nje osamitevbakterijna semikvantitativnametoda, velikolaboratorijskegadela,
selektivnemmediju poceni gojitijemogočemanjkot
30%črevesnemikrobiote
qPCR pomnožitevinkvantifikacija omogočafilogenetsko vplivnapakpriPCR,
16SrRNA,reakcijska identifikacijo,kvantitativna nemoremoprepoznati
mešanicavsebujespojino, inhitrametoda neznanihvrst
kifluorescira,koseveže
nadvoverižnoDNA
Po lia kri la mid na ločevanje16SrRNA- semikvantitativnainhitra filogenetskoprepoznavanje
gel ska elek tro fo re za -pomnožkovnagelu metoda,liselahkoizrežemo nimogoče,vplivnapakpri
v gra dien tu z dodatkomdenaturanta zanadaljnjoanalizo PCR
de na tu ran ta (DGGE)alivišanjem
temperature(TGGE)
T-RFLP pomnožitevs fluorescentno semikvantitativna,poceni filogenetskoprepoznavanje
označenimizačetnimi inhitrametoda nimogoče,vplivnapakpri
oligonukleotidiinnato PCR,nizkaločljivost
restrikcija16SrRNA-
pomnožkovz encimi,
slediločitevfragmentov
z gelskoelektroforezo
ARISA pomnožitevodsekamed semikvantitativna,poceni filogenetskoprepoznavanje
16Sin23SRNA,slediločitev inhitrametoda nimogoče,vplivnapakpri
fragmentovs kapilarno PCR
elektroforezo
FISH hibridizacijafluorescentno omogočafilogenetsko uspešnostmetodeje
označeniholigonukleotidnih prepoznavanje, odvisnaodnukleotidnega
sondz geni16SrRNA, semikvantitativna zaporedjasonde,ne
zatemspremljanjepojava metoda,nivpliva moremodoločiti
fluorescences pretočnim napakpriPCR neznanihvrst
citometrom
DNA-mi kro mre že hibridizacijafluorescentno omogočafilogenetsko navzkrižnahibridizacija,
označeniholigonukleotidnih prepoznavanje, vplivnapakpriPCR,
sonds komplementarnimi semikvantitativna zahtevnozaznavanje
nukleotidnimizaporedji, inhitrametoda maloštevilnihvrst
spremljanjefluorescence
z laserjem
Sek ven ci ra nje kloniranjecelotnega omogočafilogenetsko vplivnapakpriPCR,
klo ni ra ne 16S pomnožka16SrRNA, identifikacijo,kvantitativna zahtevnoizvedljivain
rRNA-ge nov sekvenciranjepoSangerju metoda dragametoda,napake
inkapilarnaelektroforeza prikloniranju
Sek ven ci ra nje 16S globokosekvenciranje omogočafilogenetsko dragainzahtevnoizvedljiva
rRNA-pom nož kov pomnožkov16SrRNA prepoznavanjein metoda,vplivnapakpriPCR
prepoznavanjeneznanih
bakterij,kvantitativna
inhitrametoda
nezna nih oz. neo pi sa nih mi kroor ga niz mov
in je za ra di de lov ne in ten ziv no sti pri mer -
nej ša za sle de nje ene ga ali ne kaj tarč nih mi -
kroor ga niz mov kot pa za ugo tav lja nje struk -
tu re mi kro bio te. 
Po lia kri la mid na gel ska
elek tro fo re za v gra dien tu
de na tu ran ta 
Gel ska elek tro fo re za v gra dien tu de na tu -
ranta (angl. de na tu ring gra dient gel elec trop -
ho re sis, DGGE) je elek tro fo ret ska me to da, ki
jo naj več krat upo rab lja mo za oce no raz lik
v se sta vi mi kro bio te med pri mer ja ni mi
vzor ci, saj omo go ča lo če va nje med raz lič -
ni mi mi krob ni mi sku pi na mi na os no vi raz -
lik v za po red ju DNA, kar vpli va na sta bil -
nost DNA. Za ra di teh raz lik pri de do raz lič ne
elek tro fo ret ske mo bil no sti del no de na tu ri -
ra ne dvo ve riž ne mo le ku le DNA (angl. double
stran ded DNA, dsDNA) v po lia kri la midnem
gelu z li near nim gra dien tom de na tu ran ta.
Več ja kot je vseb nost pa rov gva nin-ci to zin,
bolj je mo le ku la dsDNA od por na na de na -
tu ra ci jo in kot taka se bo raz kle ni la ter po -
sle dič no us ta vi la pri viš ji kon cen tra ci ji de -
na tu ran ta. To na gelu vi di mo v ob li ki lise
(angl. band) (9). Na da lje lah ko iz DGGE-gela
izre že mo do lo če ne lise, z ve riž no reak ci jo
s po li me ra zo (angl. poly me ra se chain reac -
tion, PCR) po nov no pom no ži mo tam prisotno
DNA in s sek ven ci ra njem iz ve de mo filo ge -
net sko iden ti fi ka ci jo. Po dob no kot DGGE
tudi gel ska elek tro fo re za v tem pe ra turnem
gra dien tu (angl. tem pe ra tu re gra dient gel elec -
trop ho re sis, TGGE) omo go ča oce ni tev se sta -
ve mi kro bio te, le da v tem pri me ru na mesto
gra dien ta de na tu ran ta med po te kom ana -
li ze vi ša mo tem pe ra tu ro (10). 
Re strik cij ski po li mor fi zem
dol ži ne konč nih frag men tov 
Re strik cij ski po li mor fi zem dol ži ne konč nih
frag men tov (angl. ter mi nal re stric tion frag -
ment lenght poly morp hism, T-RFLP) tako
kot DGGE in TGGE omo go ča oce no se sta -
ve mi kro bio te v vzor cu. Me to da omo go ča
lo če va nje med raz lič ni mi mi kro bio ta mi na
pod la gi sprem lja nja ve li ko sti konč nih re -
strik cij skih frag men tov DNA. Me to do iz ve -
de mo tako, da tarč no DNA ob pom no ževanju
z me to do PCR na kon cu 5’ oz na či mo s fluo -
ro kro mom in po re strik ci ji z en do nu klea -
zo lo či mo s ka pi lar no elek tro fo re zo (11, 12).
av to ma ti zi ra na ana li za no tra nje
pre pi sa ne re gi je ri bo som ske
deok si ri bo nu klein ske ki sli ne 
Av to ma ti zi ra na ana li za no tra nje pre pi sa ne
re gi je ri bo som ske DNA (angl. au to ma ted ri -
bo so mal in ter ge nic spa cer analy sis, ARISA) je
me to da, kjer v po stop ku PCR pom no ži mo
raz no li ke ne ko di ra jo če od se ke bak te rij ske
DNA med 16S in 23S RNA, ki jih nato po
ve li ko sti lo či mo s ka pi lar no elek tro fo re zo.
Me to do upo rab lja mo za pri mer ja vo se sta -
ve mi kro bio te med raz lič ni mi po pu la ci ja -
mi (13, 14). 
215MedRazgl.2019;58(2):
»Shot gun« globokosekvenciranje omogočafilogenetsko dragametoda,zahtevna
sek ven ci ra nje celotnihgenomovcelotne prepoznavanjein zaizvedboinračunsko
me ta ge no ma mikrobnezdružbe prepoznavanjeneznanih potratnaanalizapodatkov
bakterijternjihovih
funkcionalnihskupin
genov,kvantitativna
metoda
»Shot gun« globokosekvenciranje omogočafilogenetsko dragainzahtevnoizvedljiva
sek ven ci ra nje izraženihgenovcelotne prepoznavanje, metoda,zahtevnain
me ta tran skrip to ma mikrobnezdružbe kvantitativnametoda, računskopotratnaanaliza
omogočaspremljanje podatkov
bakterijskedejavnosti
(izražanjegenov)
DNa-mi kro mre že 
Me to da omo go ča fi lo ge net sko pre poz na va -
nje čre ve sne mi kro bio te in se upo rab lja za
pri mer ja vo se sta ve mi kro bio te med raz lič -
ni mi po pu la ci ja mi. Prin cip me to de te me lji
na oli go nu kleo tid nih son dah, ki so pri tr je -
ne na ste kle ni ploš či ci. Ko na ploš čo do damo
fluo res cent no oz na če ne pom nož ke tarč ne
DNA, pri de do hi bri di za ci je med pom nož -
ki in spe ci fič ni mi son da mi. Fluo res cen co
veza nih pom nož kov nato sprem lja mo z la -
ser jem (15, 16). 
Glav ne te ža ve zgo raj na ve de nih teh nik
so pred vsem ve lik ob seg roč ne ga dela, ne -
stan dar di zi ra ne pri pra ve ma te ria lov ter
po sle dič no ve li ka spre men lji vost v me jah
ozad ja, zaz na va nja in kvan ti fi ka ci je ter li -
near no sti zaz na va nja teh teh nik.
ve riž na reak ci ja s po li me ra zo
v real nem ča su 
Kvan ti ta tiv na ve riž na reak ci ja s po li me razo
(angl. quan ti ta ti ve poly me ra se chain reac tion,
qPCR) je kvan ti ta tiv na me to da, ki omo go -
ča pre poz na va nje že poz na nih bak te rij skih
vrst oz. viš jih tak so nom skih sku pin in oce -
no šte vi la bak te rij v vzor cih. Prin cip me to -
de je po do ben obi čaj ne mu PCR, le da je pri
qPCR do da no fluo ro ge no oz na če va nje za -
čet nih oli go nu kleo ti dov, sond ali pom nož -
kov. Sled nje omo go ča sprot no sprem lja nje
po te ka reak ci je. Po ve ča nje ko li či ne pom nož -
ka DNA sprem lja mo kot po ve ča nje fluo res -
cent ne ga sig na la, ki ga zaz na mo z de tek tor ji
v na pra vi za qPCR. Ko li či no sproš če ne
fluo res cen ce pri ka že mo gra fič no v od vi sno -
sti od šte vi la ci klov PCR in gle de na po tek
ra sti iz mer je ne fluo res cen ce do lo či mo ci -
kel, kjer je reak ci ja preš la prag zaz na ve. Toč -
ka, ime no va na CT (angl. cycle thres hold) je
od vi sna od za čet ne ko li či ne tarč ne DNA. Ko -
li či no tarč ne DNA v vzor cu kvan ti fi ci ra mo
gle de na stan dard no kri vu ljo, ki jo izri še -
mo na pod la gi pom no že va nja stan dar da
z zna no ko li či no tarč ne DNA (17, 18). Stran -
ski uči nek ve li ke ga ob se ga kon tro le v de -
lo va nju te teh ni ke je, da lah ko kvan ti ta tiv no
sprem lja mo le po sa mez ne spe ci fič ne sku -
pi ne, ki smo jih po se bej iz bra li za zaz na va -
nje in za nje pri pra vi li ter ume ri li ana lit ski
si stem, zato je tak so nom ska ši ri na temu pri -
mer no ozka, ome je na na le ne kaj iz bra nih
sku pin.
Sek ven ci ra nje 
Sek ven ci ra nje pred stav lja zla ti stan dard
ka rak te ri za ci je čre ve sne mi kro bio te in je
neod vi sno od go je nja mi kro bov. Gre za po -
sto pek do lo ča nja za po red ja deok si ri bo -
nukleo ti dov (angl. deox yri bo nuc leo ti de tri -
phospha te, d NTP) ade ni na, gva ni na, ci to zi na
in ti mi na v mo le ku li DNA ali RNA, pri dob -
lje nih iz bak te rij, ar hej, rast lin, ži va li ali ka -
kr šne ga koli dru ge ga vira ge net skih po -
datkov (19). Upo ra ba sek ven ci ra nja je zelo
ši ro ka, tako lah ko do lo či mo za po red ja po -
sa mez nih ge nov, več jih ge net skih re gij
(kla stri ali ope ro ni), ce lot nih kro mo so mov
ali kom plet nih ge no mov. In for ma ci je, pri -
dob lje ne s sek ven ci ra njem, omo go ča jo pre -
poz na vo spre memb v ge nih, po ve zav med
bo lez ni mi in fe no ti pi ter ugo tav lja nje ka -
zal cev kro nič nih bo lez ni in tarč nih mest de -
lo va nja zdra vil. Sek ven ci ra nje se upo rab lja
tudi v evo lu cij ski bio lo gi ji pri prou če va nju
raz vo ja in po ve zav med raz lič ni mi or ga niz -
mi. Po leg tega, da s sek ven ci ra njem fi lo -
genet sko pre poz na va mo in kvan ti fi ci ra mo
prei sko va no mi kro bio to, lah ko od kri je mo
tudi ne poz na ne in v majh nih ko li či nah pri -
sot ne mi kroor ga niz me (19, 20).
Za čet ni po sku si sek ven ci ra nja so bili us -
mer je ni v sek ven ci ra nje naj bolj do stop nih,
re la tiv no či stih vrst mo le kul RNA, kot so
mi krob na in for ma cij ska RNA, pre na šal na
RNA ali ge no mi eno ve riž nih RNA-bak te rio -
fa gov (21). Za čet ke av to ma ti zi ra ne ga sek -
ven ci ra nja DNA, ki mu pra vi mo tudi prva
ge ne ra ci ja sek ven ci ra nja, so pred sta vi li
Fre de rick San ger in so de lav ci leta 1977 (22).
Upo rab lja li so ra di oak tiv no oz na če ne ke mič -
ne ana lo ge d NTP, t. i. di deok si nu kleo ti de
(angl. di deoxy nuc leo ti de trip hosp ha te, ddNTP)
Nji ho va zna čil nost je, da ni ma jo 3’ hi drok -
216 ana lit ski in kon cep tual ni iz zi vi pri ra zi sko va nju člo veš ke čre ve sne mi kro bio te za po tre be …
sil ne sku pi ne, po treb ne za po dalj ša nje ve -
ri ge DNA, zato ne pri de do nji ho ve ve za ve
s 5’ fos fat no sku pi no na sled nje ga d NTP. Ra -
di oak tiv no oz na če ni ddNTP se na ha ja jo
v reak cij ski me ša ni ci sku paj s stan dard ni -
mi d NTP. Vsa kič, ko DNA-po li me ra za vgra -
di dd NTP, se sin te za ve ri ge DNA us ta vi. Kot
re zul tat do bi mo ve li ko šte vi lo frag men tov
DNA raz lič nih dol žin. Ka dar iz va ja mo šti -
ri vzpo red ne reak ci je, od ka te rih vsa ka vse -
bu je svo jo vr sto ra di oak tiv no oz na če ne ga
dd NTP, lah ko po lo če va nju vzor cev na po -
lia kri la mid nem gelu s po moč jo av to ra dio -
gra fi je ugo to vi mo za po red je nu kleo ti dov
v iz vir nem za po red ju DNA (22). Ta me to -
da sek ven ci ra nja je pre vla do va la od 80. let
prejš nje ga sto let ja do leta 2000. V tem ob -
dob ju je priš lo do ve li ke ga teh no loš ke ga na -
pred ka. Kot iz bolj ša va me tod prve ge ne ra -
ci je sek ven ci ra nja se po jav lja jo me to de
sek ven ci ra nja na sled njih ge ne ra cij, ki omo -
go ča jo učin ko vi tej še sek ven ci ra nje in nižje
stroš ke po stop ka (23). Glav na pred nost teh
me tod sek ven ci ra nja je, da za sek ven ci ra -
nje ni po treb na klo ni ra na DNA kot pri me -
to di po San ger ju, am pak lah ko ne po sred no
ugo tav lja mo nu kleo tid no za po red je skup -
ne DNA mi krob ne združ be. 
V sklop dru ge ge ne ra ci je sek ven ci ra nja
uvrš ča mo trž no do stop ne plat for me, kot so
Roc he/454, Il lu mi na/So le xa, Ap plied Biosy -
stems/SO li D in He li cos Bio Scien ces. Ome -
nje ne me to de sek ven ci ra nja omo go ča jo
ka rak te ri za ci jo tarč ne ga ge no ma s pre cej
niž ji mi stroš ki v pri mer ja vi s sek ven ciranjem
prve ge ne ra ci je (24). 
Me to da 454-pi ro sek ven ci ra nja (Roc he)
te me lji na pom no že va nju mo le kul DNA zno -
traj vod nih kap ljic v olj ni raz to pi ni (PCR
v emul zi ji), pri če mer vsa ka vod na kap ljica
vse bu je eno mo le ku lo DNA, ki je pri tr je na
na kro gli co, na ka te ri so za čet ni oli go nu kleo -
ti di. Po kon ča nem pom no že va nju na kro glici
do bi mo klon sko ko lo ni jo. Sek ve na tor vse -
bu je šte vil ne pi ko ti tr ske vdol bi ne, v ka terih
se na ha ja jo po ena kap lji ca z DNA in en ci -
mi, ki omo go ča jo ke mi lu mi nis cenč no za -
zna va nje. Sek ven ci ra nje po te ka tako, da
DNA-po li me ra za do da ja po sa mez ne nu kleo -
ti de v ve ri go gle de na ori gi nal ni za pis DNA.
Ko je po sa me zen nu kleo tid do dan v ve ri go,
s po moč jo en ci mov ATP-sul fu ri la ze in lu ci -
fe ra ze na sta ne svet lo ba, ki jo me ri mo (25).
Pri me to di sek ven ci ra nja Il lu mi na na
na ključ ne frag men te DNA ve že mo adap ter -
je in frag men te imo bi li zi ra mo na trdo pod -
la go, na ka te ri po te ka me to da mo stov ne ga
pom no že va nja (angl. brid ge PCR) (26). Mo -
le ku le DNA se mno ži jo tako, da se for mirajo
lo kal ne klon ske ko lo ni je DNA ali »kla stri
DNA«. Za do lo či tev za po red ja DNA do damo
šti ri vr ste re ver zi bil nih ter mi na cij skih baz,
vse os ta le nu kleo ti de, ki se niso ve zali, pa iz -
pe re mo. Ka me ra na re di sli ko fluo res cenč no
obe le že nih nu kleo ti dov. Za tem se bar va,
vključ no z blo ka tor jem na kon cu 3’, ke mič -
no od ce pi od mo le ku le DNA in je na ta na -
čin omo go če na na sta vi tev pro ce sa oz. za če -
tek no ve ga ci kla. Sled nje omo go ča op ti mal no
pre pust nost in teo re tič no neo meje no zmog -
lji vost sek ven ci ra nja. Tako je da nes pre -
pust nost lah ko več kot 1.000.000 nu kleo ti -
dov na se kun do, kar je prib liž no ena ko
ene mu člo veš ke mu ge no mu z en kratno po -
kri tost jo na uro de lo va nja in stru men ta (27).
Ion Tor rent pol pre vod niš ko sek ven ci ra -
nje te me lji na stan dard ni teh no lo gi ji sek -
ven ci ra nja, ven dar z upo ra bo no ve ga pol -
pre vod niš ke ga si ste ma zaz na va nja. Ta
me to da sek ven ci ra nja te me lji na zaz na va -
nju vo di ko vih io nov, ki se spro sti jo med po -
li me ri za ci jo DNA. Upo rab lja se ploš ča z mi -
kro luk nja mi, ki vse bu je jo eno ve ri go
mo le ku le DNA, ki se sek ven ci ra. Do da ja se
en nu kleo tid naen krat. V luk nji, v ka te ri je
priš lo do ve za ve nu kleo ti da za ra di ho mo -
lo gi je, pri de do spro sti tve vo di ko ve ga iona,
ki ga zaz na iz jem no ob čut lji vi sen zor. V pri -
me ru, da so pri sot ne ho mo po li mer ne po no -
vi tve, se bo več is tih nu kleo ti dov ve za lo na
is tem me stu v enem ci klu, več vo di ko vih
io nov pa se bo spro sti lo, kar bo pri pe lja lo
do so raz mer no viš je ga elek tron ske ga sig -
na la (28). 
217MedRazgl.2019;58(2):
V dru go ge ne ra ci jo sek ven ci ra nja spa -
da ta še me to di SOL i D in DNA na no ball. Pri
prvi sek ven ci ra mo v kro gli cah pom no že ne
mo le ku le DNA kot pri pi ro sek ven ci ra nju in
na kon cu do bi mo sek ven ce, ki ima jo pri mer -
lji vo ko li či no in dol ži no kot pri Il lu mi na
sek ven ci ra nju (29, 30). Pri dru gi me to di pa
upo rab lja mo teh ni ko krož ne ga pom no že va -
nja (angl. rol ling circ le re pli ca tion) za po -
množe va nje majh nih frag men tov ge nom ske
DNA v t. i. na no žo ge DNA (angl. DNA na -
no balls). Ta me to da omo go ča, da se ve li ko
šte vi lo na no žog sek ven ci ra naen krat, pri če -
mer so stroš ki rea gen tov v pri mer ja vi z dru -
gi mi me to da mi sek ven ci ra nja na slednje
ge ne ra ci je zelo niz ki (31). Po dru gi stra ni pa
se iz vsa ke na no žo ge do lo či jo le krat ka zapo -
red ja, za ra di če sar je ma pi ra nje krat kih odčit -
kov z re fe renč nim ge no mom ote že no (32).
Hkra ti z raz vo jem teh no lo gij se po ve -
ču je pre pust nost me tod in se ni ža jo stroški
ter čas, po treb ni za pri do bi va nje re zul ta tov,
kar je cilj me tod sek ven ci ra nja tret je ge ne -
ra ci je (33). Sem vklju ču je mo me to de, ki te -
me lji jo na: 
• sin te zi, 
• bra nju za po red ja DNA, do kler mo le ku la
DNA pre ha ja sko zi na no po ro in 
• mi kro skop skih teh ni kah, kot sta mi kro -
sko pi ra nje z atom sko silo in tran smi sij -
ska elek tron ska mi kro sko pi ja. 
Te me to de se upo rab lja jo za ugo tav lja nje
po lo ža ja po sa mez nih nu kleo ti dov zno traj
dol gih frag men tov DNA, ki so več ji od 5.000
baz nih pa rov. Ko mer cial no naj po go ste je
upo rab lje ni plat for mi sta Pac Bio (Pa ci fic
Bios cien ces) in Min ION (Ox ford Na no po -
re Tech no lo gies).
Eno mo le kul sko sek ven ci ra nje v real nem
ča su (angl. sin gle mo le cu le real time se quen -
cing) pod jet ja Pa ci fic Bios cien ces te me lji na
pri sto pu sek ven ci ra nja s sin te zo. DNA se
sin te ti zi ra v majh nih luk nji cah (angl. zero-
mode wave-gui des), v ka te rih je na dno pri -
tr je na DNA-po li me ra za. Nato se pri do da -
ja nju fluo res cenč no oz na če nih nu kleo ti dov
v ve ri go DNA sproš ča fluo res cen ca. Re zul -
tat so od čit ki 20.000 ali več nu kleo ti dov
s pov preč no dol ži no 5.000 baz nih pa rov (34). 
Na no por na me to da sek ven ci ra nja DNA
pod jet ja Ox ford Na no po re Tech no lo gies
te me lji na od čit ku elek trič nih sig na lov, ki
se po jav lja jo v ča su pre ho da nu kleo ti dov
sko zi be lja ko vin sko na no po ro. Kon cept iz -
vi ra iz ide je, da eno ve riž ne mo le ku le DNA
ali RNA v li near nem za po red ju elek tro fo -
ret sko pre va ja mo sko zi bio loš ko poro, pri
tem pa se spre me ni elek tron ski tok. Spre -
mem ba je od vi sna od ob li ke, ve li ko sti in dol -
ži ne za po red ja DNA, saj vsak od nu kleo ti dov
spre me ni elek tron ski tok za raz lič no ča sov -
no ob dob je. Sig na li, ki us tre za jo za po red ju
nu kleo ti dov, se nato ovred no ti jo (35). Za us -
pe šno iz va ja nje je ključ ne ga po me na na tan -
čen nad zor pre ho da mo le ku le DNA sko zi
poro (36). Ob sta ja ta dve me to di na no por ne -
ga sek ven ci ra nja; me to da sek ven ci ra nja
v trd nem sta nju in me to da, ki te me lji na
upo ra bi be lja ko vin (35, 37).
Pra vi len od vzem vzor ca in ka ko vost na
ek strak ci ja nu klein skih ki slin (DNA, RNA,
de ple ci ja rRNA, re verz na tran skrip ci ja v kom -
ple men tar no DNA) sta os no va pra vil ne raz -
la ge re zul ta tov. Na sled nji ko rak je sek ven -
ci ra nje DNA z zgo raj opi sa ni mi pri sto pi.
Po sto pek sek ven ci ra nja je se stav ljen iz pri -
pra ve knjiž nic, pom no že va nja in sek ven ci -
ra nja dob lje nih pom nož kov ter nato bi oin -
for mat ske in sta ti stič ne ana li ze dob lje nih
po dat kov. Gle de na na čin iz ved be sek ven -
ci ra nja lah ko do lo ča mo: 
• mi krob ne sek ven ce do lo če ne ga mi krob -
ne ga od se ka mi kro bov v združ bi, 
• na ključ ne od se ke iz ce lot nih sek venc
teo re tič no vseh mi kro bov v združ bi in
• sek ven ce mi krob nih mo le kul rRNA ce lot -
ne združ be. 
Ana li zo po dat kov sek ven ci ra nja lah ko opra -
vi mo na več na či nov in z upo ra bo več pro -
gram skih oro dij, od vi sno od tega, ali smo
do lo ča li nu kleo tid no za po red je mi krob -
nega pom nož ka ali ce lo kup nih mi krob nih
218 ana lit ski in kon cep tual ni iz zi vi pri ra zi sko va nju člo veš ke čre ve sne mi kro bio te za po tre be …
ge no mov v vzor cu. Pri tem že li mo od go vo -
ri ti na vpra ša nja: 
• Kako raz no li ka je mi kro bio ta? 
• Kako se dve ali več mi kro biot raz li ku je -
ta/jo med sabo? 
• Kdo so čla ni prei sko va nih mi kro biot? 
• Kako so ti čla ni med se boj po ve za ni? 
Pri is ka nju od go vo rov upo rab lja mo številna
sta ti stič na in bi oin for mat ska orod ja (38–40).
Od go vo ri so kva li ta tiv ni, če prei sku je mo,
ali je do lo čen član pri so ten ali od so ten, ter
kvan ti ta tiv ni, če preu ču je mo, npr. kako ve -
li ke so sku pi ne, gle da no pri ena kem šte vi -
lu upo rab lje nih kakovostnih sek venc.
Za do volj in for ma tiv ne po dat ke sek -
ven ci ra nja je tre ba za go to vi ti, da je do lo čen
od sek prei sko va ne ga mi krob ne ga gena do -
volj krat pre bran oz. sek ven ci ran. Teh no logi -
je sek ven ci ra nja nove ge ne ra ci je kot re zul -
tat po da jo od 250 in do več 1.000 baz nih
pa rov ve lik od sek. Šte vi lo branj, ki jih do -
bi mo pri sek ven ci ra nju, opre de li mo z izra -
zom glo bi na sek ven ci ra nja. S teh nič ne ga
vidi ka iz ved be sek ven ci ra nja mora biti glo -
219MedRazgl.2019;58(2):
bi na sek ven ci ra nja tako ve li ka, da je mo go -
če raz liko va ti med ma lo šte vil ni mi mi krob -
ni mi sku pi na mi in na pa ka mi sek ven ci ra -
nja. Poka že se na mreč, da je pri vsa ki iz ved bi
sek ven ci ra nja do lo čen od sto tek branj na pa -
čen, iz kus tve no lah ko tudi več kot 50% vseh
sek venc v do lo če nem vzor cu. Zato z us trez -
no glo bi no sek ven ci ra nja za go to vi mo, da
imajo tudi ma lo šte vil ne sku pi ne mi kro bov
zadost no šte vi lo branj, in jih lah ko nato lo -
či mo od na pak. Z bio loš ke ga vi di ka glo bi -
no sek ven ci ra nja po sa mez ne ga vzor ca gra -
fič no po na zo ri mo z ra re fak cij sko kri vu ljo,
kjer fi lo ge net ska raz no li kost na raš ča z glo -
bi no sek ven ci ra nja (sli ka 1) (41). Op ti malna
glo bi na sek ven ci ra nja je do se že na ta krat, ko
se fi lo ge net ska raz no li kost, kljub ve ča nju
glo bi ne sek ven ci ra nja, ne po ve ču je več (42).
Z upo ra bo sek ven ci ra nja dru ge ge ne ra -
ci je, kjer se proi zve de jo sek ven ce dol ži ne
do 1.000 baz nih pa rov z vi so ko ka ko vost jo,
mora mo pri me to di sek ven ci ra nja do lo če -
ne ga mi krob ne ga od se ka za go to vi ti vsaj
30.000–40.000 branj na vzo rec, pri kom -
pleksnih mi krob nih združ bah pa tudi do 105
0
40.000 80.000
Število sekvenc
120.000 160.000 200.000
10
20
40
50
30
60
Š
te
vi
lo
 r
a
z
li
n
ih
 O
T
U
 (
d
ru
ž
in
a
)
č
Sli ka 1.Primerrarefakcijskihkrivuljizreanalizebakterijskihmikrobnihzdružbv blatupreiskovancev.Krivulja
ponazarjanaraščanjefilogenetskeraznolikostiobpovečevanjuglobinesekvenciranja,kipanedosežepopol-
negaplatoja.Zunanječrteponazarjajo95%intervalezaupanja(41).OTU –operacijskataksonomskaenota
(angl.operationaltaxonomicunit).
branj na vzo rec. Pri sek ven ci ra nju me ta ge -
no ma je po treb na glo bi na sek ven ci ra nja vsaj
106 branj na vzo rec in me ta tran skrip to ma
vsaj 107 branj na vzo rec po od stra ni tvi 16S
rRNA in re verz ni tran skrip ci ji v DNA (43).
Med na ključ no sek ven ci ra ni mi od se ki ge -
nov bo pri sot nih ve li ko branj ge nov ti stih
bak te rij, ki so v združ bi pri sot ne v ve li kem
šte vi lu, pri ma lo šte vil nih bak te ri jah pa je
po kri tost sla ba. Po kri tost sek ven ci ra nja, ki
je izra ču na na kot raz mer je med skup no dol -
ži no branj, ki jih us pe mo zdru ži ti v skupke,
in ve li ko sti teh skup kov, pa bo pred stavlja -
la po da tek o re la tiv ni za sto pa no sti bak te -
rij skih pred stav ni kov v združ bi (sli ka 2) (44).
SEKvENCIRaNJE
16S RIBOSOMSKE
RIBONUKLEINSKE KISLINE
aLI RaJE METaGENOMIKa?
Nav kljub vses plo šne mu ni ža nju cen sek ven -
ci ra nja se z ve ča njem zah tev po glo bi ni sek -
220 ana lit ski in kon cep tual ni iz zi vi pri ra zi sko va nju člo veš ke čre ve sne mi kro bio te za po tre be …
ven ci ra nja do lo če ne ga vzor ca ve ča jo tudi
stroš ki sek ven ci ra nja, saj lah ko z is tim
orod jem se daj ana li zi ra mo manj še šte vi lo
vzor cev. Pri dob lje ne sek ven ce mi krob nih fi -
lo ge net skih oz na če val cev, iz bra nih funk cio -
nal nih ge nov ali ce lot ne ga me ta ge no ma je
tre ba nato bi oin for mat sko in sta ti stič no ob -
de la ti (38–40). Pri tem je po treb na ra čun ska
moč za izra čun, so raz mer na s ko li či no pri -
dob lje nih po dat kov oz. z glo bi no sek ven ci -
ra nja. Z ve ča njem glo bi ne sek ven ci ra nja se
ne po ve ču je le po tre ba po več ji ra čun ski mo -
či, am pak je po treb na tudi dru gač na ar hi -
tek tu ra cen tral nih pro ce sor skih enot od
kla sič nih HPCC (angl. high-per for man ce com -
pu ting clu ster), saj ana li ze vse bu je jo ve li ko
prei skav raz lič nih za po re dij z več po dat -
kovni mi ba za mi. Pot na prej v tem pri me -
ru pome ni na jem pro sto ra in ka pa ci tet za
izra ču ne v ob la ku, s či mer pa se od pre jo
teža ve, ko gre za ohra nja nje ano nim no sti
po dat kov o prei sko va nih bol ni kih.
0
1
2
4
5
3
6
7
8
9
10
Operacijske taksonomske enote (OTU)
Z
a
st
o
p
a
n
o
st
%[
]
Sli ka 2.Krivuljaporazdelitvemikroorganizmovv posamezneskupinev vzorcuiztrebkov(številovzorcev=340).
Grafprikazujemajhnoštevilovisokozastopanihskupin,srednještevilosrednjezastopanihskupinterdolg
repnizkozastopanihskupinv vzorcu(angl.speciesabundancecurve).Z večanjemresolucijeproti97%ope-
racijskimtaksonomskimenotamsedeležsekvencvzorca,kipredstavljajodoločenooperacijskotaksonomsko
enoto,zmanjšananivo,manjšiod0,1%.OTU –operacijskataksonomskaenota(angl.operationaltaxo-
nomicunit).
Sek ven ci ra nje pom nož kov 16S
ri bo som ske ri bo nu klein ske ki sli ne
Pri do lo ča nju baz ne se sta ve mi krob ne ga od -
se ka do lo če ne ga gena naj več krat do lo ča mo
se sta vo ge nov za 16S rRNA, npr. bak te rij,
lah ko pa tudi dru gih (ar he je, gli ve, pro to -
zo ji, po sa mez ni funk cio nal ni geni). Pr votna
ob de la va pri dob lje nih sek venc je v gro bem
se stav lje na iz na sled njih sklo pov. 
Naj prej sek ven ce z upo ra bo fil tra oči -
sti mo mo le ku lar nih sig na lov pod mejo
zah te va ne ka ko vo sti, po rav na mo na re fe -
renč no po rav na vo in od stra ni mo ne bak te -
rij ske (ar hej ske, mi to hon drij ske, klo ro plast -
ne in ev ka riont ske) sek ven ce ter umet ne
kon struk te DNA, ki so na sta li kot po sle dica
na pak med po te kom sek ven ci ra nja. Težave
pri raz la gi re zul ta tov pred stav lja jo obdela -
va dob lje nih branj in od pra va ter po prav -
lja nje si stem skih na pak, ne da bi od stra nili
tudi sig na le, ki pri pa da jo re snič nim sek ven -
cam. Brez pra vil ne ob de la ve lah ko do bi mo
pre ce nje ne po dat ke o raz no li ko sti mi kro bio -
te v vzor cu in na pač no zdru že vanje v skup -
ke ter na pač no kla si fi ka ci jo. Temu se že li -
mo izog ni ti, zato (45): 
• Upo ra bi mo fil ter za od stra ni tev na pak
sek ven ci ra nja, s ka te rim od stra ni mo vse
sek ven ce, ki niso za doš ča le kri te ri jem. To
so mi ni mal na dol ži na sek ven ce, mak si -
mal na dol ži na sek ven ce, mak si mal na
dolži na sek venc z iden tič ni mi ba za mi ter
šte vi lo sek venc, kjer je bila med po te kom
sek ven ci ra nja ka te ra od šti rih baz (ade nin,
ti min, gva nin, ci to zin) dvoum no do lo če -
na (angl. am bi gu ous base calls) ali pa je bil
sig nal pod zah te va no mejo ja ko sti in tako
pro gram ne more ja sno do lo či ti, ka te ra
baza se na ha ja na do tič nem me stu.
• Z upo ra bo pro gra ma (npr. UCHIME) od -
stra ni mo umet ne kon struk te mo le kul
DNA, t. i. hi me re, ki med po te kom sek ven -
ci ra nja na sta ne jo kot po sle di ca zdru ži tve
raz lič nih sek venc.
• Pre poz na mo ter od stra ni mo sek ven ce, ki
se niso uvr sti le v prei sko va no deb lo mi -
kroor ga niz mov, npr. med bak te ri je, ali so
se uvr sti le kot ar he je, ev ka rion ti, klo ro pla -
sti ali pa mi to hon dri ji.
Po dat ke sek ven ci ra nja po čiš če nju lahko na -
da lje ana li zi ra mo tudi tako, da sek vence raz -
de li mo v ope ra cij ske tak so nom ske eno te
(angl. ope ra tio nal ta xo no mic unit, OTU) raz -
lič nih tak so nom skih re so lu cij (od do me ne
do vr ste, 97 % OTU). Do teh pri de mo na tri
na či ne: na os no vi po dob no sti za po red ja
(raz po ni 80–97 % iden tič nost sek venc), gle -
de na tak so nom sko uvr sti tev v de fi ni ra ne
ka te go ri je spre je te tak so no mi je, npr. NCBI
(Na tio nal Cen ter for Bio tech no logy In for -
ma tion), Ber gey, UNITE (User-friendly Nor -
dic ITS Ec tomy corr hi za) ter gle de na fi loge -
net sko dre vo. Prva je fi lo ge net sko neod vi sna
ali kar me to da OTU, dru ga je od vi sna od re -
pre zen ta tiv nih sek venc, uvrš če nih v do lo -
če no tak so nom sko sku pi no, tret ja pa je od
fi lo ge ni je od vi sna ali kar fi lo ge net ska me -
to da (46–48). Pred nost pri sto pa, ki te me lji
na OTU, je, da ni tak so nom ske pri stran sko -
sti, ven dar je ra čun sko zelo in ten ziv na in
pod vr že na ve li kim vpli vom neod stra nje nih
na pak iz sek ven ci ra nja. Med tem ko je fi lo -
ge net ski pri stop upo rab nej ši za preu če va -
nje po dob no sti in raz lik v združ bi, je ja sno,
da je ra čun ska stop nja ge ne ri ra nja ogrom -
nih fi lo ge net skih dre ves ena naj bolj vpraš -
lji vih in prib liž nih (47). Kljub temu da še ni
spre je te ga so glas ja, ka te ra me to da je bolj -
ša, tre nut na sli ka v ob ja vah ka že, da ve čina
ra zi sko val cev ubi ra sred njo pot in v anali -
zah pom nož kov upo rab lja tak so nom sko
kla si fi ka ci jo v ob sto je če sku pi ne. Te ža va,
ki se po ja vi, je, da je tak so no mi ja kon strukt
člo veš ke kla si fi ka ci je in ne odra ža sta nja
v na ra vi, saj šte vi lo ka te go rij eksponentno
naraš ča z ve ča njem re so lu ci je pro ti rav ni
vr ste, med tem ko na rav ni se vov od sto pa
(sli ka 3). Prav tako zno traj tak so nom ske ga
ni vo ja niso vsi tak so ni (tak so nom ski ni voji)
de fi ni ra ni na enak na čin, am pak so ne ka -
te re sku pi ne fi li gran sko raz de la ne, čeprav
med nji mi na ni vo ju 16S rRNA ni ve li kih
raz lik. 
221MedRazgl.2019;58(2):
Pro sto do stop ni pro gram ski plat for mi,
ki nam omo go ča ta iz ved bo zgo raj ome nje -
nih ana liz, sta QIIME in mot hur (46, 49).
Raz li ka med plat for ma ma je pred vsem
v tem, da QIIME pri mar no te me lji na fi lo -
ge net ski me to di, mot hur pa pri mar no na
me to di OTU, ven dar omo go ča vse tri (takso -
nom sko, fi lo ge net sko, OTU). Obe plat formi
omo go ča ta ana li zo raz no li ko sti mi kro biote
in, po memb ne je, omo go ča ta iz ved bo ana -
li ze, s ka te ro po sku ša mo po ja sni ti, kako so
čla ni združ be med se boj no po ve za ni. Raz -
liku je ta se pred vsem po tem, do kak šne
mere lah ko upo rab nik nad zi ra po sa mez ne
stop nje ana liz. QIIME iz va ja svo je ana li ze
v pro gram skem je zi ku python, med tem ko
je mot hur na pi san v pre gled nem pro gram -
skem je zi ku C++, kjer upo rab nik sam spre -
je ma od lo či tve in na stav lja pa ra me tre
po sa mez nih sto penj ana liz, za kar pa je po -
treb ne ga več zna nja in iz ku šenj. 
Za pre poz na va nje in šte vilč no do lo -
čanje za sto pa no sti po sa mez nih tak so nov
v prei sko va ni mi krob ni združ bi lah ko
222 ana lit ski in kon cep tual ni iz zi vi pri ra zi sko va nju člo veš ke čre ve sne mi kro bio te za po tre be …
v prvem ko ra ku očiš če ne sek ven ce se daj raz -
vr sti mo z raz vrš če val cem rRNA. Pri mer je
naiv ni Ba ye sov raz vrš če va lec rRNA, ki je del
baze RDP (50, 51). V upo ra bi so še os ta le
baze po dat kov: Green ge nes, SILVA in NCBI,
med ka te ri mi se stop nja ažu ri ra no sti raz -
li ku je (52–54). Prav sled nje se po go ste je iz -
po stav lja kot ve li ko te ža vo, pred vsem pri
po dat kov ni bazi Green ge nes, ki je bila zad -
nji krat os ve že na maja 2013, in tako pred -
stav lja pre cej za sta re lo sli ko tak so nom skih
raz vr sti tev.
Ne na zad nje, na enak na čin, kot ana li -
zi ra mo sek ven ce 16S ali 18S rRNA ali ITS,
lah ko ana li zi ra mo tudi sek ven ce, pri dob lje -
ne iz glo bo ke ga sek ven ci ra nja funk cio nal -
nih ge nov (38).
Sek ven ci ra nje me ta ge no mov
Do lo ča nje za po red ji ge nov 16S rRNA za go -
tav lja ve li ko po dat kov o prei sko va ni mi krob -
ni združ bi, ven dar je glav na te ža va v tem,
da je le del gena za 16S rRNA pom no žen
in sek ven ci ran. Z raz vo jem teh no lo gij sek -
0
2.000
4.000
8.000
10.000
6.000
12.000
Š
te
vi
lo
 s
k
u
p
in
 n
a
 t
a
k
so
n
o
m
sk
o
 r
a
ve
n
Taksonomska raven
1–domena 2–deblo 3–razred 4–red 5–družina 6–rod 7–vrsta 8–sev
y=8.9415e
0.8918x
R =0.9303
2
Sli ka 3. Odnosmedštevilomskupinnadoločenitaksonomskiravniv odvisnostiodizbiretaksonomske
ravni.Ravensevaodstopaodsplošnegaeksponencialneganaraščanjaštevilataksonovv posameznikate-
goriji.R2 –regresijskikoeficient.
ven ci ra nja se je po ve ča la ko li či na pri dob -
lje nih po dat kov in zmanj ša li so se stroš ki
iz ved be take ana li ze. Za ra di tega če da lje več
ra zi skav vklju ču je sek ven ci ra nje ce lot ne ga
me ta ge no ma, to rej ugo tav lja mo nu kleo -
tid no za po red je frag men tov mi krob nih ge -
nov, ki so zbra ni v skup ku vseh ge no mov
prei sko va ne mi krob ne združ be. Tak šno sek -
ven ci ra nje omo go ča ano ta ci jo ve či ne naj -
bolj za sto pa nih mi krob nih ge nov zno traj
vzor ca, od ka te rih lah ko več ji del predstav -
lja jo gos po dinj ski geni mi kroor ga niz mov,
ki so nuj ni za pre ži vet je in so kot tak šni
ohra nje ni pri ve či ni mi kroor ga niz mov. Z iz -
ved bo sek ven ci ra nja me ta ge no ma tako
opre de li mo tudi funk cio nal no vlo go mi -
krob ne združ be v do lo če nem eko si ste mu in
iz ve mo, ali so spre mem be v se sta vi mi krob -
ne združ be vzrok ali po sle di ca npr. do lo če -
ne ga bo le zen ske ga sta nja (42, 55). Po dat ki
me ta ge nom skih ra zi skav so pri dob lje ni v ve -
li kih ko li či nah in zelo raz drob lje ni, kar
pred stav lja ve lik iz ziv pri is ka nju, zbi ra nju
in pre de lo va nju ko rist nih bio loš kih po dat -
kov (56, 57). Pri mer je sek ven ci ra nje me tage -
no ma člo veš ke ga čre ve sne ga mi kro bioma,
kjer je bilo pre poz na nih 3.300.000 ge nov, se -
stav lje nih iz 567,7 giga baz nih pa rov sek -
ven ci ra nih po dat kov (4). Do da ten vpo gled
v de lo va nje in do met me ta ge nom skih ana -
liz nam po ka že tudi eno stav na po ve za nost
med teh nič ni ma po no vi tva ma sek ven ci ra -
nja is te ga vzor ca, ki po ka že, da je za ka -
kovostne ana li ze po treb nih pre cej več sek -
venc na po sa mez no ka te go ri jo zaz na ne ga
funk cio nal ne ga gena (sli ka 4). Pri nizkem
števi lu sek venc na ka te go ri jo gena ve li ko
skupin ge nov na mreč zaz na mo v eni od po -
no vi tev sek ven ci ra nja, v dru gi pa sploh ne.
To je po ka za telj, da se li mi te zaz na va nja in
kvan ti fi ka ci je sek ven ci ra nja ge nov iz do lo -
če nih ka te go rij funk cio nal nih ge nov med
se boj raz li ku je jo in jih v prak si ne zna mo
do bro nad zo ro va ti. 
Me ta ge nom ska ana li za je se stav lje na iz
več ko ra kov. Po sek ven ci ra nju je tre ba pri -
dob lje ne od čit ke naj prej oči sti ti in nato zlo -
ži ti v več je skup ke (angl. con tigs). Od vi sno
223MedRazgl.2019;58(2):
0
0 10
1
10
1
10
2
10
2
10
3
10
3
10
4
10
4
Prva tehnična ponovitev metagenomskega sekvenciranja
Log (števila sekvenc na posamezno kategorijo funkcionalnega gena)[ ]
D
ru
g
a
t e
h
n
i č
n
a
p
o
n
o
vi
t e
v
m
et
a
g
en
o
m
sk
eg
a
se
kv
en
ci
ra
n
ja
L
o
g
( š
t e
vi
la
se
kv
en
c
n
a
p
o
s a
m
ez
n
o
ka
te
g
o
r i
jo
 f
u
n
k
c i
o
n
a
ln
eg
a
g
en
a
)
[
]
Sli ka 4.Povezanostmedštevilomsekvencnaposameznokategorijofunkcionalnegagenameddvemateh-
ničnimaponovitvamasekvenciranjaistegavzorca.
od na ših po dat kov se stav lja nje opra vi mo de
novo ali gle de na re fe ren co. Sled nje je pri
ana li zah kom plek snih me ta ge no mov te -
žav no, saj pri se stav lja nju me ta ge no mov
pra vi lo ma ne vemo, ka te rim mi kroor ga niz -
mom sek ven ce pri pa da jo. Zato se na če lo ma
upo rab lja jo od re fe ren ce neod vi sni pri sto -
pi. Skup ke ge nov gru pi ra mo v »draft ge no -
me«, na po ve mo ko di ra jo če in ne ko di ra jo če
gene ter opra vi mo funk cio nal no ano ta ci jo
teh s pri mer ja vo s po dat kov ni mi ba za mi. Na
kon cu sle di sta ti stič na ob de la va po dat kov
in raz la ga re zul ta tov (58). Iz bi ra pro gra mov
za iz ved bo ana li ze me ta ge nom ske ga sek -
ven ci ra nja je se daj še ved no v fazi pre ver -
ja nja si stem ske ga vpli va gle de na iz bi ro
do lo če ne ga pro gra ma, s skup nim ci ljem
zmanj še va nja al go ri tem ske ga šu ma in po -
ve če va nja stan dar di za ci je pro to ko lov za
ana li zo po dat kov, kar bi nas v ideal nem pri -
me ru pri pe lja lo do pri mer lji vo sti po dat kov
med raz lič ni mi ra zi ska va mi, ne gle de na to,
ka te ri pro gram oz. pro to kol je bil upo rab -
ljen pri ana li zi.
Pred za čet kom bi oin for ma cij ske ana li -
ze mo ra mo naj prej pre ve ri ti kakovost dob -
lje nih sek venc. Po da tek o tem je ko di ran
v FASTQ for ma tu sek venc, ki nam po leg
baz ne se sta ve pove tudi ver jet nost, da je do -
lo če na baza na do lo če nem me stu v za po red -
ju na pač na. Orod ja, ki omo go ča jo ana li zo in
pri kaz raz po re di tev na pak teh ver jet no sti,
so NGS QC Tool kit, Kra ken in HTQC (59–61).
V ko ra ku fil tri ra nja sek venc od stra ni mo
dvoj ni ke sek venc, ar te fak te in nu kleo tid ne
baze z niz ko kakovostjo ter go sti te lje ve
sek ven ce. Go sti te lje vo DNA pre poz na va mo
z orod jem, ki poiš če uje ma nje z go sti te lje -
vo DNA na pod la gi re fe renč ne ga ge no ma.
Pri me ra oro dij za od stra nje va nje ev ka riont -
skih ge nom skih za po re dij DNA sta Eu-De -
tect in De Con seq (62, 63). 
V na sled njem ko ra ku očiš če ne sek ven -
ce zdru ži mo v skup ke. Z vi di ka ra čun ske
mo či ta stop nja pred stav lja ozko grlo ana -
li ze in ni po pol no ma za nes lji va, saj so me -
ta ge nom ski po dat ki zelo zgoš če ni in krat -
kih dol žin, kar pa pred stav lja vi so ko ver jet -
nost za na pa ko. Ob sta ja več pro gra mov za
se stav lja nje od čit kov. Pro gra mi, kot sta
Vel vet as semb ler in SOAP de no vo, so bili op -
ti mi zi ra ni za kraj še od čit ke, ki jih proi zva -
ja sek ven ci ra nje na sled nje ge ne ra ci je z upo -
ra bo gra fov De Bruijn (64). Pri se stav lja nju
te ža ve pov zro ča jo po nav lja jo če se sek ven -
ce DNA, pred vsem za ra di raz li ke v re la tivni
šte vilč no sti vrst, ki so pri sot ne v vzor cu, in
na sta nek hi mer nih skup kov, kjer pri de do
se stav lja nja od čit kov iz več kot ene mi krob -
ne vr ste (65). Pri se stav lja nju si lah ko po -
ma ga mo z upo ra bo re fe renč nih ge no mov,
ki omo go ča jo se stav lja nje če da lje več je ga
šte vi la mi krob nih vrst, saj na raš ča šte vi lo
mi krob nih de bel, za ka te re so sek ven ci rani
ge no mi do stop ni. Kljub temu te ža vo v tem
ko ra ku lah ko pred stav lja jo po manj klji vo
se stav lje ni re fe renč ni ge no mi, ka te rih ano -
ta ci je se sko zi čas spre mi nja jo, zato se pre -
fe renč no v prak si upo rab lja jo pro gra mi, ki
te me lji jo na ana li zi De Bruij no vih gra fov
(65, 66).
Se stav lja nju sle di na po ved ge nov oz. oz -
na či tev ko di ra jo čih re gij v se stav lje nih
skup kih in ano ta ci ja. Na po ved ge nov lah -
ko opra vi mo na dva na či na (65). Pre poz nava
ge nov v pr vem pri sto pu te me lji na ho mo -
lo gi ji z geni, ka te rih za po red ja so že jav no
do stop na v po dat kov nih ba zah. Tako pre gle -
da mo funk cio nal ne mo ti ve in ce lič ne lo ka -
cij ske sig na le za na po ve da ne be lja ko vin ske
sek ven ce z orod ji, kot npr. PRIAM za en -
cimsko uvrš ča nje, HMM-Pfam in TIGRFAM
za funk cio nal ne mo ti ve, TMHMM za pre -
pozna va nje tran smem bran skih po ten cial nih
do men, ter z upo ra bo br skal ni ka BLAST, kjer
za re fe ren co upo ra bi mo nu kleo tid no in be -
lja ko vin sko bazo PANDA (67–70). To vr sto
pri sto pa upo rab lja pro gram MEGAN (71, 72).
Pri dru gem pri sto pu se upo rab lja jo bis tve -
ne zna čil no sti za po red ja za na po ved ko di -
ra jo čih re gij, ki te me lji jo na sklo pu ge nov
iz so rod nih or ga niz mov. Tak šen pri stop je
im ple men ti ran v pro gra mih, kot sta Gene -
Mark in GLIMMER (73). Glav na pred nost
224 ana lit ski in kon cep tual ni iz zi vi pri ra zi sko va nju člo veš ke čre ve sne mi kro bio te za po tre be …
take na po ve di je, da omo go ča od kri va nje ko -
di ra jo čih re gij, ki ni ma jo ho mo log nih za po -
re dij v po dat kov nih ba zah. Naj bolj na tanč -
no na po ve do va nje pa opra vi mo, ko ima mo
na vo ljo ve li ke re gi je so sed nje ge nom ske
DNA za pri mer ja vo (57). Vsee no pa ni nič
ne na vad ne ga, če de lež nea no ti ra nih za po -
re dij v me ta ge no mu pred stav lja tudi 60 %
vseh sek venc tega vzor ca. Tudi po dat kov -
ne baze zna nih be lja ko vin se ne pre sta no raz -
vi ja jo in do pol nju je jo, kar ka že, da je po so -
dab lja nje po dat kov nih baz nova prio ri te ta
pri ana li zah me ta ge nom skih po dat kov na
strež ni kih ve li kih zmog lji vo sti. 
Da bi po ve za li raz no li kost mi krob ne
združ be in nje no funk ci jo v me ta ge nomih,
je tre ba sek ven ce spo ji ti. Spa ja nje (angl. bin -
ning) je pro ces po ve zo va nja sek venc z do -
lo če nim or ga niz mom (65). Pri spa ja nju, ki
te me lji na po dob no sti, z me to do BLAST iš -
če mo fi lo ge net ske oz na če val ce ali po dobna
za po red ja v ob sto je čih po dat kov nih bazah.
Re zul ta te iz baze BLAST uvo zi mo ne po -
sred no v pro gram MEGAN, kjer sek ven ce
z upo ra bo baze po dat kov NCBI tak so nom -
sko uvr sti mo in nato opra vi mo še funk -
cionalno ana li zo in na po ved pred vi de nih
pre snov nih poti z upo ra bo si ste ma raz vrš -
ča nja SEED ali KEGG (71, 72, 74, 75). V upo -
ra bi je tudi orod je Phymm BL, ki upo rab lja
in ter po li ra ne Mar ko ve mo de le za do de li -
tev ali na ka zo va nje vlo ge branj sek ven cira -
nja (57). Meta Phl An in AMPHORA sta dve
me to di, ki za oce nje va nje re la tiv ne obil no -
sti or ga niz mov upo rab lja ta edins tve ne oz -
na če val ce tak so nom skih sku pin (76). Ko so
sek ven ce spoje ne, je mo go če iz ve sti pri mer -
jal no ana li zo.
Ogrom na ko li či na eks po nent no ra sto -
čih me ta ge nom skih po dat kov in pri pa da jo -
čih me ta po dat kov pred stav lja iz je men iz ziv,
ki pa ima zelo ve lik po ten cial za ra zu me -
va nje med se boj ne ga de lo va nja mi kro bov ter
med se boj ne ga de lo va nja med mi kro bi in go -
sti te ljem na raz lič nih ni vo jih, ki jih po kriva
si stem ska me di ci na. Me ta po dat ki vključujejo
po dat ke o po sku su, prei sko van cih, kemijske/
okolj ske last no sti vzor ca, fi zič ne po dat ke
o me stu in me to do lo gi ji vzor če nja itd. in so
nuj no po treb ni, tako za za go tav lja nje po nov -
lji vo sti ana li ze kot tudi za nje no us pešnost.
Pri mer orod ja za zdru ži tev za po re dij DNA
in me ta po dat kov, ki omo go ča jo pri merjalne
ana li ze raz lič nih na bo rov po dat kov z upo -
ra bo eko loš kih in dek sov, je MG-RAST (77).
Da nes, 10 let od us ta no vitve, strež nik vse -
bu je 135,08 tera baz nih parov oz. 286.340
me ta ge no mov s 1.024 mi li jar da mi sekvenc.
Ser ver omo go ča tudi ano ta ci jo, izra čun tak -
so nom ske po raz de li tve vrst, šte vilč no sti
in α-raz no li ko sti ter se sta ve na po ve da nih
ko di ra jo čih re gij ge nov v funk cio nal ne ka -
te go ri je in pod si ste me. Prav tako vse bu je
orod ja za pri mer ja vo in vi zua li za ci jo po dat -
kov tako iz last nih kot tudi iz prej na lo že -
nih baz po dat kov. Zato taka in te gra ci ja ra -
čun skih oro dij s shra nje va njem po dat kov
pre stav lja in fra struk tu ro za me ta ge no mi -
ko in me ta tran skrip to mi ko na ni vo ju ure -
je no sti, kot jo je vča sih po me ni la upo ra ba
NCBI Gene Bank za ana li ze po sa mez nih sek -
venc, le da je se daj ra ven komplek sno sti ne -
kaj sto penj viš ja. Za ra di poe no te ne ana li ze
so re zul ta ti vse bin sko bolj pri mer lji vi med
raz lič ni mi ra zi ska va mi, saj je ana lit ski šum
ob čut no zmanj šan. Si stem IMG/M tudi za -
go tav lja zbir ko oro dij za funk cio nal no ana -
li zo mi krob nih združb, ki te me lji na nji ho -
vem me ta genom skem za po red ju ter na
ge nom skem za po redju re fe renč nih izo la tov,
ki so vključe ni v si stem IMG ter v pro jekt
GEBA (Ge no mic Encyc lo pe dia of Bac te ria
and Arc ha ea) (78). Za po red je uka zov in
oro dij za ano ta ci jo po sa mez nih branj ali pa
skup kov branj, pri dob lje nih z me ta ge nom -
skim sek ven ci ra njem, pred la ga tudi In šti -
tut J. Craig Ven ter (79). Tako po sta ja jo orod -
ja, ki so bila na me nje na hkrat nim ana li zam
tak so nom ske ga in funk cio nal ne ga opi sa
mi kro bio te v dru gih oko ljih po sred no vir in -
for ma cij in po dat kov za ana li ze, ki vklju ču -
je jo po dat ke z več ni vo jev člo veš ke ga te lesa,
to rej si stem ske in bolj per so na li zi ra ne me -
di ci ne, ki se ana li zi ra jo v sklo pu pro jek tov,
225MedRazgl.2019;58(2):
kot je npr. CA15120 – Open Multiscale Sys -
tems Medicine (80). Hkra ti nam za raz voj
no vih pri sto pov na po droč ju mikrof lui di ke
slu ži tudi Port ASAP (81). 
Se ve da pa rav no upo ra ba is tih po dat -
kov na raz lič nih tak so nom skih ni vo jih vodi
v za čet no zme do, ko upo rab ni ki še ne spre -
je ma jo dejs tva, da ana li ze is tih po dat kov na
raz lič nih ni vo jih tak so nom ske ali funk cio -
nal ne re so lu ci je lah ko ge ne ri ra jo zelo raz -
lič ne od go vo re in od no se med vzor ci kot
tudi med prei sko va ni mi sku pi na mi, ki jim
ti vzor ci pri pa da jo (sli ka 5).
226 ana lit ski in kon cep tual ni iz zi vi pri ra zi sko va nju člo veš ke čre ve sne mi kro bio te za po tre be …
Sta ti stič na ana li za
Pri preu če va nju raz no li ko sti mi kro bio te
že li mo iz ve de ti, ko li ko raz lič nih čla nov je
v po sa mez ni združ bi (α-raz no li kost). To
lah ko pred sta vi mo na gra fu z ra re fak cij sko
kri vu ljo, kjer je šte vi lo v vzor cu od kri tih tak -
so nov funk ci ja šte vi la sek venc (sli ka 2). Na
ta na čin opi še mo bo ga tost združ be in pre -
ve ri mo, ali smo za je li ce lot no raz no li kost
vzor ca. V tem pri me ru kri vu lja do se že pla -
to, kar po me ni, da se z ve ča njem šte vi la sek -
venc šte vi lo tak so nov ne ve ča več. Ka zal ca
α-raz no li ko sti sta tudi Chao1, ki s pomočjo
ek stra po la ci je izra ču na va vrst no bo ga tost,
1,0
100
1. K
ral
jes
tvo
2. 
De
blo
3. 
Ra
zre
d
4. 
Re
d
5. 
Dru
žin
a
6. 
Ro
d
7. 
Vrs
ta
8. 
Se
v
9.
Fu
nk
cio
na
lni
ge
ni
100
100 98
100
10054
100
0,9
0,8
0,7
0,6
0,5
0,4
0,3K
o
re
la
ci
ja
 m
e
d
 r
a
z
li
č
n
im
i 
o
p
is
i 
o
d
n
o
so
v 
m
ik
ro
b
n
ih
 z
d
ru
ž
b
Sli ka 5.Povezavamedopisiodnosovmikrobnihzdružb40metagenomovprebavnegatrakta.Metagenome
smoanaliziralinarazličnihtaksonomskihinfunkcionalnihnivojihinnavsakemnivojuizračunalidistančne
matrikerazdaljmedposameznimivzorci.Dendrogramprikazujekorelacijemedtemimatrikami,kakose
z večanjemtaksonomskeresolucijespreminjajoodnosimedvzorciznotrajposamezneganivoja,predvsem
pailustriranizkopovezavomedtaksonomskiminfunkcionalnimnivojemobravnavanihmetagenomov.
Številkenavejiščihkažejopodporovejanja(angl.bootstrap).
in Simp son, ki odra ža šte vi lo tak so nov, kar
opre de li mo z izra zom bo ga tost združ be, ter
re la tiv no za sto pa nost tak so nov v vzor cu, kar
opre de li mo z izra zom ena ko mer nost združ -
be (82–84). Te ža va pri ana li zi so ve li ke asi -
me trič ne ma tri ke (majh no šte vi lo vzor cev
in ve li ko šte vi lo ka te go rij mi kroor ga niz -
mov) z ve li kim šte vi lom ni čel (sli ka 6).
Za opis raz lik ali po dob no sti med združ -
ba mi (β-raz no li kost) upo ra bi mo ka zal ce
po dob no sti, s ka te ri mi izraču na mo ma tri -
ko raz dalj, to pa nato upo ra bi mo za gra fični
pri kaz uvrš ča nja združb v sku pi ne. Pri tem
upo rab lja mo me to de, ki za izra čun ma tri -
ke raz dalj in te sti ra nje zna čil no sti raz lik
upo rab lja jo evo lu cij sko po ve za nost za po re -
dij, npr. me to da Uni Frac, ter ka zal ce raz noli -
ko sti kot npr. Bray-Cur tis, Mo ri si ta-Horn in
Sören sen (47, 83). Na da lje s te stom HOMOVA
te sti ra mo, ali je ge net ska pe strost med
dve ma združ ba ma ho mo ge na in s te stom
ana li ze mo le ku lar ne va rian ce AMOVA pre -
ve ri mo, ali je ge net sko od vi sna pe strost med
dve ma ali več mi krob ni mi združ ba mi raz -
lič na od pe stro sti vseh združb sku paj (38–40,
84–86). Ka dar pri mer ja mo več sku pin vzor -
cev, mo ra mo opra vi ti tudi po pra vek več -
kratnih pri mer jav (87, 88). Prav tako lah ko
s pri sto pi stroj ne ga uče nja, kot so umet ne
ne vron ske mre že, na ključ ni gozd (angl.
ran dom fo rest), te sti Lef se, Me ta stats in in -
di ka tor ske vr ste pre poz na mo tak so nom -
ske ali funk cio nal ne sku pi ne, ki se sta ti stič -
no zna čil no raz li ku je jo med vzor ci (38–40,
89–91). S te stom AWKS lah ko te sti ra mo pri -
sot nost tak so nom skih ali funk cio nal nih
sku pin v raz lič nih vzor cih in to gra fič no
pred sta vi mo na os no vi po dat kov o pri sot -
no sti, šte vilč no sti in po go sto sti prei sko va -
nih sku pin v vzor cih (39, 92). Za gra fič ni pri -
kaz raz no li ko sti lah ko upo ra bi mo me to do
glav nih kom po nent ali pa ne me trič no več -
di men zio nal no les tvi če nje, ki ga lah ko med
dru gim iz ve de mo s pa ke tom ve gan v pro -
gram skem oko lju R (93). Rav no tako lah ko
raz ši ri mo na še ana li ze na ana li ze me ta bol -
nih mrež in mrež so po jav no sti mi kroor ga -
niz mov ali funk cio nal nih ge nov z do lo če -
ni mi last nost mi go sti te lja ali nje go ve ga
oko lja (sli ka 7).
227MedRazgl.2019;58(2):
Operacijske taksonomske enote (OTU; N = 3.500)
V
zo
rc
im
ik
ro
bn
ih
zd
ru
ž
b
(N
 =
 5
4
)
Sli ka 6.Pregledzastopanostiinrazporeditveprisotnostiinodsotnostisekvencpoprvih3.500najboljzasto-
panihoperativnihtaksonomskihenotahv 54vzorcih.Najboljzastopaneskupine,kisoprisotnev večini
vzorcevz največjimštevilom,soobarvanerdeče(levo),čedaljemanjzastopaneskupinesoobarvanesivo,
belapoljaprikazujejoodsotnostdoločeneoperativnetaksonomskeenotev določenemvzorcu.Samapodol-
govataoblikamatrikez naraščajočimdeležembelihlisv desnosmernajboljprikažeomenjenonumerično
asimetrijoobravnavanihmatrikpodatkov.Zaprimerjavoglejsliko2.OTU –operacijskataksonomskaenota
(angl.operationaltaxonomicunit).
Pri ce lot ni ana li zi po dat kov se je tre ba
za ve da ti ome ji tev, ki iz vi ra jo iz (92):
• na ra ve po dat kov, 
• teh no loš ke (ne)po nov lji vo sti sek ven cira -
nja, po ve za ne z naj manj ši mi prei sko va -
ni mi sku pi na mi, ki jih še lah ko na tanč no
do lo či mo z upo rab lje nim ana lit skim pri -
sto pom in so opi sa ne z: 
• li mi to spo sob no sti zaz na ve, 
• li mi to spo sob no sti kvan ti fi ka ci je,
• li mi to zaz na va nja praz nih sku pin in 
• li mi to li near ne ga od zi va za po sa mezno
tak so nom sko ali funk cio nal no sku pi no, 
• ne po sred ne ne pri mer lji vo sti po stop kov in
prib liž ne oce ni tve po sa mez nih al go rit -
mov ter 
• raz vo ja sta ti stič nih me tod, ki za go tav ljajo
do lo če no sta ti stič no moč ra zi skav. 
Na ra va po dat kov nam ka že pre se net lji vo
ugo to vi tev, da ima mo lah ko na ni vo ju tak -
so nom skih ana liz ve li ke raz li ke med prou -
če va ni mi sku pi na mi prei sko van cev, med -
228 ana lit ski in kon cep tual ni iz zi vi pri ra zi sko va nju člo veš ke čre ve sne mi kro bio te za po tre be …
tem ko mi krob ne združ be na ni vo ju funk -
cio nal nih ge nov vse bu je jo prak tič no identič -
ne funk cio nal ne gene (95). Prav tako ugo -
to vi mo, da so ru tin ske ve li ko sti ko hort, ki
se upo rab lja jo v me di ci ni za mi kro bio loške
ra zi ska ve z upo ra bo sek ven ci ra nja tarčnih
fi lo ge net skih ge nov v splo šnem premajh -
ne. Za to, da bi lah ko lo či li cen troi di oz. sre -
dišč ni toč ki opi sa nih mi krob nih združb
med zdra vi mi in de be li mi prei sko van ci za
1 %, bi mo ra li v vsa ki sku pi ni upo ra bi ti več
kot 2.000 prei sko van cev (96). Zato upo -
raba le ne kaj pet ali de set prei sko van cev
z zelo raz lič ni mi pre hran ski mi, živ ljenj ski -
mi na va da mi, cir ka dia ni mi rit mi, so cial nimi
ni vo ji in oseb no zgo do vi no, kot je po gosto
za sle di ti v me di cin ski li te ra tu ri, eno stav no
ne za do stu je za po glob lje ne ra zi ska ve,
hkrati pa ka že, da ne ka te ri pa ra me tri, ki jih
sprem lja jo, mor da niti ni ma jo tako ob sež -
ne ga vpli va. Tako se npr. ka že, da so se spre -
mem be v člo veš ki fi zio lo gi ji zgo di le dva do
tri ted ne prej, pre den je priš lo do kon si stent -
Sli ka 7.Primermetabolnemrežemikrobnihoperativnihtaksonomskihenots parametrimikrobnegaokolja
v prebavnemtraktu.Z rdečoinzelenobarvosooznačenestatističnoznačilnenegativneinpozitivnepove-
zavemedmetabolitiv okoljutermikrobnimioperativnimitaksonomskimienotami.S poglobljenimianali-
zamikompleksnihgrafovlahkougotovimo,katerimikroorganizmialinjihovifunkcionalnigenisoključni
primedsebojnihpovezavahznotrajmikrobnihzdružb,kateriokoljskiparametriključnovplivajo(pozitivno
alinegativno)nadoločenemikrobneskupineterkateriparametrisoključnizarazlikovanjemedposamez-
nimiskupinamipreiskovancev.OTU –operacijskataksonomskaenota(angl.operationaltaxonomicunit).
nih spre memb v struk tu ri mi krob nih združb
ali me ta ge nom skem funk cio nal nem opi su
mi krob nih združb, hkra ti pa je bilo na me -
ta bo lom skem ni vo ju mož no zaz na ti spre -
mem be mi krob ne pre sno ve ve li ko prej,
torej so ča sno s spre mem ba mi v člo veš ki fi -
zio lo gi ji (38–40). Iz tega bi lah ko iz pe lja li
eno sta ven pred log, da je pri kom plek snih
bo le zen skih sta njih po memb ne je, kaj mi -
kroor ga niz mi poč ne jo na me ta bol nem ni -
vo ju, kot pa nji ho va tak so nom ska uvr sti tev. 
Upo ra ba za čet nih oli go nu kleo ti dov pri
glo bo kem sek ven ci ra nju je tudi pov zro či -
la, da dol go ča sa ni bilo no be ne ga na pred -
ka pri od kri va nju še preo sta lih mi krob nih
sku pin. Na me sto ve li ke ga šte vi la ve či no ma
iz miš lje nih ocen raz no li ko sti mi krob nih
sku pin iz sek ven ci ra nja pom nož kov je rav -
no me ta ge no mi ka omo go či la od kri va nje ce -
lih dru žin bak te rij in ar hej, ki jih do ta krat
ni bilo mož no opi sa ti, saj se ve zav na me -
sta za za čet ne oli go nu kleo ti de v PCR eno -
stav no raz li ku je jo od zna nih ve zav nih mest
in jih to rej ni smo mo gli zaz na ti s PCR (95).
Rav no kom bi na ci ja glo bo ke ga sek ven ci -
ranja ce lot nih me ta ge no mov nam da nes
omo go ča re kon struk ci jo »draft ge no mov«
mi kroor ga niz mov brez go je nja in nji ho vo
evo lu cij sko ana li zo v kon tek stu do se daj
zna nih ge no mov, raz vo ja oto kov zno traj ge -
no mov, ho ri zon tal nih pre no sov ter re gu la -
ci je eks pre si je in pre sno ve.
Raz voj al go rit mov je pri pe ljal ce lot no
skup nost do toč ke za ve da nja raz no li ko sti
v re zul ta tih, ki je po sle di ca upo ra be raz lič -
nih al go rit mov. Ni pre se net lji vo, da po tekajo
ce lot ne ra zi ska ve, zno traj ka te rih pri mer -
ja jo raz lič ne al go rit me z is ti mi po dat ki, z na -
me nom stan dar di za ci je ana lit skih poti in
iz bo rom al go rit mov, ki da je jo naj bolj še re -
zul ta te (96, 97).
Raz voj sta ti stič nih me tod ka že, da ži vimo
v izred no za ni mi vih ča sih, ko se tehno loš ki
raz voj iz ana lit ske ke mi je in mi krof lui di ke
zač ne odra ža ti tudi na ko li či ni po dat kov
v mi kro bio lo gi ji, s či mer so po ve za ni tudi
zelo po memb ni pre bo ji pri upo ra bi sta ti stič -
nih me tod pri ana li zi to vrst nih po dat kov.
Tipi iz ve de nih ana liz se se daj pre mi ka jo
s po droč ja GWAS (angl. ge no me wide as so -
cia tion stu dies) na po droč ja, kjer se me ta ge -
nom ski, me ta bo lom ski in ge nom ski po -
dat ki in te gri ra jo zno traj sku pi ne ter med
sku pi na mi po dat kov. Zato mi kro bio lo gi ja
kot taka da nes pred stav lja le eno iz med rav -
ni ana li ze kom plek snih si ste mov, kot je člo -
vek. V ta kem si ste mu med se boj no rea gi rajo
ge nom, tran skrip tom, pro teom in me ta bo -
lom člo ve ka, z me ta ge no mi, me ta tran skrip -
to mi, me ta pro teo mi in me ta me ta bo lo mi
mi krob nih združb ter nji ho vi mi kom plek -
sni mi ek stra ce lu lar ni mi ve zi kli, zu naj ce lič -
no DNA in mi kro RNA. Od zi vi si ste ma se
spre mi nja jo sko zi pro stor in čas, v od vi sno -
sti od ak tiv no sti, pre hra ne, cir ka dia ne ga rit -
ma in dru gih last no sti go sti te lja.
Za ra di kom plek sno sti ana liz nam na -
predek v tem tre nut ku omo go ča le pri stop
od zgo raj navz dol, v ka te rem sprem lja mo
mno ži ce po dat kov na vseh teh ni vo jih ter
jih in te gri ra mo v sku pen mo del ce lot ne ga
si ste ma (38–40, 98–100). Po tr di tve ni fak to -
rial ni pri sto pi od spo daj navz gor pa so iz -
ve de ni v nad zo ro va nih eks pe ri men tih, kjer
mno ži ce prej spre men lji vih pa ra me trov
lah ko nad zo ru je mo in ohra nja mo nes pre -
men lji ve ter iz luš či mo vpliv po sa mez nih
spre men ljivk, pre poz na nih v sklo pu pri sto -
pa od zgo raj navz dol (101). 
ZaKLJUČEK 
Med me to da mi za opre de lje va nje se sta ve
mi krob ne združ be v pre bav nem trak tu člo -
ve ka naj bolj za nes lji ve in po ved ne po datke
po nu ja sek ven ci ra nje. Med raz lič ni mi iz ved -
ba mi sek ven ci ra nja se naj po go ste je upo rab -
lja sek ven ci ra nje in for ma tiv nih de lov
mi krob nih ge no mov. Za us pe šno in hi tro iz -
ved bo ana li ze so med dru gi mi ključ ni de -
jav ni ki: ve li kost vzor ca, us trez no rav na nje
z vzor ci, upo ra ba kon trol, one sna že nje z go -
sti te lje vo DNA ali DNA dru gih vzor cev ali
med pot jo od vze ma, ek vi mo lar na raz de li -
tev ko li či ne DNA pri več vzor cih in na zadnje
229MedRazgl.2019;58(2):
do volj ve li ka ra čun ska moč za iz ved bo bio -
in for mat skih in sta ti stič nih ana liz. Kot
slabost se pri preu če va nju več je ga šte vi la
vzor cev po ka že ve lik fi nanč ni vlo žek, ki je
po tre ben za iz ved bo ana li ze. V pri me ru, da
ve lik fi nanč ni za lo gaj ni ome ji tev in da pri -
ča ko va no one sna že nje z go sti te lje vo DNA
ni pre ve li ko, po tem je smi sel no na iz bra nih
vzor cih iz ve sti sek ven ci ra nje me ta ge no -
mov. Tako pri de mo do do dat nih tak so nom -
skih in funk cio nal nih na po ve di. Oro dij, ki
omo go ča jo ob de la vo me ta ge nom skih po dat -
kov, je ve li ko, saj je do tič no po droč je izred -
no ak tiv no in se hi tro raz vi ja. Kljub temu do
se daj še ni raz vi te ga pro gra ma, ki bi omo -
go čal poe no te no ana li zo po dat kov sek ven -
ci ra nja ce lot ne ga ge no ma. Sled nje po go sto
pri ve de do tega, da je dob lje ne re zul ta te
v raz lič nih ra zi ska vah zelo tež ko pri mer ja -
ti med sabo.
Za ra di ne pred stav lji ve ga raz vo ja teh nik,
pri sto pov, sta ti sti ke ter ne na zad nje na či -
na raz miš lja nja zato niti ni več pre se net lji -
vo, da se v skup no sti po jav lja ob ču tek, da
to vrst ne ana li ze niso več del mi kro bio lo gije.
To je v bis tvu na pa čen ok vir raz miš lja nja,
ki pred vsem za vra ča spre mem be na po -
dročju mi kro bio lo gi je. Če ima mo pred očmi
te ža ve Koc ha in Pa steur ja pri uve ljav lja nju
znans tve ne ga mi kro bio loš ke ga na či na raz -
miš lja nja s per cep ci ja mi ke mi kov, fi zi kov in
me di cin cev ta krat ne ga ča sa, se ne mo re mo
izog ni ti spoz na nju, da je mi kro bio lo gi ja teh -
no loš ko pod pr ta in po ga nja na veda, ki se
ple me ni ti s pre sto pa njem psev do tra di cio -
nal nih ok vir jev go je nja, z raz vo jem last nih
ter s spre je ma njem idej z dru gih po dro čij
zna no sti. Na enak na čin je v pre te klo sti
spre je la mi kro sko pi jo od as tro no mi je ter
DGGE iz me di cin ske ana li ze mu ta cij, tako
mi krof lui di ko iz ke mi je, stroj no kr mi lje nje
iz elek tro teh ni ke, ro bo te iz stroj niš tva, bio -
in for ma ti ko in HPCC od ra ču nal niš tva ter
ne pa ra me trič no vejo ana liz iz sta ti sti ke.
Šele sku pek znanj z dru gih po dro čij je tako
omo go čil pre mik mi kro bio lo gi je na prej
s po dro čij, kjer je ko rist no de lo va la pre teklo
sto let je, na po droč ja, kjer je nje na po moč še
to li ko bolj po treb na: slad kor na bo le zen
tipa 2, ast ma, prez god nji po rod, aler gi je,
kronič na ob struk tiv na pljuč na bo le zen, de -
belost, pre snov ni sin drom, de pre si ja itd.
Prav po ve za va znanj z raz lič nih po dro čij,
ki obrav na va jo raz lič ne ve li kost ne raz re de,
pa po nu ja mož no sti za bolj ci lja ne ana li ze
po sa mez nih pri me rov ter nji ho vo bolj in -
di vi dual no obrav na vo. Na ta po droč ja vsto -
pa jo nove teh no lo gi je s po droč ja sek ven ci -
ra nja be lja ko vin, oli go sa ha ri dov, maš čob in
dru gih kom plek snih mo le kul.
230 ana lit ski in kon cep tual ni iz zi vi pri ra zi sko va nju člo veš ke čre ve sne mi kro bio te za po tre be …
LITERaTURa 
1. HooperLV,GordonJI.Commensalhost-bacterialrelationshipsinthegut.Science.2001;292(5519):1115–8.
2. TjalsmaH,BoleijA,MarchesiJR,etal.A bacterialdriver-passengermodelforcolorectalcancer:beyondthe
usualsuspects.NatRevMicrobiol.2012;10(8):575–82.
3. TurnbaughPJ,LeyRE,HamadyM,etal.Thehumanmicrobiomeproject.Nature.2007;449(7164):804–10.
4. QinJ,LiR,RaesJ,etal.A humangutmicrobialgenecatalogueestablishedbymetagenomicsequencing.Na-
ture.2010;464(7285):59–65.
5. EckburgPB,BikEM,BernsteinCN,etal.Diversityofthehumanintestinalmicrobialflora.Science.2005;308
(5728):1635–8.
6. AmannRI,LudwigW,SchleiferKH.Phylogeneticidentificationandinsitu detectionofindividualmicrobial
cellswithoutcultivation.MicrobiolRev.1995;59(1):143–69.
7. FraherMH,O’ToolePW,QuigleyEM.Techniquesusedtocharacterizethegutmicrobiota:a guideforthecli-
nician.NatRevGastroenterolHepatol.2012;9(6):312–22.
8. KolbertCP,PersingDH.RibosomalDNAsequencingasa toolforidentificationofbacterialpathogens.Curr
OpinMicrobiol.1999;2(3):299–305.
9. FischerSG,LermanLS.DNAfragmentsdifferingbysinglebase-pairsubstitutionsareseparatedindenatu-
ringgradientgels:correspondencewithmeltingtheory.ProcNatlAcadSciUSA.1983;80(6):1579–83.
10. MuyzerG,SmallaK.Applicationofdenaturinggradientgelelectrophoresis(DGGE)andtemperaturegradient
gelelectrophoresis(TGGE)inmicrobialecology.AntonieVanLeeuwenhoek.1998;73(1):127–41.
11. OsbornAM,MooreER,TimmisKN.Anevaluationofterminal-restrictionfragmentlengthpolymorphism(T-
RFLP)analysisforthestudyofmicrobialcommunitystructureanddynamics.EnvironMicrobiol.2000;2(1):
39–50.
12. StresB.Thefirstdecadeofterminalrestrictionfragmentlengthpolymorphism(T-RFLP)inmicrobialeco-
logy.ActaAgriculturaeSlovenica.2006;88(2):65–73.
13. FisherMM,TriplettEW.Automatedapproachforribosomalintergenicspaceranalysisofmicrobialdiversity
anditsapplicationtofreshwaterbacterialcommunities.ApplEnvironMicrobiol.1999;65(10):4630–6.
14. Franke-WhittleIH,ManiciLM,InsamH,etal.Rhizospherebacteriaandfungiassociatedwithplantgrowth
insoilsofthreereplantedappleorchards.PlantandSoil.2015;395(1–2):317–33.
15. PalmerC,BikEM,EisenMB,etal.Rapidquantitativeprofilingofcomplexmicrobialpopulations.NucleicAcids
Res.2006;34(1):e5.
16. NovakD,Franke-WhittleIH,PircET,etal.Bioticandabioticprocessescontributetosuccessfulanaerobicde-
gradationofcyanidebyUASBreactorbiomasstreatingbrewerywastewater.WaterRes.2013;47(11):3644–53.
17. CareyCM,KirkJL,OjhaS,etal.Currentandfutureusesofreal-timepolymerasechainreactionandmicroar-
raysinthestudyofintestinalmicrobiota,andprobioticuseandeffectiveness.CanJMicrobiol.2007;53(5):
537–50.
18. HenryS,BruD,StresB,etal.QuantitativedetectionofthenosZgene,encodingnitrousoxidereductase,and
comparisonoftheabundancesof16SrRNA,narG,nirK,andnosZgenesinsoils.ApplEnvironMicrobiol.2006;
72(8):5181–9.
19. HeatherJM,ChainB.Thesequenceofsequencers:thehistoryofsequencingDNA.Genomics.2016;107(1):
1−8.
20. VoelkerdingKV,DamesSA,DurtschiJD.Next-generationsequencing:frombasicresearchtodiagnostics.Clin
Chem.2009;55(4):641−58.
21. HolleyRW,ApgarJ,MerrilSH,etal.Nucleotideandoligonucleotidecompositionsofthealanine-,valine-,and
tyrosine-acceptorsolubleribonucleicacidsofyeast.JAmChemSoc.1961;83(23):4861–2.
22. SangerF,NicklenS,CoulsonAR.DNAsequencingwithchain-terminatinginhibitors.ProcNatlAcadSciUSA.
1977;74(12):5463–7.
23. NHGRI:Thecostofsequencinga humangenome[internet].NationalHumanGenomeResearchInstitute;
[citirano2017Apr20].Dosegljivona:https://www.genome.gov/sequencingcosts
24. Chaucheyras-DurandF,OssaF.Therumenmicrobiome:abundance,diversity,andnewinvestigativetools.
TheProfAnimSci.2014;30(1):1–12.
25. MarguliesM,EgholmM,AltmanWE,etal.Genomesequencinginopenmicrofabricatedhighdensitypico-
literreactors.Nature.2005;437(7057):376–80.
231MedRazgl.2019;58(2):
26. KawashimaEH,FarinelliL,MayerP.Methodofnucleicacidamplification.Googlepatents[internet].2005;
8476044:B2.
27. MardisER.Next-generationDNAsequencingmethods.AnnuRevGenomicsHumGenet.2008;9:387–402.
28. RuskN.Torrentsofsequence.NatureMethods.2010;8:44.
29. Valouev,A,IchikawaJ,TonthatT,etal.A high-resolution,nucleosomepositionmapofC.elegans reveals
a lackofuniversalsequence-dictatedpositioning.GenomeRes.2008;18(7):1051–63.
30. SchusterSC.Next-generationsequencingtransformstoday’sbiology.NatMethods.2008;5(1):16–8.
31. PorrecaGJ.Genomesequencingonnanoballs.NatureBiotech.2010;28(1):43–4.
32. DrmanacR,SparksAB,CallowMJ,etal.Humangenomesequencingusingunchainedbasereadsinself-as-
semblingDNAnanoarrays.Science.2010;327(5961):78–81.
33. SchadtEE,TurnerS,KasarskisA.A windowintothird-generationsequencing.HumMolGenet.2010;19(2):
227–40.
34. RhoadsA,AuKF.PacBiosequencinganditsapplication.Genomics,Proteomics&Bioinformatics.2015;13
(5):278–89.
35. PathakB,LofasH,PrasongkitJ,etal.Double-functionalizednanopore-embeddedgoldelectrodesforrapid
DNAsequencing.ApplPhysLetters.2012;100(2):023701.
36. Korlach,J,MarksPJ,CiceroRL,etal.Selectivealuminumpassivationfortargetedimmobilizationofsingle
DNApolymerasemoleculesinzero-modewaveguidenanostructures.ProcNatlAcadSciUSA.2008;105(4):
1176–81.
37. delaTorreR,LarkinJ,SingerA,etal.Fabricationandcharacterizationofsolid-statenanoporearraysforhigh-
throughputDNAsequencing.Nanotechnology.2012;23(38):385308.
38. SketR,TreichelN,DebevecT,etal.Hypoxiaandinactivityrelatedphysiologicalchanges(constipation,inf-
lammation)arenotreflectedatthelevelofgutmetabolitesandbutyrateproducingmicrobialcommunity:
ThePlanHabstudy.FrontPhysiol.2017;8:250.
39. SketR,TreichelN,KublikS,etal.Hypoxiaandinactivityrelatedphysiologicalchangesprecedeortakepla-
ceinabsenceofsignificantrearrangementsinbacterialcommunitystructure:ThePlanHabrandomizedpi-
lottrialstudy.PLoSOne.2017;12(12):e0188556.
40. SketR,DebevecT,KublikS,etal.Intestinalmetagenomesandmetabolomesinhealthyyoungmales:inac-
tivityandhypoxiageneratednegativephysiologicalsymptomsprecedemicrobialdysbiosis.FrontPhysiol.
2018;9:198.
41. BajukJ.Metaanalizapodatkovo humanimikrobioti[magistrskodelo].Ljubljana:Univerzav Ljubljani;2017.
42. MendeDR,WallerAS,SunagawaS,etal.Assessmentofmetagenomicassemblyusingsimulatednextge-
nerationsequencingdata.PLoSOne.2012;9(11):e114063.
43. LiuY,FergusonJF,XueC,etal.Evaluatingtheimpactofsequencingdepthontranscriptomeprofilinginhu-
manadipose.PLoSOne.2013;8(6):1–10.
44. GillSR,PopM,DeBoyR.T,etal.Metagenomicanalysisofthehumandistalgutmicrobiome.Science.2006;
312(5778):1355–9.
45. EdgarRC,HaasBJ,ClementeJC,etal.UCHIMEimprovessensitivityandspeedofchimeradetection.Bioin-
formatics.2011;27(16):2194–200.
46. SchlossPD,WestcottSL,RyabinT,etal.Introducingmothur:open-source,platform-independent,commu-
nity supported software for describing and comparingmicrobial communities. Appl Environ Microbiol.
2009;75(23):7537–41.
47. LozuponeC,KnightR.UniFrac:a newphylogeneticmethodforcomparingmicrobialcommunities.ApplEn-
vironMicrobiol.2005;71(12):8228–35.
48. LozuponeC,LladserME,KnightsD,etal.UniFrac:aneffectivedistancemetricformicrobialcommunitycom-
parison.ISMEJ.2011;5(2):169–72.
49. KuczynskiJ,StombaughJ,WaltersWA,etal.UsingQIIMEtoanalyze16SrRNAgenesequencesfrommicro-
bialcommunities.CurrProtocBioinformatics.2011;10:934–5.
50. WangQ,GarrityGM,TiedjeJM,etal.NaiveBayesianclassifierforrapidassignmentofrRNAsequencesinto
thenewbacterialtaxonomy.ApplEnvironMicrobiol.2007;73(16):5261–7.
51. ColeJR,WangQ,CardenasE,etal.TheRibosomalDatabaseProject:improvedalignments,newtoolsforrRNA
analysis.NucleicAcidsRes.2009;37(Databaseissue):141–5.
52. McDonaldD,PriceMN,GoodrichJ,etal.AnimprovedGreengenestaxonomywithexplicitranksforecologi-
calandevolutionaryanalysesofbacteriaandarchaea.ISMEJ.2012;6(3):610–8.
232 ana lit ski in kon cep tual ni iz zi vi pri ra zi sko va nju člo veš ke čre ve sne mi kro bio te za po tre be …
53. PruesseE,QuastC,KnittelK,etal.SILVA:a comprehensiveonlineresourceforqualitycheckedandaligned
ribosomalRNAsequencedatacompatiblewithARB.NucleicAcidsRes.2007;35(21):7188–96.
54. FederhenS.TheNCBItaxonomydatabase.NucleicAcidsResearch.2012;40:136–43
55. TurnbaughPJ,GordonJI.Aninvitationtothemarriageofmetagenomicsandmetabolomics.Cell.2008;134
(5):708–13.
56. SegataN,BoernigenD,TickleTL,etal.Computationalmeta’omicsformicrobialcommunitystudies.MolSyst
Biol.2013;9(1):666.
57. WooleyJC,GodzikA,FriedbergI.A primeronmetagenomics.PLoSComputBiol.2010;6(2):e1000667.
58. ThomasT,GilbertJ,MeyerF.Metagenomics –a guidefromsamplingtodataanalysis.MicrobInformExp.
2012;2:3.
59. PatelRK,JainM.NGSQCToolkit:a toolkitforqualitycontrolofnextgenerationsequencingdata.PLoSOne.
2012;7(2):e30619.
60. DavisMP,vanDongenS,Abreu-GoodgerC,etal.Kraken:a setoftoolsforqualitycontrolandanalysisofhigh-
throughputsequencedata.Methods.2013;63(1):41–9.
61. YangX,LiuD,LiuF,etal.HTQC:a fastqualitycontroltoolkitforIlluminasequencingdata.BMCBioinfor-
matics.2013;14:33.
62. MohammedMH,ChadaramS,KomanduriD,etal.Eu-Detect:analgorithmfordetectingeukaryoticsequen-
cesinmetagenomicdatasets.JBiosci.2011;36(4):709–17.
63. SchmeiderR,EdwardsR.Fastidentificationandremovalofsequencecontaminationfromgenomicandme-
tagenomicdatasets.PLoSOne.2011;6(3):e17288.
64. LiR,ZhuH,RuanJ,etal.Denovo assemblyofhumangenomeswithmassivelyparallelshortreadsequen-
cing.GenomeRes.2010;20(2):265–72.
65. KuninV,CopelandA,LapidusA,etal.A Bioinformatician’sguidetometagenomics.MicrobiolMolBiolRev.
2008;72(4):557–78.
66. WangM,YeY,TangH.A deBruijngraphapproachtothequantificationofclosely-relatedgenomesina mi-
crobialcommunity.JComputBiol.2012;19(6):814–25.
67. Claudel-RenardC,ChevaletC,FarautT,etal.Enzyme-specificprofilesforgenomeannotation:PRIAM.Nuc-
leicAcidsRes.2003;31(22):6633–9.
68. BatemanA,CoinL,DurbinR,etal.ThePfamproteinfamiliesdatabase.NucleicAcidsRes.2004;32(Data-
baseissue):138–41.
69. HaftDH,SelengutJD,WhiteO.TheTIGRFAMsdatabaseofproteinfamilies.NucleicAcidsRes.2003;31(1):
371–3.
70. SonnhammerEL,VonHeijneG,KroghA.A hiddenMarkovmodelforpredictingtransmembranehelicesin
proteinsequences.ProcIntConfIntellSystMolBiol.1998;6:175–82
71. HusonDH,AuchAF,QiJ,etal.MEGANanalysisofmetagenomicdata.GenomeRes.2007;17(3):377–86.
72. HusonDH,MitraS,RuscheweyhHJ,etal.IntegrativeanalysisofenvironmentalsequencesusingMEGAN4.
GenomeRes.2011;21(9):1552–60.
73. ZhuW,LomsadzeA,BorodovskyM.Abinitio geneidentificationinmetagenomicsequences.NucleicAcids
Res.2010;38(12):e132.
74. Mitra,S,RupekP,RichterCD,etal.FunctionalanalysisofmetagenomesandmetatranscriptomesusingSEED
andKEGG.BMCBioinformatics.2011;12Suppl1:21.
75. KanehisaM,GotoS.KEGG:Kyotoencyclopediaofgenesandgenomes.NucleicAcidsRes.2000;28(1):27–30.
76. SegataN,WaldronL,BallariniA,etal.Metagenomicmicrobialcommunityprofilingusinguniqueclade-spe-
cificmarkergenes.NatMethods.2012;9(8):811–4.
77. MeyerF,PaarmannD,D’SouzaM,etal.ThemetagenomicsRASTserver –a publicresourcefortheautoma-
ticphylogeneticandfunctionalanalysisofmetagenomes.BMCBioinformatics.2008;9:386.
78. MarkowitzVM,ChenIM,ChuK,etal.IMG/M:theintegratedmetagenomedatamanagementandcompa-
rativeanalysissystem.NucleicAcidsRes.2012;40:123–9.
79. TanenbaumDM,GollJ,MurphyS,etal.TheJCVIstandardoperatingprocedureforannotatingprokaryoticme-
tagenomicshotgunsequencingdata.StandGenomicSci.2010;2(2):229–37.
80. CA15120OpenMultiMed –OpenMultiscaleMedicine[internet].COSTEuropeanCooperationinScienceand
Technology;c2012–2018[citirano2018Jun4].Dosegljivona:http://openmultimed.net/
233MedRazgl.2019;58(2):
81. PortASAP-Europeannetworkforthepromotionofportable,affordableandsimpleanalyticalplatforms[in-
ternet].COSTEuropeanCooperationinScienceandTechnology;c2012–2018[citirano2018Jun4].Doseglji-
vona:http://portasap.eu/
82. ChaoA.Non-parametricestimationofthenumberofclassesina population.ScaJSta.1984;11(4):265–70.
83. MagurranAE.Ecologicaldiversityanditsmeasurement.NewYork:PrincetonUniversityPress;1988.
84. StresB.Compositionanddiversityofdenitrifyingandtotalmicrobialcommunityincultivatedsoilwithge-
neticmarkersnosZand16SrDNA[doktorskodelo].Ljubljana:Univerzav Ljubljani;2003.
85. KozichJJ,WestcottSL,BaxterNT,etal.Developmentofa dual-indexsequencingstrategyandcurationpi-
pelineforanalyzingampliconsequencedataontheMiseqIlluminasequencingplatform.ApplEnvironMi-
crobiol.2013;79(17):5112–20.
86. SchlossPD.Evaluatingdifferentapproachesthattestwhethermicrobialcommunitieshavethesamestruc-
ture.ISMEJ.2008;2(3):265–75.
87. BenjaminiY,HochbergY.Controllingthefalsediscoveryrate:a practicalandpowerfulapproachtomultiple
testing.JRStatSocSer.1995;57(1):289–300.
88. BenjaminiY,Yekutieli,D.Thecontrolofthefalsediscoveryrateinmultipletestingunderdepencency.Ann
Stat.2001;29(4):1165–88.
89. SegataN,IzardJ,WaldronL,etal.Metagenomicbiomarkerdiscoveryandexplanation.GenomeBiol.2011;
12(6):R60.
90. WhiteJR,NagarajanN,PopM.Statisticalmethodsfordetectingdifferentiallyabundantfeaturesinclinical
metagenomicsamples.PLoSComputBiol.2009;5(4):e1000352.
91. DufreneM,LegendreP.Speciesassemblagesandindicatorspecies:theneedfora flexibleasymmetricalap-
proach.EcolMonogr.1997;67(3):345–66.
92. LiK,BihanM,MethéBA.Analysesofthestabilityandcoretaxonomicmembershipsofthehumanmicro-
biome.PLoSOne.2013;8(5):e63139.
93. OksanenJ,BlanchetFG,KindtR,etal.Package»vegan«.Version2.2-1[internet].Nairobi:WorldAgroforestry;
c2015[citirano2018Jun4]Dosegljivona:http://outputs.worldagroforestry.org/cgi-bin/koha/opac-detail.pl?
biblionumber=39154.
94. ArmbrusterDA,PryT.Limitofblank,limitofdetectionandlimitofquantitation.ClinBiochemRev.2008;
29Suppl1:49–52.
95. TheHumanMicrobiomeProjectConsortium.Structure,functionanddiversityofthehealthyhumanmicro-
biome.Nature.2012;486:207–14.
96. SczyrbaA,HofmannP,BelmannP,etal.Criticalassessmentofmetagenomeinterpretation-a benchmark
ofmetagenomicssoftware.NatMethods.2017;14(11):1063–71.
97. CriticalAssessmentofMetagenomeInterpretation,CAMIChallenge[internet].Wien:DivisionofComputa-
tionalSystemsBiology;c2017–2018[citirano2018Jun4].Dosegljivona:https://data.cami-challenge.org/
98. SzeMA,SchlossPD.Lookingfora signalinthenoise:revisitingobesityandtheMicrobiome.MBio2016;7
(4):e01018–16.
99. CakirT,KhatibipourMJ.Metabolicnetworkdiscoverybytop-downandbottom-upapproachesandpathsfor
reconciliation.FrontBioengBiotechnol.2014;2:62.
100. Perez-RiverolaY,BaiaM,FelipedaVL,etal.Discoveringandlinkingpublic»omics«datasetsusingtheomics
discoveryindex.NatBiotechnol.2017;35(5):406–9.
101. EdwardsLM,ThieleI.Applyingsystemsbiologymethodstothestudyofhumanphysiologyinextremeen-
vironments.ExtremPhysiolMed.2013;2:8.
Prispelo7.8.2018
234 ana lit ski in kon cep tual ni iz zi vi pri ra zi sko va nju člo veš ke čre ve sne mi kro bio te za po tre be …
SandraŽunič1
Gos pa, ki ne more sto pi ti na nogo
V ambulanto dru žin ske ga zdrav ni ka pri de 72-let na gos pa, ki ima moč no ote čen pa lec na de -
snem sto pa lu. Ote kli na se je po ja vi la pred šti ri mi dne vi in se ne iz bolj šu je. Na nogo ne more
sto pi ti, saj jo moč no boli že ob rah lem do ti ku. V zad njem letu je ime la iz me nič no vne tih že več
skle pov na pr stih rok in nog. Ote kli na se je naj več krat po ja vi la po no či, iz zve ne la je prib liž no v ted -
nu dni. To krat se je ob bo le či ni v pal cu po ja vi la tudi mrz li ca s po vi ša no te le sno tem pe ra tu ro.
Ob tem ni ime la zna kov preh la da, prav tako ni kaš lja la. Pe ko čo bo le či no ob uri ni ra nju za ni ka.
Gos pa ima zna no ar te rij sko hi per ten zi jo in srč no po puš ča nje. Red no pre je ma ena la pril (za vi -
ra lec angiotenzin konvertaze), fu ro se mid (diu re tik zan ke) in bi so pro lol (zavira lec β-adre ner gičnih
re cep tor jev). Ob pre gle du ugo to vi te mo noar tri tis me ta tar zo fa lan geal ne ga skle pa. Sklep je moč -
no bo leč, to plej ši od oko li ce, ote čen in por del. 
vpra ša nja
1. Kak šna bi bila va ša de lov na diag no za?
2. Ka te ri zna ki in simp to mi so v skla du z va šo de lov no diag no zo?
3. Kak šna je etio pa to ge ne za bo lez ni?
4. Kako bi diag no sti ci ra li bo le zen?
5. Ka te re bo lez ni bi lah ko di fe ren cial no diag no stič no pov zro ča le tak šno kli nič no sli ko?
6. Kak šno zdrav lje nje uve de mo?
7. Kak šna je prog no za bo lez ni?
Od go vo re na vpra ša nja naj de te na na sled nji stra ni.
1 SandraŽunič,štud.med.,Medicinskafakulteta,Univerzav Ljubljani,Vrazovtrg2,1000Ljubljana;
zunicsandra23@gmail.com
235MedRazgl.2019;58(2):235–39 • Diagnostični izziv
Od go vo ri
1. Pro tin oz. pu ti ka. Pro tin na sta ne za ra di od la ga nja urat nih kri sta lov v sklep in obs klepna
tki va za ra di kro nič ne hi pe ru ri ke mi je. Je naj po go stej ši vnet ni ar tri tis pri moš kih, starej -
ših od 40 let. Pri žen skah se ve či no ma po ja vi še le v me no pav zi. V Za hod ni Evro pi je
pre va len ca bo lez ni med moš ki mi 3–6% in 1–2% med žen ska mi. In ci den ca in pre valenca
pro ti na s sta rost jo na raš ča ta in sta naj viš ji oko li 80. leta sta ro sti. V tej sta ro sti je pre -
va len ca pri moš kih oko li 15 %, pri žen skah pa prib liž no 6 %. Po go ste je se po jav lja pri
bol ni kih s bo lez ni srca in ži lja, kro nič no led vič no bo lez ni jo in pre snov nim sin dromom,
ki vklju ču je ar te rij sko hi per ten zi jo, de be lost, slad kor no bo le zen in hi per li pi de mi jo (1–3).
2. Prizadeti sklep je zelo bo leč, ote kel, por del in to plej ši od oko li ce, kar ka že na akut no
vnet je. Pri sot na je tudi mrz li ca in po vi ša na te le sna tem pe ra tu ra. Bo le či na se po slab -
ša ob do tiku. Zad nje leto se po jav lja jo vnet ja na raz lič nih ma lih skle pih, ki na sta ne jo
v manj kot enem dne vu in se sama umi ri jo v enem do dveh ted nih, kar je obi ča jen po -
tek bo lez ni. Vnetje pr ve ga me ta tar zo fa lan geal ne ga skle pa je zna čil no za pro tin. Pri 90%
bol ni kov je ta vnet vsaj en krat v po te ku. Pri po lo vi ci bol ni kov je to prvi znak pro ti na.
Prav tako nam na pro tin na ka zu je tudi ar te rij ska hi per ten zi ja, ki je pri sot na pri 74 %
bol ni kih s pro ti nom. Naša bolnica jemlje tudi diu re tik zan ke (fu ro se mid), ki je znan
pov zro či telj hi pe ru ri ke mi je (1,4).
3. Urat oz. seč na ki sli na je sla bo to pen konč ni pro dukt v raz grad nji en do ge nih in ek sogenih
pu ri nov. Urat se iz lo ča sko zi led vi ce. Ko sta vnos in tvor ba ura ta tako po ve ča na, da led -
vi ce ne zmo re jo več iz lo ča ti pre sež kov, na sta ne hi pe ru ri ke mi ja. Hi pe ru ri ke mi ja je sta -
nje, ko je v fi zio loš kih po go jih se rum z ura tom prenasičen, torej je kon cen tra ci ja ura ta
v se ru mu več ja od 410 mmol/l. Akut ni za gon pro ti na na sta ne, ko obo ri na kri sta lov mo -
no na tri je ve ga ura ta v sklep ni te ko či ni ak ti vi ra den dri tič ne ce li ce in ma kro fa ge. To spro -
ži priro je ni imun ski od ziv prek Tol lu-po dob nih re cep tor jev (angl. Toll-like re cep tors, TLR),
ki spro ži jo zno traj ce lič no sig nal no pot preko beljakovinskega kompleksa imenovanega
inflamasom NLPR3. Ta omo go či na sta nek in ter lev ki na-1β (IL-1β) in nadaljnje sproži
iz lo ča nje IL-6, IL-8, ke mo tak tič nih de jav ni kov za nev tro fil ce ter tu mor ne kro ti zi ra jo -
če ga de jav ni ka α (1, 4).
De jav ni ki, ki spro ži jo obar ja nje urat nih kri sta lov, so nihanje v kon cen tra ci ji se rum -
ske ga ura ta, aci do za, zmanj ša na hi dri ra nost sklep ne ga hru stan ca ter niz ka tem pe ra -
tu ra, ki je raz log, da so naj več krat pri za de ti konč ni skle pi spod njih okon čin.
Vzro ke hi pe ru ri ke mi je in pro ti na de li mo na pri mar ne (idio pat ske) in se kun dar ne.
Primarni vzroki so (1, 5):
• zmanj ša no iz lo ča nje ura ta sko zi led vi ce za ra di mu ta cij v ge nih za URAT1 (angl. urate
anion exc han ger 1) ali GLUT9 (angl. glu co se trans por ter 9),
• zmanj ša no iz lo ča nje ura ta sko zi čre vo za ra di po li mor fiz ma gena abcg2 (angl. adeno -
si ne trip hosp ha te bin ding cas set te sub fa mily G mem ber 2), 
• pre ko mer ne tvor be ura ta za ra di pri ro je nih mo tenj v pre sno vi ura ta.
V 90 % je vzrok pri mar ne hi pe ru ri ke mi je zmanj ša no iz lo ča nje ura ta sko zi led vi ce.
Se kun dar ni vzro ki so (1, 5):
• pre ko me ren vnos hra ne, ki vse bu je pu ri ne, al ko hol in fruk to zo,
236 SandraŽunič Diag no stič ni iz ziv
• pri dru že ne bo lez ni, ki po ve ča jo tvor bo urata, kot so lim fo pro li fe ra tiv ne in mie lo -
pro li fe ra tiv ne bo lez ni, mno žič ni raz pad ce lic po ke mo te ra pi ji, he mo li tič ne ane mije,
lu ska vi ca in de be lost, 
• pri dru že ne bo lez ni in sta nja, ki zmanj ša jo iz lo ča nje ura ta npr. kro nič na led vič na bo -
le zen, za stru pi tev s svin cem, stra da nje, de hi dra ci ja, in
• zdra vi la, ki zmanj ša jo iz lo ča nje ura ta npr. za vi ral ci kal ci ja, ni ko tin ska ki sli na, tia -
zid ni diu re ti ki, diu re ti ki zan ke, etam bu tol, niz ki od mer ki as pi ri na in pi ra zi na mid.
4. Na pro tin po mi sli mo pri odra slih moš kih in žen skah v me no pav zi z anam ne zo prehod -
ne ga ar tri ti sa. S po moč jo toč kov ni ka lah ko oce ni mo ver jet nost, da je vnet je ene ga sklepa
po sle di ca pro ti na. De jav ni ki, ki so vklju če ni v toč kov nik, so (1):
• moš ki spol (2 toč ki),
• anam ne za na pa da ar tri ti sa (2 toč ki),
• za če tek v manj kot enem dne vu (0,5 toč ke),
• rde či na skle pa (1 toč ka),
• pri za de tost pr ve ga me ta tar zo fa lan geal ne ga skle pa (2,5 toč ke),
• anam ne za ar te rij ske hi per ten zi je, an gi ne pek to ris, mio kard ne ga in fark ta, srč ne ga po -
puš ča nja, pre hod ne ga is he mič ne ga na pa da, pe ri fer ne ar te rij ske bo lez ni (1,5 točke) in
• se rum ska kon cen tra ci ja ura ta nad 350 μmol/l (3,5 točke).
Vred no te nje toč kov ni ka: ≤ 4 toč ke ima jo 95 % ne ga tiv no na po ved no vred nost, ≥ 8 točk
ima 87 % po zi tiv no na po ved no vred nost, če je šte vi lo točk med 4 in 8, je tre ba opraviti
pre gled sklep ne te ko či ne na kri sta le (6). Če v sklep ni te ko či ni vne te ga skle pa s po la -
ri za cij skim mi kro sko pom naj de mo ig li ča ste dvo lom ne urat ne kri sta le, je to ned vom -
ni do kaz pro ti na, zato ta me to da pred stav lja zla ti stan dard v diag no sti ki bo lez ni. Če
so pri sot ne kon train di ka ci je za od vzem sklep ne te ko či ne, si lah ko po ma ga mo s sli kov -
no diag no sti ko. Z UZ pre gle dom pri za de te ga skle pa lah ko od la ga nje kri sta lov ura ta
v sklep nem hru stan cu zaz na mo kot dvoj ni obris hru stan ca in hi pe re ho ge ne agre ga -
te brez di stal ne aku stič ne sen ce v skle pih, si no vi ji in ki tah. RTG skle pa lah ko po ka že
glad ko ro be ero zi je skle pov, ven dar še le ka sne je v po te ku bo lez ni.
Ana li za pe ri fer ne krvi po ka že zvi ša ne kazalce vnetja in nev tro fi li jo. Koncen tra ci ja se -
rum ske ga ura ta nad 350 μmol/l poveču je ver jet nost diag no ze pro ti na (3,5 točk v toč -
kov ni ku za oce no ver jet no sti pro ti na). Nor mal ne vred no sti ne iz ključuje jo mož no sti
pro ti na. Med akut nim za go nom so vred no sti po go sto zni ža ne, zato je pri po roč lji vo me -
ri tve po no vi ti po umi ri tvi vnet ja. Ana li za pe ri fer ne krvi je upo rabna pred vsem za do -
lo či tev de lo va nja led vic in je ter, krv ne ga slad kor ja, li pi do gra ma, krv ne sli ke in za
opre de li tev mo re bit nih pri dru že nih bo lez ni, kot so kro nič na led vič na bo le zen, slad -
kor na bo le zen, di sli pi de mi ja in mie lo pro li fe ra tiv ne bo lez ni, ki so de jav ni ki tve ga nja
za raz voj pro ti na (1, 5).
5. Po leg sep tič ne ga ar tri ti sa, ki je glav na di fe ren cial na diag no za pro ti na, lah ko po dobno
kli nič no sli ko vi di mo pri poš kod bi skle pa, spon di loar tri ti su, rev ma toid nem ar tri ti su
ter dru gih ar tri ti sih, ki so jih pov zro či li kri sta li – take so bo lez ni od la ga nja kal ci je ve -
ga pi ro fos fat di hi dra ta (psev do pro tin), bo lez ni od la ga nja ba zič ne ga kal ci je ve ga fos fa -
ta in sklep no vnet je, pov zro če no s kri sta li glu ko kor ti koid nih es trov. Pro tin lah ko od
os ta lih stanj lo či mo s po moč jo anam ne stič nih po dat kov. Po memb no je vpra ša nje o mo -
re bit nih ne dav nih poš kod bah vne te ga skle pa. Sep tič ni ar tri tis lah ko na sta ne po vbodu
skle pa z oku že nim pred me tom ali po ia tro ge nem vno su mi kroor ga niz mov, npr. z injekcijo
237MedRazgl.2019;58(2):
glu ko kor ti koi dov v sklep. Pri spon di loar tri ti su in rev ma toid ne mu ar tri ti su pa po tek
ni tako bu ren kot pri pro ti nu. Dru gi s kri sta li pov zro če ni ar tri ti si se od pro ti na raz li -
ku je jo po me stu vnet ja. Psev do pro tin naj po go ste je pri za de ne ko le na in za pest ja, ba -
zič ni kal ci jev fos fat pa se od la ga pred vsem v ra me nih. Po tr di tev pro ti na še ne iz klju -
ču je os ta lih di fe ren cial nih diag noz, saj so mu lah ko pri dru že ne (1, 5).
6. Akut ni za gon pro ti na lah ko zdra vi mo z ne ste roid ni mi an ti rev ma ti ki (NSAR), glu ko -
kor ti koi di (lo kal no v sklep ali si stem sko) ali kol hi ci nom. Na vad no iz be re mo eno od
teh zdra vil. Po umi ri tvi vnet ja je cilj zmanj še va nje vred no sti se rum ske ga ura ta in vzdr -
že va nje kon cen tra ci je tega pod 360 mmol/l pri bol ni kih, ki to fov ni ma jo, in pod
300 mmol/l pri bol ni kih, ki tofe ima jo. Traj no zdrav lje nje zmanj ša po go stost na pa dov
ter po sle dič nih traj nih ok var. Zdra vi la, ki zmanj šu je jo se rum ski urat, so za vi ra lec ksan -
tin ske ok si da ze alo pu ri nol in fe buk so stat, uri ko zu ri ki ter pe glo ti ka za. Zad nji dve zdra -
vi li v Slo ve ni ji ni sta re gi stri ra ni.
Bol ni ci sve tu je mo po či tek in hla je nje vne te ga skle pa z le dom. Pred pi še mo pro tiv netne
od mer ke kok si bov (tj. selektivni zaviralec ciklooksigenaze 2) npr. eto ri kok sib 120mg/dan
se dem dni. Če bi se od lo či li za zdrav lje nje z ne se lek tiv ni mi NSAR (npr. na prok sen dva -
krat 500 mg/dan do umi ri tve vnet ja, obi čaj no v tra ja nju do dveh ted nov), bi za zaš či -
to že lodč ne sluz ni ce do da li še za vi ra lec pro ton ske čr pal ke. V vnet sklep bi lah ko vbriz ga li
glu ko kor ti koid me til pred ni zo lon ace tat, ki se upo rab lja za zdrav lje nje manj ših skle -
pov. Za več je skle pe lah ko upo ra bi mo triam ci no lon ace to nid. V pri me ru akut ne ga vnet -
ja več kot šti rih skle pov in za drž kov za zdrav lje nje z NSAR ter v pri me ru pre je ma nja
an ti koa gu la cij skih zdra vil, kar je hkra ti tudi kon train di ka ci ja za zdrav lje nje z NSAR,
bi bilo zdrav lje nje z glu ko kor ti koi di si stem sko.
Za zmanj še va nje se rum ske ga ura ta sve tu je mo zdrav na čin živ lje nja in pri la go di mo že
ob sto je če zdrav lje nje tako, da diu re tik zan ke, ki po slab ša uri ke mi jo, za me nja mo z an -
ti hi per ten zi vom, npr. za vi ral cem re cep tor ja za an gio ten zin II (lo sar tan), ki de lu je uriko -
zu rič no. Po akut nem za go nu pro ti na uve de mo traj no zdrav lje nje z za vi ral cem ksan tin ske
ok si da ze alo pu ri no lom. Zač ne mo z od mer kom 100 mg/dan, nato od me rek zvi šu je mo
za 100 mg na dva do pet ted nov, do kler ne do se že mo cilj ne vred no sti se rum ske ga urata.
Ome ji tev dnev ne ga od mer ka je 900mg, en krat ne ga pa 300mg. Od mer ka ne smemo spre -
mi nja ti med akut ni mi za go ni, ker lah ko ni ha nje kon cen tra ci je po slab ša vnet je (1, 7, 8).
7. Prog no za pro ti na je do bra, saj je zdrav lje nje učin ko vi to. Brez us trez ne ga zdrav lje nja
pa vodi v tvor bo to fov, hudo ok va ro skle pov in led vic. Po memb no je vzdr že va nje se -
rum ske ga ura ta pod cilj ni mi vred nost mi, kar do se že mo z do volj ve li ki mi od mer ki za -
vi ral ca ksan tin ske ok si da ze. Zdrav lje nje pro ti na sodi v po droč je de lo va nja dru žin ske ga
zdrav ni ka (1).
ZaHvaLa
Naj lep še se zah va lju jem dr. Ale šu Am bro ži ču, dr. med., za kon struk tiv ne ko men tar je ter
stro kov no po moč in pod po ro pri pisanju diag no stič ne ga iz zi va.
238 SandraŽunič Diag no stič ni iz ziv
LITERaTURa
1. RotarŽ.Protin.In:KošnikM,ŠtajerD,eds.Internamedicina.Ljubljana:Buča;2018.p.1356–60.
2. KuoCF,GraingeMJ,ZhangW,etal.Globalepidemiologyofgout:prevalence,incidenceandriskfactors.Nat
RevRheumatol.2015;11(11):649–62.
3. KuoCF,GraingeMJ,MallenC,etal.RisingburdenofgoutintheUKbutcontinuingsuboptimalmanagement:
a nationwidepopulationstudy.AnnRheumDis.2015;74(4):661–7.
4. DalbethN,MerrimanTR,StampLK.Gout.TheLancet.2016;388(10055):2039–52.
5. AbhishekA,RoddyE,DohertyM.Gout –a guideforthegeneralandacutephysicians.ClinicalMedicine.2017;
17(1):54–9.
6. KienhorstLB,JanssensHJ,FransenJ,etal.The validation ofa diagnostic rule for goutwithout jointfluid analysis:
a prospectivestudy.Rheumatology.2015;54(4):609–14.
7. JordanKM,CameronJS,SnaithMetal.Britishsocietyforrheumatologyandbritishhealthprofessionalsinrheu-
matologyguidelineforthemanagementofgout.Rheumatology.2007;46(8):1372–4.
8. Centralnabazazdravil.AlopurinolSandoz:povzetekglavnihznačilnostizdravila[internet].Ljubljana:Republika
Slovenija,Ministrstvozazdravje,Javnaagencijazazdravilainmedicinskepripomočke,Zavodzazdravstve-
no zavarovanjeSlovenije,Nacionalni inštitut za javnozdravje; 2017 [citirano2019May 10].Dosegljivona:
http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/BCD423E0DD2E06AEC12580510082FF80/$File/s-020105.pdf.
239MedRazgl.2019;58(2):
240
241MedRazgl.2019;58(2):241–50 • Novice
Skrom ni do ka zi o ko ri stih pre pre če va nja
upa da kog ni tiv nih de jav no sti s pri prav ki
vi ta mi nov in mi ne ra lov
CochraneDatabaseofSystematicReviews,november2018
Pri prav kom vi ta mi nov in mi ne ra lov med
dru gim pri pi su je jo tudi ko ri sti pri ohra nja -
nju kog ni tiv nih de jav no sti in pre pre če va -
nju po ja va de men ce. Si ste ma ti čen pre gled
li te ra tu re z me taa na li zo iz bra nih ra zi skav,
ki so ga opra vi li v ok vi ru Coc hra ne Col la -
bo ra tion, pa je po ka zal, da sta ka ko vost in
ko li či na do ka zov v prid pre pre če va nju upa -
da kog ni tiv nih de jav no sti z vi ta mi ni in
mi ne ra li pri po sa mez ni kih brez pre hran ske -
ga po manj ka nja teh sno vi zelo ome je ni.
Poi zved be po elek tron skih bib lio graf skih vi -
rih in re gi strih kon tro li ra nih ra zi skav so raz -
kri le le ne kaj ran do mi zi ra nih kon tro li ra nih
ra zi skav, ki so za do sti la me ri lom ka ko vo -
sti. V pe tih ra zi ska vah so preu če va li raz lič -
ne vi ta mi ne B v raz lič nih od mer kih, re zul -
ta ti pa niso po ka za li, da bi je ma nje vi ta mi -
nov B do 24 me se cev vpli va lo na re zul ta -
te te stov kog ni tiv nih spo sob no sti. V no be ni
ra zi ska vi niso sprem lja li po ja va de men ce.
V eni ra zi ska vi s 516 prei sko van ci niso ugo -
to vi li, da bi pri pra vek vi ta mi na E v treh letih
zmanj šal ver jet nost za na pre do va nje bla -
gega upa da kog ni tiv nih de jav no sti v de -
men co. Ana li za je za je la tudi eno ra zi ska -
vo z 256 prei sko van ci, v ka te ri so preiz ku ša li
kom bi na ci jo vi ta mi na E in vi ta mi na C, in
eno ra zi ska vo s 26 prei sko van ci, v ka te ri so
preiz ku ša li pri pra vek kro mo ve ga pi ko li -
na ta. Do ka zi o učin ko vi to sti so bili zelo ne -
pre prič lji vi in ne ka ko vost ni.
Upo ra ba treh ar te rij skih ko ro nar nih ob vo dov
ena ko var na kot upo ra ba dveh, a ne pri na ša
do dat ne ko ri sti
Circulation,november2018
Upo ra ba ene ga ali dveh ar te rij skih ob vo dov
za ko ro nar no pre mo sti tev se je uve lja vi la
kot naj po go stej ši pri stop pri ki rurš ki ko ro -
nar ni re va sku la ri za ci ji. Do ka zov o do dat ni
ko ri sti pri upo ra bi do dat nih ar te rij skih ob -
vo dov je malo. Ra zi sko val ci iz ve čih sre dišč
v Ka na di so zato pri mer ja li izi de pri bol ni -
kih, ki so jim v le tih 2008–2016 v ka nadski
pro vin ci On ta rio opra vi li samo ko ro nar no
pre mo sti tve no ope ra ci jo z upo ra bo dveh oz.
treh ar te rij skih pre sad kov.
242 Novice
V opa zo va nem ob dob ju so ko ro nar no
pre mo sti tve no ope ra ci jo opra vi li več kot
50.000 bol ni kov, med ka te ri mi so pri 8.253
bol ni kih (16,4%) upo ra bil dva, pri 6,1% bol -
ni kov pa tri ar te rij ske ob vo de. V konč no ana -
li zo so tako za je li po dat ke za 2.789 pa rov
bol ni kov, ki so se uje ma li gle de iz ho dišč -
nih de mo graf skih in kli nič nih zna čil no -
stih. Med sku pi na ma niso ugo to vi li sta ti -
stič no zna čil ne raz li ke v po go sto sti več jih
srč no-žil nih do god kov ali smr ti med bol ni -
šnič nim zdrav lje njem. V ob dob ju do osem let
po ope ra ci ji je bila skup na po go stost glav -
nih opa zo va nih do god kov (smrt, neu sod ni
srč ni in farkt, neu sod na mož gan ska kap,
po no ven re va sku la ri za cij ski po seg) v sku -
pi ni s tre mi ar te rij ski mi ob vo di 27%, v sku -
pi ni z dve ma ar te rij ski ma ob vo do ma pa
25 %. Raz li ka ni bila sta ti stič no zna čil na
(raz mer je tve ganj 1,08; 95 % in ter val zau -
pa nja 0,94–1,25). Ena ko so ugo to vi li tudi
v ana li zah po go sto sti po sa mez nih do god -
kov v os mih le tih. Do dat na ana li za, v ka te -
ri so pri mer ja li upo ra bo ene ga in upo ra bo
več ar te rij skih ob vo dov pa je po ka za la, da
je bila ko ro nar na pre mo sti tev z upo ra bo vsaj
dveh ar te rij skih ob vo dov po ve za na z bolj -
ši mi izi di.
aHa 2018: upo ra ba mo bil ne a pli ka ci je za
ob veš ča nje pro sto volj cev po ve ča po go stost
upo ra be jav no do stop ne ga de fi bri la tor ja
pri za sto ju srca zu naj bol ni šni ce
AmericanHeartAssociation,november2018
Raz voj mo bil nih a pli ka cij obe ta na pre dek
tudi na po droč ju oživ lja nja po za sto ju srca
zu naj bol ni šni ce, kjer je pre ži vet je kri tič no
od vi sno od zgod nje de fi bri la ci je. Mo bil no
a pli ka ci jo so upo ra bi li tudi kot je dro dan -
ske ga pro jek ta Heart Run ners, ka te re ga
cilj je bil po ve ča ti de lež pri me rov za sto ja
srca, pri ka te rih na po moč pri sko či jo us po -
sob lje ni pro sto volj ci. A pli ka ci ja Heart Run -
ner je več je zič na mo bil na a pli ka ci ja za
ope ra cij ska si ste ma i OS in An droid, ki opo -
zo ri upo rab ni ka, da je priš lo v nje go vi oko -
li ci do za sto ja srca. Na zem lje vi du lah ko
naj de tako lo ka ci jo do god ka kot najb liž ji av -
to mat ski zu na nji de fi bri la tor.
Ra zi sko val ci iz več sre dišč na Dan skem
so na sim po zi ju o oživ lja nju pred sta vi li re -
zul ta te upo ra be a pli ka ci je v re gi ji oko li
danske ga glav ne ga me sta. V re gi ji, ki ima
1.800.000 pre bi val cev, se je v a pli ka ci ji re -
gi stri ra lo prib liž no 20.000 pro sto volj cev.
V pri me ru za sto ja srca so iz od prav ne ga
cen tra s po moč jo a pli ka ci je ob ve sti li do 20
pro sto volj cev, ki so se na ha ja li do 1,8 km
oko li kra ja do god ka in jih spod bu di li bo di -
si k iz va ja nju te melj nih po stop kov oživ lja -
nja bo di si k upo ra bi jav no do stop ne ga
de fi bri la tor ja. V ana li zo so bili za je ti po dat -
ki za vse pri me re za sto ja srca v ob dob ju sep -
tem ber 2017–maj 2018, pri ka te rih so bili
243MedRazgl.2019;58(2):
na kraj do god ka na po te ni tudi upo rab ni ki
a pli ka ci je. Upo rab ni ki so o svo ji iz kuš nji po -
ro ča li z an ket nim vpra šal ni kom.
V opa zo va nem ča su je priš lo do 399 pri -
me rov za sto ja srca, za 313 pri me rov (78 %)
so bili na vo ljo tudi po dat ki iz an ket ne ga
vpra šal ni ka. Upo rab nik a pli ka ci je Heart
Run ner je pri šel na kraj do god ka pred re -
še val ci v 47 % pri me rov (147 od 313) in
v 41 % teh pri me rov (61 od 147) na me stil
jav no do sto pen de fi bri la tor. V pri me rih, ko
so upo rab ni ki a pli ka ci je priš li na kraj do -
god ka pred re še val ci, je bila po go stost defi -
bri la ci je, ki so jo opra vi li upo rab ni ki a pli -
ka ci je ali mi moi do či, 2,5-krat več ja kot
v pri me rih, ko upo rab ni ki a pli ka ci je niso
priš li na kraj do god ka pred re še val ci.
aHa 2018: zdrav lje nje z iko za pent eti lom
zmanj ša po jav nost srč no-žil nih do god kov
pri ogro že nih bol ni kih
AmericanHeartAssociation,november2018
Re zul ta ti ra zi ska ve REDUCE-IT (Re duc -
tion of Car dio vas cu lar Events with Ico sa -
pent Ethyl–In ter ven tion Trial), v ka te ri so
preu če va li pri mar no in se kun dar no pre pre -
če va nje srč no-žil nih do god kov z iko za pent
eti lom, so bili med naj bolj pri ča ko va ni -
mi pred sta vi tva mi pr ve ga dne le toš nje ga
znans tve ne ga za se da nja Ame riš ke ga zdru -
že nja za srce. Proi zva ja lec pri prav ka tega vi -
so ko pre čiš če ne ga in sta bil ne ga etil ne ga es -
tra ei ko za pen tae noič ne ki sli ne je na mreč že
pred ted ni spo ro čil, da je ra zi ska va do se gla
zelo po zi ti ven re zul tat. To je v pre da va nju
na kon gre su, dr. Dee pak L. Bhatt iz bol ni -
šni ce Brig ham and Wo men’s Hos pi tal v Bo -
sto nu.
V 473 sre diš čih iz 11 dr žav so v ra zi ska -
vo vklju či li 8.179 bol ni kov, sta rih vsaj 45
let z ob sto je čo srč no-žil no bo lez ni jo, ali vsaj
50 let s slad kor no bo lez ni jo in vsaj še enim
do dat nim srč no-žil nim de jav ni kom tve ga -
nja, ki so ime li kon cen tra ci jo tri gli ce ri dov
na teš če 1,52–5,63 mmol/l in kon cen tra ci -
jo LDL-ho le ste ro la 1,06–2,59 mmol/l. Bol -
ni ke, ki so vsi pre je ma li sta tin z ali brez
eze ti mi ba, so raz po re di li v sku pi ni, ki sta
dvoj no za slep lje no pre je ma li bo di si iko za -
pent etil (dva krat 2 g dnev no) bo di si pla ce -
bo. Glav ni opa zo va ni do god ki so bili smrt
za ra di srč no-žil ne bo lez ni, neu sod ni srč ni
in farkt, neu sod na mož gan ska kap, ko ro nar -
ni re va sku la ri za cij ski po seg in ne sta bil na
an gi na pek to ris.
V sred njem ča su sle de nja 4,9 leta se je
kon cen tra ci ja tri gli ce ri dov v krvi v sku pi -
ni, ki je pre je ma la iko za pent etil zni ža la,
v sku pi ni, ki je pre je ma la pla ce bo, pa zviša -
la gle de na iz ho dišč no vred nost. Kon centra -
ci ja LDL-ho le ste ro la se je v obeh sku pi nah
gle de na iz ho dišč no vred nost zvi ša la. Skup -
na po jav nost glav nih opa zo va nih do god kov
je bila v sku pi ni z iko za pent eti lom 17,2 %,
v pla ce bo sku pi ni pa 22,0 %. Sta ti stič ni
izra ču ni so po tr di li, da gre za sta ti stič no
244 Novice
zna čil no raz li ko v prid iko za pent eti la (raz -
mer je tve ganj 0,75; 95 % in ter val zau pa nja
0,68–0,83). Zdrav lje nje z iko za pent eti lom
je bilo tudi učin ko vi tej še gle de ključ ne ga
se kun dar ne ga me ri la, skup ne po jav no sti
smr ti za ra di srč no-žil ne bo lez ni, neu sod ne -
ga srč ne ga in fark ta in neu sod ne mož ganske
kapi (11,2 % pro ti 14,8 %; raz mer je tve ganj
0,74; 95 % in ter val zau pa nja 0,65–0,83).
V sku pi ni, ki je pre je ma la iko za pent etil, so
za be le ži li po men lji vo več pri me rov spre je -
ma v bol ni šni co za ra di fi bri la ci je ali pla pola -
nja predd vo rov (3,1% pro ti 2,1%), šte vilč no
več ja po go stost re snih kr va vi tev (2,7 %
pro ti 2,1 %) pa ni sta ti stič no zna čil na.
Po pred sta vi tvi je dr. Carl Or rin ger z Uni -
ver ze v Mia mi ju (ZDA), pred sta vil svo je
mne nje, da pred stav lje ni iz sled ki uvrš ča jo
iko za pent etil med z ran do mi zi ra no kon tro -
li ra no ra zi ska vo po tr je ne ne sta tin ske na čine
pre pre če va nja ate ros kle ro tič nih srč no-žil -
nih bo lez ni. Iz po sta vil je, da je bilo ab so -
lutno zmanj ša nje tve ga nja za glav ne opa -
zo vane do god ke 4,4 %, en do go dek pa bi
pre pre či li z zdrav lje njem le 21 bol ni kov.
V raz pra vi pa je bilo sli ša ti tudi po mi sle -
ke, da je k raz li ki med sku pi na ma pris pe -
va la upo ra ba mi ne ral ne ga olja kot pla ce ba,
ki bi uteg ni la biti po ve za na z več jim po ra -
stom LDL-ho le ste ro la in C-reak tiv ne be lja -
ko vi ne, iz mer je ne z ob čut lji vo me to do.
aHa 2018: vi ta min D in ω-3 maščob ne ki sli ne
ne pre pre ču je jo srč no-žil nih do god kov ali
raka (ra zi ska va vITaL)
TheNewEnglandJournalofMedicine,november2018
Pre pri ča nje, da bi uteg ni lo do da ja nje vi ta -
mi na D pre pre če va ti srč no-žil ne bo lez ni ali
raka, je ute me lje no na šte vil nih epi de mio -
loš kih ra zi ska vah, ki so po ve zo va le rav ni
dnev ne iz po stav lje no sti son cu in vi ta mi na
D z manj šo po go stost jo teh bo lez ni. Do ka -
zi iz ran do mi zi ra nih ra zi skav so bili do slej
pič li in niso omo go ča li ob li ko va nja trd nih
za ključ kov gle de ko ri sti pre pre če val ne ga je -
ma nja pri prav kov vi ta mi na D. Ja snej ši od -
go vor je tako po nu di la ve li ka ra zi ska va
VITAL (Vi ta min D and Ω-3 Trial). 
Glav ni cilj ra zi ska ve, je bil ugo to vi ti, ali
do da tek vi ta mi na D in/ali ω-3 maščob nih
ki slin zmanj ša tve ga nje za po jav srč no-žil -
nih do god kov (neu sod ni srč ni in farkt, neu -
sod na mož gan ska kap, smrt za ra di srč no-
žil ne ga vzro ka) ali tve ga nje za po jav in va -
ziv ne ga raka. Šlo je za ra zi ska vo pri mar ne ga
pre pre če va nja, saj so va njo vklju či li 25.871
zdra vih prei sko van cev, sta rih vsaj 50 (moš -
ki) oz. 55 let (žen ske). Prei sko van ci so bili
na ključ no raz po re je ni v dve sku pi ni, ki sta
pre je ma li bo di si vi ta min D3 v od mer ku
2.000 IE dnev no bo di si pla ce bo, nato pa obe
sku pi ni še v pod sku pi ni, ki sta pre je ma li bo -
di si pri pra vek ω-3 maščob nih ki slin (ei koza -
pen tae noj ska in do ko za hek sae noj ska ki sli na
v raz mer ju 1,3 : 1) v od mer ku 1 g dnev no
bodi si pla ce bo. Zdrav lje nje je bilo dvoj no
zaslep lje no, po lo vi ca prei sko van cev je pri -
prav ke pre je ma la vsaj 5,3 leta.
245MedRazgl.2019;58(2):
Pov preč na sta rost prei sko van cev ob
vsto pu v ra zi ska vo je bila 67,1±7,1 leta, de -
le ža moš kih in žensk sta bila ena ka, ne kaj
manj kot tri če tr ti ne prei sko van cev je bilo
be lo poltih. Prei sko van ci so ime li v pov preč -
ju ne ko li ko pre ko mer no te le sno maso (in -
deks te le sne mase 28,1±5,7kg/m²), po lo vi ca
jih je ime la zvišan krv ni tlak, ne kaj več kot
tret ji na zvišano ra ven krv ne ga ho le ste ro -
la, delež ka dil cev je bil le 7,2 %.
Med sle de njem je ka te re ga od opa zo -
vanih srč no-žil nih do god kov utr pe lo 396
prei sko van cev, ki so pre je ma li vi ta min D,
in 409 prei sko van cev, ki so pre je ma li place -
bo. Raz li ka ni bila sta ti stič no zna čil na (raz -
mer je tve ganj 0,97; 95 % in ter val zau pa nja
0,85–1,12), po dob no so po ka za le tudi ana -
li ze po jav no sti po sa mez nih do god kov in
skup ne po jav no sti glav nih in ne ka te rih se -
kun dar nih opa zo va nih do god kov. Iz ho dišč -
na ra ven 25-hi drok si vi ta mi na D ni vpli va la
na re zul tat, tudi prei sko van ci, ki so po leg
vi ta mi na D pre je ma li pri pravek ω-3 maš -
čob nih ki slin, niso bili na bolj šem kot prei -
sko van ci, ki so pre je ma li vi ta min D in
pla ce bo. Po jav nost vseh oz. po sa mez nih vrst
in va ziv ne ga raka je bila v sku pi ni z vi ta mi -
nom D po dob na kot v pla ce bo sku pi ni.
Pri pra vek ω-3 maščob nih ki slin prav
tako ni vpli val na skup no po jav nost glav -
nih opa zo va nih do god kov (0,92; 0,80–1,06),
ra zen pri prei sko van cih, ki so uži va li vsaj
1,5 obro ka rib te den sko, pri ka te rih je bila
po jav nost teh do god kov sta ti stič no zna čil -
no manj ša (0,81; 0,67–0,98). V sku pi ni, ki je
pre je ma la ω-3 maščob ne ki sli ne so za be leži -
li sta ti stič no zna čil no manj pri me rov usod -
ne ga ali neu sod ne ga srč ne ga in fark ta kot
v sku pi ni, ki je na me sto maš čob nih ki slin
pre je ma la pla ce bo (145 pro ti 200 prei sko -
van cev; raz mer je tve ganj 0,72; 95 % in -
terval zau pa nja 0,59–0,90). Pri pra vek ω-3
maščob nih ki slin ni vpli val na po jav nost in -
va ziv ne ga raka.
Med pred sta vi tvi jo re zul ta tov so pou da -
ri li, da gre za zelo do bro iz pe lja no ra zi ska -
vo z us trez no sta ti stič no moč jo, njen re zul -
tat pa je pre prič lji vo ne ga ti ven. Ra zi ska va
VITAL je po nje nem mne nju do ber preiz kus
hi po te ze, da vi ta min D ali ω-3 maščob ne ki -
sli ne pre pre ču je jo srč no-žil ne bo lez ni ali
raka, ki je ovr gel do ka ze o ko ristih iz ne ka -
te rih opa zo val nih ra zi skav. Doka zi o učin -
ku na ne ka te re po sa mez ne do god ke, kot je
srč ni in farkt, pa so po nje nem mne nju šib -
kej ši od ne ga tiv ne ga re zul ta ta ra zi ska ve.
aHa 2018: en do skop sko pri dob lje ni ven ski
ko ro nar ni ob vo di ena ko var ni kot ob vo di,
pri dob lje ni z obi čaj nim ki rurš kim po se gom
AmericanHeartAssociation,november2018
Pre sad ki vene sa fe ne os ta ja jo kljub do ka zom
o ko ri stih ar te rij skih ob vo dov naj po go steje
upo rab ljan ko ro nar ni ob vod. Od vzem vene
z en do skop sko me to do je za bol ni ka manj
obre me nju joč, saj je ce lje nje hi trej še, za -
pletov na me stu od vze ma pa manj. Do ka zi
246 Novice
o var no sti tega po stop ka te me lji jo na re zul -
ta tih manj ših ra zi skav, opa zo val na ra ziska -
va, ob jav lje na leta 2009 pa je po ka za la, da
so en do skop sko pri dob lje ni ven ski ob vo di
manj za nes lji vi. Ame riš ki ra zi sko val ci so do -
ka ze o var no sti zato is ka li v ran do mi zi ra -
ni kon tro li ra ni ra zi ska vi REGROUP (Ran -
do mi zed En do vein Graft Pros pec ti ve), ki je
ime la za dost no sta ti stič no moč za oce no po -
go sto sti več jih srč no-žil nih do god kov.
V 16 ve te ran skih bol ni šni cah v ZDA, so
v ra zi ska vo vklju či li 1.150 bol ni kov, pri ka -
te rih je bila na čr to va na ko ro nar na pre mo -
sti tve na ope ra ci ja z zu naj te le snim krv nim
ob to kom in upo ra bo vsaj ene ga ven ske ga
ko ro nar ne ga ob vo da. Na ključ no so bili raz -
po re je ni bo di si v sku pi no, v ka te ri so veno
od vze li z en do skop sko me to do, bo di si v sku -
pi no, v ka te ri so veno od vze li z obi čaj nim
od pr tim po se gom. Vse en do skop ske odvze -
me so opra vi li iz ku še ni ki rur gi (vsaj 100 po -
se gov, manj kot 5 % pri me rov pre ho da na
od pr ti od vzem). Glav ni opa zo va ni do god ki
so bili smrt za ra di srč no-žil ne ga vzro ka,
neu sod ni srč ni in farkt in po nov na ko ro nar -
na re va sku la ri za ci ja.
Sku pi ni sta bili do bro urav no te že ni gle -
de iz ho dišč nih zna čil no sti. Pov preč na sta -
rost je bila ne kaj več kot 66 let, sko raj vsi
bol ni ki so bili moš ki, prib liž no če tr ti na med
nji mi je prej že ime la oprav ljen perku ta ni
ko ro nar ni re va sku la ri za cij ski po seg. V sred -
njem ča su sle de nja 2,78 leta je bila skup -
na po go stost glav nih opa zo va nih do god kov
15,5 % (89 bol ni kov) v sku pi ni z en do skop -
skim od vze mom in 13,9 % (80 bolni kov)
v sku pi ni z od pr tim od vze mom vene. Raz -
li ka ni bila sta ti stič no zna čil na (raz mer je tve -
ganj 1,12; 95% in ter val zau pa nja 0,83–1,51).
Tudi po go sto sti po sa mez nih do god kov so
bile sta ti stič no ena ke: umr lo je 8,0 % oz.
6,4% bol ni kov (1,25; 0,81–1,92), po gost nost
srč ne ga in fark ta je bila 5,9 % oz. 4,7 %
(1,27; 0,77–2,11), po go stost po nov ne ga re -
va sku la ri za cij ske ga po se ga pa 6,1 % oz.
5,4 % (1,14; 0,70–1,85). Po go stost okuž be
kirurš ke rane na nogi je bila pri ča ko va no
manj ša po en do skop skem od vze mu (1,4 %
pro ti 3,1%), ven dar raz li ka ni bila sta ti stično
zna čil na. Tudi ne ka te ri dru gi za ple ti v zve -
zi od vze mom vene so bili ob en do skop skem
po se gu manj po go sti (zdrav lje nje z an ti bio -
ti ki, dre na ža, pre ve zo va nje rane).
aHa 2018: obe tav ni re zul ta ti nein va ziv ne
ab la ci je pre kat ne ta hi kar di je s ste reo tak tič nim
ob se va njem
AmericanHeartAssociation,november2018
Spod bud ni re zul ta ti pi lot ske se ri je pri me -
rov ab la ci je ža riš ča pre kat ne ta hi kar di je
z upo ra bo s sli kov ni mi in funk cij ski mi prei -
ska va mi vo de ne ste reo tak tič ne ra dio te ra pi -
je, so na le toš njem znans tve nem za se da -
nju Ame riš ke ga zdru že nja za srce do bi li
dodatno po tr di tev v ra zi ska vi ENCORE-VT
(Elec trophy sio logy-Gui ded No nin va si ve
247MedRazgl.2019;58(2):
Car diac Ra di oab la tion for Ven tri cu lar Tachy -
car dia), v ka te ri so novo me to do nein va ziv -
ne ab la ci je preiz ku si li pri 19 bol ni kih.
Zdrav lje nje s to me to do so pred la ga li
odra slim bol ni kom, ki so ime li vsaj tri na -
pa de ob stoj ne mo no morf ne pre kat ne ta hi -
kar di je oz. kar dio mio pa ti jo za ra di mo no -
morf nih prez god njih pre kat nih utri pov. Pri
vseh sta bila neus pe šna zdrav lje nje z vsaj
enim pro tia rit mič nim zdra vi lom in vsaj en
po skus ka te ter ske ab la ci je (oz. so bili za ka -
te ter sko zdrav lje nje teht ni za drž ki). Arit mo -
ge no ža riš če so lo ka li zi ra li z nein va ziv ni -
mi ana tom ski mi in elek tro fi zio loš ki mi
prei ska va mi srca in ga ste reo tak tič no ob -
se va li z eno dozo 25 Gy. Po lo vi ca bol ni kov
je bila sta rej ša od 66 let, prib liž no tri če tr -
ti ne jih je bilo ob sred nji vred no sti iz ti sne -
ga de le ža le ve ga pre ka ta 25% v funk cij skem
raz re du NYHA III ali IV.
Sred nji čas ob se va nja je bil 15,3 min
(raz pon 5,3–32,3 min). V pr vih 90 dneh je
priš lo do re sne ga z zdrav lje njem po ve za ne -
ga ško dlji ve ga do god ka (en pri mer srč ne -
ga po puš ča nja in en pri mer pe ri kar di ti sa)
pri dveh bol ni kih. Pro tia rit mič ni uči nek so
ovred no ti li pri 18 bol ni kih, ki so pre ži ve li
šest me se cev po po se gu. Zmanj ša nje bre -
me na ta hi kar di je so do se gli pri 17 od 18 bol -
ni kov (94 %). Sred nje šte vi lo na pa dov ta -
hikar di je se je zmanj ša lo s 119 v še stih
me se cih pred po se gom na tri v še stih me -
se cih po po se gu. Po po se gu sta se pomemb -
no zmanj ša la tako pro že nje kar dio ver ter -
jade fi bri la tor ja kot spod bu ja nje za pre pre -
če va nje ta hi kar di je. De lež bol ni kov, ki so je -
ma li dve pro tia rit mič ni zdra vi li, se je zmanj -
šal z 59 % pred po se gom na 12 % po njem,
za be le ži li pa so tudi iz bolj ša nje ka ko vo sti
živ lje nja.
aHa 2018: srč no po puš ča nje za ra di zlo ra be
me tam fe ta mi na vse po go stej še
AmericanHeartAssociation,november2018
Raz šir je nost zlo ra be me tam fe ta mi na v zad -
njih le tih v ZDA sprem lja tudi po rast po go -
sto sti z me tam fe ta mi nom po ve za ne ga
srč ne ga po puš ča nja, so v re tros pek tiv ni ra -
zi ska vi ugo to vi li ame riš ki ra zi sko val ci s Ka -
li for nij ske uni ver ze v San Die gu. Preu či li
so po dat ke, zbra ne v enem uni ver zi tet nem
zdravs tve nem sre diš ču v San Die gu v le tih
2005–2016. 
V opa zo va nem ob dob ju so gle de na za -
be le že no diag no zo v elek tron ski me dicinski
do ku men ta ci ji obrav na va li 4.470 bol ni kov
z zlo ra bo me tam fe ta mi na, 20.576 bol ni kov
s srč nim po puš ča njem in 896 bol ni kov
s srč nim po puš ča njem za ra di me tam fe ta mi -
na. Po go stost zlo ra be me tam fe ta mi na je na -
raš ča la sko zi ce lot no opa zo va no ob dob je, saj
so v le tih 2005–2006 obrav na va li 154 bol -
ni kov, v le tih 2015–2016 pa 3.077 bol ni kov.
So raz mer no s tem je na raš ča la po jav nost
z zlo ra bo me tam fe ta mi na po ve za ne ga srč -
ne ga po puš ča nja: v le tih 2005–2006 so
obrav na va li 92 bol ni kov, v le tih 2015–2016
pa 261 bol ni kov. Bol ni ki s srč nim po puš ča -
njem za ra di zlo ra be me tam fe ta mi na so bili
v pov preč ju mlaj ši in po go ste je moš ki, pri
248 Novice
njih je po go ste je priš lo do zmanj ša nja iz ti -
sne ga de le ža le ve ga pre ka ta na manj kot
20 % (17 % pro ti 5 %). Srč no po puš ča nje za -
ra di zlo ra be me tam fe ta mi na je bilo po go -
ste je po ve za no z du šev ni mi bo lez ni mi, kot
so mot nje raz po lo že nja ali te snob nost (64%
pro ti 4 %), in zlo ra bo opi oi dov (44 % pro ti
7 %). V pet let nem ob dob ju po prvi obrav -
na vi so bili bol ni ki s srč nim po puš ča njem
za ra di zlo ra be me tam fe ta mi na po go ste je kot
os ta li po nov no spre je ti v bol ni šni co za ra -
di srč ne ga po puš ča nja (64 ± 4 % pro ti
45 ± 1 %), nji ho va umr lji vost v de set letnem
ob dob ju pa je bila kljub temu, da so bili v pov -
preč ju 17 let mlaj ši, po dob na kot pri os ta -
lih (25 ± 3 % pro ti 28 ± 1 %).
Bo lez ni pljuč v sred njem živ ljenj skem
ob dob ju po ve za ne z upa dom kog ni tiv nih
de jav no sti in de men co
AmericanJournalofRespiratoryandCriticalCareMedicine,november2018
Do ka zi, da je ok va ra de lo va nja pljuč lah ko
po ve za na z upa dom kog ni tiv nih spo sob no -
sti in de men co, so vse po go stej ši. Raz me -
ro ma teh ten do kaz je pred sta vi la sku pi na
ra zi sko val cev iz več aka dem skih sre dišč
v ZDA. Sku pi na je preu či la po dat ke za
14.184 prei sko van cev, ki so jim ob vsto pu
v ra zi ska vo ARIC (At he rosc le ro sis Risk in
Com mu ni ties) v le tih 1987–1989 v ok vi ru
iz črp ne ga zdrav niš ke ga pre gle da opra vi li
tudi spi ro me tri jo. Po jav de men ce ali upa -
da kog ni tiv nih spo sob no sti so oce ni li iz po -
dat kov, za be le že nih v pri me ru bol ni šnič -
nega zdrav lje nja, za 42 % prei sko van cev pa
so bili na vo ljo po dat ki ce lost ne ga ne vro -
kogni tiv ne ga pre gle da, oprav lje ne ga v le -
tih 2011–2013.
Sta ti stič ni izra ču ni so po ka za li, da je bila
ver jet nost za po jav de men ce ali upa da kog -
ni tiv nih spo sob no sti pri bol ni kih z re strik -
tiv no bo lez ni jo pljuč za 1,58-krat več ja
(95 % in ter val zau pa nja 1,15–2,19), pri bol -
ni kih z ob struk tiv no pljuč no bo lez ni jo pa
1,29-krat več ja (95 % in ter val zau pa nja
1,05–1,59) kot pri bol ni kih brez simp to mov
bo lez ni di hal in z nor mal nim iz vi dom spi -
ro me tri je.
Ve li kost po ve za ve je bila po dob na tudi
v ana li zi, ki so jo ome ji li le na ne ka dil ce, in
je bila sta ti stič no zna čil na tako za de men -
co za ra di Alz hei mer je ve bo lez ni kot za de -
men co za ra di mož gan sko žil ne ga vzro ka.
249MedRazgl.2019;58(2):
Bol ni ki zdrav ni ku po go sto za mol či jo
po memb ne po dat ke
JAMANetworkOpen,december2018
Tudi gle de na iz kuš nje iz prak se je zna no,
da bol ni ki zdrav ni ku po go sto za mol či jo
po memb ne po dat ke, kar lah ko ne ga tiv no
vpli va na ka ko vost obrav na ve. Ame riš ki ra -
zi sko val ci so ob seg in po go stost tega po java
oce ni li z ana li zo po dat kov, zbra nih v dveh
an ket nih ra zi ska vah v letu 2015. 
Za konč no ana li zo so bili na vo ljo po -
dat ki za 2.011 prei sko van cev iz an ke te s si -
ste mom Ama zon’s Mec ha ni cal Turk in 2.499
prei sko van cev iz an ke te s si ste mom Sur vey
Sam pling In ter na tio nal. Nji ho va pov preč na
sta rost je bila 36 ± 12,4 leta oz. 61 ± 7,6 leta.
Prei sko van ci so med dru gim od go var ja li na
se dem ne po sred nih vpra šanj, ali so kdaj za -
mol ča li zdrav ni ku ali zdravs tve ne mu de -
lavcu, da niso ra zu me li na vo dil, da se niso
stri nja li s pri po ro či li, da niso (red no) iz va -
ja li te le sne vad be, da uži va jo oz. so uži va -
li nez dra vo hra no, da so je ma li do lo če na
zdra vi la, da niso je ma li zdra vil po na vo dilih
ali da so je ma li zdra vi la, ki so bila pred pi -
sa na na re cept ne ko mu dru ge mu.
Od go vor je bil pri tr di len na vsaj eno vpra -
ša nje pri 81,1% oz. 61,4% prei sko van cev, naj -
po go ste je je šlo za ne stri nja nje z zdrav ni ko -
vi mi pri po ro či li (45,7 % oz. 31,4 %) ali
ne ra zu me va nje na vo dil (31,8 % oz. 24,3 %).
Prei sko van ci so te po dat ke naj po go ste je za -
mol ča li, ker so se že le li izog ni ti ob so ja nju
ali oš te va nju, ker niso ho te li sli ša ti, kako
ško dlji vo je bilo nji ho vo po čet je, in ker jih
je bilo sram. V obeh ra zi ska vah so po datke
po go ste je za mol ča le žen ske, mlaj ši prei sko -
van ci in prei sko van ci s slab šo sa moo ce no
zdrav ja.
Re zul ta ti po mne nju ra zi sko val cev raz -
kri va jo za skrb lju jo čo re snič nost zdravs tve -
ne os kr be. Na dalj nje ra zi ska ve bi se zato
mo ra le us me ri ti v ukre pe za iz bolj ša nje zau -
pa nja in ko mu ni ka ci je med zdrav ni kom in
bol ni kom, pa tudi v ukre pe, ki bi zmanj ša -
li bol ni ko vo ne la god je pri raz kri va nju po -
memb nih po dat kov.
250 Novice
Stop nja te le sne zmog lji vo sti, do se že na med
obre me ni tve no eho kar dio gra fi jo, na po ved nik
umr lji vo sti za ra di srč no-žil nih in dru gih vzro kov
EuropeanSocietyofCardiology,december2018
Stop nja te le sne zmog lji vo sti, do se že na med
obre me ni tve no eho kar dio gra fi jo, je na po -
ved nik tako smr ti za ra di srč no-žil nih bo lez -
ni kot umr lji vo sti za ra di raka in dru gih
vzro kov, je po ro ča la sku pi na ra zi sko val cev
iz Uni ver ze v La Co ru ni (Špa ni ja). Sku pi na
je pred sta vi la iz sled ke re tros pek tiv ne ra zi -
ska ve, v ka te ri je preu či la po dat ke za 12.615
prei sko van cev, ki so jim za ra di suma na ko -
ro nar no bo le zen srca ali v ok vi ru obrav na -
ve za ra di zna ne ko ro nar ne bo lez ni opra vi li
obre me ni tve no te sti ra nje z eho kar dio gra -
fi jo v eni uni ver zi tet ni zdravs tve ni us ta novi.
V sred njem ča su sle de nja 4,7 leta je
1.253 prei sko van cev umr lo za ra di srč no-žil -
ne bo lez ni, 670 za ra di za ra di raka, 650 pa
za ra di dru gih vzro kov. Sta ti stič na ana li za,
v ka te ri so iz lo či li vpliv spo la, sta ro sti in
dru gih de jav ni kov, ki bi lah ko vpli va li na
po ve za vo, je po ka za la, da je bila bolj ša te -
le sna zmog lji vost, do se že na med te sti ra -
njem, po ve za na z manj šim tve ga njem za
smrt. Z vsa kim do se že nim me ta bo lič nim ek -
vi va len tom (MET) se je umr lji vost za ra di
srč no-žil nih bo lez ni zmanj ša la za 9 %, umr -
lji vost za ra di raka za 9 % in umr lji vost za -
ra di dru gih vzro kov za 4 %. Umr lji vost
za ra di srč no-žil nih bo lez ni je bila pri prei -
sko van cih s sla bo te le sno zmog lji vost jo
sko raj tri krat več ja kot pri prei sko van cih
z do bro te le sno zmog lji vost jo (3,2 % pro ti
1,2 %). Po dob no so ugo to vi li tudi gle de
umr lji vo sti za ra di raka (1,5 % pro ti 0,8 %)
in umr lji vo sti za ra di dru gih vzro kov (1,7 %
pro ti 0,6 %).
251MedRazgl.2019;58(2):
Sez nam di plo man tov, ki so di plo mi rali
na Me di cin ski fa kul te ti v Ljub lja ni
od 22. ja nuar ja do 26. aprila 2019
Di plo man ti medi ci ne
Van Mid den Ve sna Ma ri ja 1. 2. 2019
Ve li mi ro vi ć Maja 4. 2. 2019
Se lan Ma ru ša 5. 2. 2019
Do bri la Ju li ja 7. 2. 2019
Prevc Ste gu Va len ti na 7. 2. 2019
Ja koš Go razd 11. 2. 2019
Pir nat Zala 11. 2. 2019
Šrot Blaž 11. 2. 2019
Mer har An že 12. 2. 2019
Ba ho vec Alen ka 15. 2. 2019
Kra še vec An draž 15. 2. 2019
Mar ko čič Ela 15. 2. 2019
Ra zin ger Gaš per 15. 2. 2019
Rojc Gal 15. 2. 2019
Iva nov ski Maja 18. 2. 2019
Kra pež Ire na 18. 2. 2019
Čer ne zel Ana 21. 2. 2019
Ha džia lje vi ć Be nja min 21. 2. 2019
Ha nu na Sara 21. 2. 2019
Ma je rič Ži va 21. 2. 2019
Pr ša Gre gor 21. 2. 2019
Še bez Bri na 21. 2. 2019
Ška pin Ar mand Do mi nik 21. 2. 2019
Duh Kri sti na 22. 2. 2019
Vra ne tič Tja ša 22. 2. 2019
Ber ton cel Ana 25. 2. 2019
Man koč Ra muš Sara 1. 3. 2019
Bu dič Pri mož 4. 3. 2019
Pod gor šek Blaž 4. 3. 2019
Tr ček Ti len 4. 3. 2019
Udovč Anja 4. 3. 2019
Arko Ja nez Jan 7. 3. 2019
Mun da Ma tic 5. 4. 2019
Bre celj Ti mo tej 11. 4. 2019
Gel tar Ana 11. 4. 2019
Holc Pri mož 11. 4. 2019
Janc Eva 11. 4. 2019
Pi rih Mina 11. 4. 2019
Jur ca Do mi ni ka 12. 4. 2019
Ši menc Ana 16. 4. 2019
Kur nik Mar ko 18. 4. 2019
Sla dič Ži va 18. 4. 2019
Hor vat Gaš per 19. 4. 2019
Ple vel Da na ja 23. 4. 2019
Ki kelj Nejc 24. 4. 2019
Ki so var Ana 24. 4. 2019
Sra bot nik Ja nja 24. 4. 2019
Za vr šan Nejc 24. 4. 2019
Ozi mek Špe la 25. 4. 2019
Ži žek Anja 26. 4. 2019
Diplomanti dentalne medicine
Ov se nik Le nart 22. 1. 2019
Zla ta nov ska Sara 23. 1. 2019
Sko mi na Ma ti ja 22. 2. 2019
Bo že glav Gaja 1. 3. 2019
Do lin šek Ta de ja 8. 3. 2019
Le bar Nu ša 29. 3. 2019
Ku ka nja Ur ša 23. 4. 2019
Križ nar Loj ze 25. 4. 2019
252
Me di cin ska fakul te ta, Uni ver za v Ma ri bo ru
Ko la rič Gre gor 28. 2. 2019
Žal man Kat ja 14. 3. 2019
Ma snik Kla ra 3. 4. 2019
Geč Ju li ja 6. 2. 2019
Gra bant Niky 6. 2. 2019
Ča sar Miha 20. 2. 2019
Hra šo vec Samo 20. 2. 2019
253MedRazgl.2019;58(2):
Navodila avtorjem
Medicinski razgledi so recenzirana strokov -
na revija z več kot 50-letno tradicijo, ki
izhaja štirikrat letno. V reviji so objavljeni
raziskovalni in pregledni članki z vseh
področij biomedicinskih znanosti ter kli -
nični primeri. Namen revije je ciljnemu
bralstvu, predvsem študentom splošne in
dentalne medicine ter družinskim zdrav -
nikom v splošni praksi, v slovenskem jeziku
posredovati najnovejša dognanja na po -
droč ju biomedicine. S tem želimo pripomoči
k napredku in uveljavljenosti slovenske
biomedicinske znanosti. Cilj uredništva je
objavljati kakovostne znanstvene prispevke,
ne glede na vrsto in tematiko, pri čemer
dajemo prednost raziskovalnim člankom in
zanimivim kliničnim primerom iz prakse.
PRIPRava PRISPEvKa
Prispevki morajo biti pripravljeni v skladu
s priporočili, ki jih objavlja International
Committee of Medical Journal Editors
(ICMJE) – Recommendations for the Con -
duct, Reporting, Editing and Publication of
Scholarly Work in Medical Journals. Pri po -
ročila so dostopna na http://www.icmje.org/
recommendations/
Uredništvo sprejema samo prispevke, ki
še niso bili in ne bodo objavljeni drugje.
Izjemoma lahko uredništvo presodi, da
v uredniški postopek sprejme že objavljen
oz. podoben prispevek, za katerega je kori -
stno, da doseže najširši krog bralstva (npr.
klinične smernice in priporočila), pri čemer
morajo avtorji to uredništvu sporočiti ob
oddaji prispevka in zagotoviti pristanek
odgovornega urednika revije, kjer je pri -
spevek že bil objavljen. Vse oddane pri -
spevke uredništvo pregleda s programsko
opremo za odkrivanje plagiatov. Dele
prispevka, ki so povzeti po drugi literaturi
(predvsem slike in tabele), mora spremljati
dovoljenje avtorja in založnika prispevka za
reprodukcijo.
Jezik besedila
Zaželeno je, da so prispevki v slovenskem
jeziku, pri čemer jih mora obvezno sprem -
ljati prevod izvlečka (angl. abstract) in
ključ nih besed (angl. key words) v angleščini. 
avtorstvo
Pogoji za avtorstvo so natančno opisani
v priporočilih ICMJE, ključni pa so naslednji
kriteriji:
• znatno sodelovanje pri zasnovi in obli ko -
vanju prispevka oz. pri zbiranju, analizi in
interpretaciji podatkov,
• zasnovanje osnutka prispevka oz. pregled
vsebine le-tega,
• pregled in strinjanje s končno verzijo pris -
pevka in
• strinjanje s prevzemom odgovornosti za
prispevek in pripravljenost k razreševanju
vseh vprašanj, povezanih z natančnostjo
in integriteto prispevka.
Avtorji prispevka morajo izpolnjevati vse
štiri zgoraj navedene kriterije. Samo zbiranje
podatkov ne zadostuje za avtorstvo. Kakrš -
nekoli spremembe v avtorstvu prispevka po
oddaji prispevka uredništvu morajo s pod -
pisom potrditi vsi avtorji prvotno oddanega
prispevka.
Etična načela in navzkrižje
interesov
Pri prispevkih, ki obravnavajo raziskave na
ljudeh ali živalih, mora biti v poglavju me -
to de navedeno ustrezno soglasje pristojne
komisije oz. ustanove, da je raziskava etično
sprejemljiva in v skladu z načeli Helsinške
deklaracije oz. ostalimi pomembnimi doku -
menti, ki obravnavajo etičnost bio medi -
cinskih raziskav. Za klinične študije (angl.
clinical trial) je zaželena registracija študije
pri enem od javnih registrov, odobrenih
s strani ICMJE, v skladu s standardi Svetovne
zdravstvene organizacije. Več informacij,
vključno z definicijo klinične študije, je
dostopnih na http://www.who.int/ictrp/en/
Obvezno je, da avtorji kliničnih prime -
rov (angl. case report) pridobijo privolitev
bolnikov (oz. če to ni mogoče, bližnjih svoj -
cev) za objavo kliničnega primera. Pri vo litev
ni potrebna le v primeru, če lahko avtorji
prispevka zanesljivo zagotovijo, da isto vet -
nost bolnika ni ugotovljiva.
Avtorji so uredništvu dolžni posredo -
vati informacije o vseh (finančnih, osebnih,
aka demskih itd.) navzkrižjih interesov (angl.
conflict of interest), ki bi lahko vplivala na
objektivnost in verodostojnost prispevka.
Struktura prispevka
Prispevek naj bo pripravljen v programskem
paketu Microsoft Word® ali OpenOffice.org
(datoteke s končnicama .doc ali .docx), pisava
naj bo Times New Roman, velikost črk 12pt,
razmik med vrsticami 1,5 in širina robov
2,5 cm. Skupaj z naslovno stranjo in lite ra -
turo naj prispevek obsega največ 30 strani.
Prispevek mora obvezno imeti naslovno
stran, izvlečka in ključne besede v sloven -
skem in angleškem jeziku ter seznam
literature. Raziskovalni članki naj bodo
členjeni na naslednja poglavja: izhodišča,
metode, rezultati in razprava. Pregledni
članki in klinični primeri so lahko zasnovani
drugače, pri čemer naj bo delitev na poglavja
in podpoglavja jasno razvidna, obvezno pa
morajo vsebovati uvod in zaključek.
Naslovna stran 
Obsega naj naslov prispevka v slovenskem
in angleškem jeziku, imena avtorjev z na -
tanč nimi akademskimi in strokovnimi
naslovi, kontaktnim elektronskim naslovom
ter popoln naslov ustanove, inštituta ali
klinike, kjer je prispevek nastal. Naslov
naj bo kratek in natančen, opisen in ne
trdilen (povedi v naslovih niso dopustne).
Navedeni naj bodo viri finančnih sredstev,
opreme, zdravil itd., potrebnih za izvedbo
raziskave, in izjava avtorjev o možnih navz -
križjih interesov.
Izvleček in ključne besede
Druga stran naj obsega izvlečka v sloven -
skem in angleškem jeziku. Izvlečka naj
obse gata od 150 do 250 besed. Izvleček
raziskovalnega članka naj bo strukturiran
(izhodišča, metode, rezultati in zaključki),
izvlečki ostalih prispevkov so nestruktu-
rirani. V izvlečku naj bo predstavljen osnov-
ni namen prispevka, vsebinsko naj povzema
in ne le našteva bistvene vsebine prispevka.
Izvleček ne sme vsebovati kratic in okrajšav.
Avtorji naj navedejo do sedem ključnih
besed, ki natančneje opredeljujejo vsebino
prispevka.
Izhodišča, uvod
V izhodiščih (pri raziskovalnih člankih)
oz. uvodu (pri preglednih člankih in klinič -
nih primerih) avtorji predstavijo temo
prispevka v logičnem zaporedju, od širšega
konteksta in trenutno veljavnih dejstev, do
ožje opredeljenega specifičnega problema
oz. novih spoznanj, ki jih želijo predstaviti
v prispevku (t. i. struktura lijaka). Pri razisko -
valnih člankih mora biti v izhodiščih jasno
oblikovana hipoteza.
Metode
V poglavju metode avtorji opišejo protokol,
s katerim so želeli razjasniti zastavljeni
problem oz. potrditi hipotezo. Opis proto -
kola mora biti dovolj natančen in temeljit,
da bi bilo enako raziskavo možno ponoviti.
Avtorji morajo navesti tip in proizvajalca
opreme ter imena zdravilnih učinkovin,
uporabljenih v raziskavi. Prav tako morajo
navesti statistične metode in programsko
opremo, ki je bila uporabljena za analizo
podatkov. Obvezna je izjava o etični ustrez -
nosti raziskave (več podrobnosti najdete
v poglavju Etična načela in navzkrižje
interesov).
Rezultati
V besedilu poglavja rezultati avtorji pred -
stavijo glavne ugotovitve raziskave oz.
odgovor na raziskovalno vprašanje, podrob -
254 Navodila avtorjem prispevkov
ne podatke pa podajo v tabelah ali slikah.
Avtorji se morajo izogibati podvajanju
podat kov iz tabel ali slik v besedilu. P-vred -
nosti je treba podati najmanj na tri deci -
malke natančno. 
Razprava, zaključek
Razprava ni namenjena ponovnemu nava -
janju rezultatov, temveč njihovi interpre -
taciji in primerjavi s sorodnimi objavami
v literaturi. Treba je podati zaključek (pri
preglednih člankih in kliničnih primerih
naj bo to samostojno poglavje), kjer avtorji
razpravljajo o uporabnosti in pomembnosti
svojega prispevka ter možnih usmeritvah
za prihodnje delo.
Tabele
Tabele naj bodo smiselno vstavljene v bese -
dilo prispevka. Ločeno jih oštevilčite po
vrstnem redu, na vsako tabelo se je treba
sklicevati v besedilu. Nad tabelo sodi
spremno besedilo, ki naj vsebuje zaporedno
številko tabele in kratek naslov, pojasnjene
naj bodo tudi vse kratice, okrajšave in ne -
standardne enote, ki se pojavljajo v tabeli. 
Slike
Slike morajo biti profesionalno izdelane ali
fotografirane. Slike sprejemamo samo v di -
gi talni obliki in samo v kvaliteti, primerni
za tisk (300 DPI). Sprejemamo slike v rastr -
skih zapisih (datoteke s končnicami .jpeg,
.tiff, .png, .gif itd.) ali v vektorskem zapisu
(datoteke s končnicami .ai, .eps, .cdr itd.).
Preproste sheme lahko narišete tudi s po -
močjo pro gramskega paketa Microsoft
Word®. Črke, številke ali simboli na sliki
morajo biti jasni, enotni in dovolj veliki, da
so berljivi tudi na pomanjšani sliki. Foto -
gra fijam, na katerih se lahko ugotovi isto -
vetnost bolnika, obvez no priložite pisno
dovoljenje bolnika.
Na vsako sliko se je treba sklicevati
v besedilu prispevka. Slik ne vstavljajte le
v besedilo prispevka, ampak jih posredujte
tudi v samostojnih datotekah, poimeno va -
nih z zaporedno številko slike in imenom
prvega avtorja. Pod vsako sliko morate
obvezno dodati spremno besedilo, ki naj
vsebuje zaporedno številko slike, naslov
slike in potrebno razlago vsebine. Slika
skupaj s spremnim besedilom mora biti
razumljiva tudi brez branja ostalega besedila.
Pojasniti morate vse okrajšave na sliki. Če
imate kakršnekoli dvome glede kakovosti
slik, se predhodno posvetujte z uredništvom.
Merske enote
V besedilu uporabljajte enote, ki so v skladu
z mednarodnim sistemom enot (SI). 
Kratice in okrajšave
V naslovih (pod)poglavij in izvlečkih naj ne
bo kratic. Na mestu, kjer se kratica prvič
pojavi v besedilu, naj bo le-ta polno izpi-
sana, kratica pa naj bo napisana v oklepaju.
Izjema so mednarodno veljavne oznake
merskih enot in splošno uveljavljene okraj -
šave (3D, aids, AMP, ATP, cAMP, cGMP, CT,
DNA, EKG, EUR, GMP, GTP, HIV, MRI,
RNA, RTG, UZ, ZDA).
Literatura
Vsako navajanje trditev ali dognanj drugih
morate podpreti z referenco. Reference v be -
se dilu, slikah in tabelah navedite ležeče
v oklepaju z arabskimi številkami na koncu
citirane trditve, pred piko oz. dvopičjem
(t. i. Vancouvrski sistem citiranja). Reference
naj bodo v besedilu oštevilčene po vrstnem
redu, tako kot se pojavljajo. Reference, ki se
pojavljajo samo v tabelah ali slikah, naj bodo
oštevilčene tako, kot se bodo pojavile v be -
se dilu. Seznam citirane literature naj bo
na koncu prispevka. Literaturo citirajte po
navo dilih, ki jih navaja ameriška National
Library of Medicine v vodiču Citing Medicine
(dosegljivo na http://www.ncbi.nlm.nih.gov/
books/NBK7256/), za pomoč pri citiranju
imen revij priporočamo uporabo spletnega
portala PubMed (dosegljivo na http://www.ncbi.
nlm.nih.gov/pubmed/). V citatu navedite vse
avtorje, le v primeru, da so avtorji več kot
255MedRazgl.2019;58(2):
trije, navedite le prve tri in pripišite et al.
Isto velja za navajanje urednikov knjig. 
V nadaljevanju navajamo nekaj pri me -
rov pravilnega citiranja literature:
Članekv reviji
Petek Šter M, Švab I. Bolniki s sočasnimi
boleznimi v družinski medicini. Med Razgl.
2008; 48 (2): 205–11.
Bajuk Studen K, Preželj J, Kocjan T, et al.
Mehanizmi srčno-žilne ogroženosti žensk
s sindromom policističnih ovarijev. Zdrav
Vestn. 2009; 78: 129–35.
Petitti DB, Crooks VC, Buckwalter JG, et al.
Blood pressure levels before dementia. Arch
Neurol. 2005; 62 (1): 112–6.
Članekv reviji,kjerjeavtororganizacija
American Diabetes Association. Diabetes
update. Nursing. 2003; Suppl: 19–20, 24. 
Volumens suplementom
Vesel S. Spremembe na srcu pri Kawa sa -
kijevi bolezni. Med Razgl. 2002; 41 Suppl 2:
139–43.
Shen HM, Zhang QF. Risk assessment of
nickel carcinogenicity and occupational lung
cancer. Environ Health Perspect. 1994; 102
Suppl 2: 275–82. 
Številkas suplementom
Payne DK, Sullivan MD, Massie MJ. Women's
psychological reactions to breast cancer.
Semin Oncol. 1996; 23 (1 Suppl 2): 89–97. 
Posameznideličlanka(izvlečki,pisma
uredništvuipd.)
Clement J, De Bock R. Hematological
complications of hantavirus nephropathy
(HVN) [izvleček]. Kidney Int. 1992; 42: 1285.
Jackson B, Fleming T. A drug is effective if
better than a harmless control [pismo ured -
ništvu]. Nature. 2005; 434 (7037): 1067. 
Knjiga
Ahčan U. Prva pomoč: priročnik s praktič -
nimi primeri. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije;
2007. 
Jenkins PF. Making sense of the chest x-ray:
a handson guide. New York: Oxford Univer-
sity Press; 2005. 
Eyre HJ, Lange DP, Morris LB. Informed
decisions: the complete book of cancer
diagnosis, treatment, and recovery. 2nd ed.
Atlanta: American Cancer Society; c2002.
Advanced Life Support Group. Acute medical
emergencies: the practical approach. London:
BMJ Books; 2001. 
Poglavjev knjigi
Možina M, Jamšek M, Šarc L, et al. Zastru -
pitve. In: Kocijančič A, Mrevlje F, Štajer D, eds.
Interna medicina. Ljubljana: Littera picta;
2005. p. 1143–507. 
Rojko JL, Hardy WD Jr. Feline leukemia
virus and other retroviruses. In: Sherding
RG, ed. The cat: diseases and clinical mana -
ge ment. New York: Churchill Livingstone;
1989. p. 229–332. 
Kone BC. Metabolic basis of solute transport.
In: Brenner BM, Rector FC, eds. Brenner and
Rector's the kidney. 8th ed. Vol. 1. Philadelp -
hia: Saunders Elsevier; c2008. p. 130–55.
Poročilas kongresov
Ferreira de Oliveira MJ, ed. Accessibility and
quality of health services. Proceedings of
the 28th Meeting of the European Working
Group on Operational Research Applied to
Health Services (ORAHS); 2002 Jul 28–Aug 2;
Rio de Janeiro, Brazil. Frankfurt (Germany):
Peter Lang; c2004. 
10th International Psoriasis Symposium;
2004 Jun 10–13; Toronto, ON. Chicago: Skin
Disease Education Foundation; 2004.
256 Navodila avtorjem prispevkov
Rice AS, Farquhar-Smith WP, Bridges D, et al.
Canabinoids and pain. In: Dostorovsky JO,
Carr DB, Koltzenburg M, eds. Proceedings
of the 10th World Congress on Pain; 2002
Aug 17–22; San Diego, CA. Seattle (WA): IASP
Press; c2003. p. 437–68. 
Doktorskainmagistrskadela,raziskovalne
naloge
Šabovič M. Mehanizem fiziološkega in far ma -
kološkega raztapljanja krvnih strdkov [doktor -
sko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljub ljani; 1992.
Liu-Ambrose TY. Studies of fall risk and
bone morphology in older women with low
bone mass [doktorsko delo]. Vancouver (BC):
Uni-versity of British Columbia; 2004. 
Weisbaum LD. Human sexuality of children
and adolescents: a comprehensive training
guide for social work professionals [magistr -
sko delo]. Long Beach (CA): California State
University, Long Beach; 2005.
Pravnelistineinzakoni
Zakon o zdravniški službi 1999. Uradni list
RS št. 98/1999. 
Internetnastran
AMA: helping doctors help patients [internet].
Chicago: American Medical Association;
c1995–2007 [citirano 2007 Feb 22]. Doseg -
ljivo na: http://www.ama-assn.org/ 
Članeknainternetu
Polgreen PM, Diekema DJ, Vandeberg J,
et al. Risk factors for groin wound infec -
tion after femoral artery catheterization:
a casecontrol study. Infect Control Hosp
Epidemiol [internet]. 2006 [citirano 2007
Jan 5]; 27 (1): 347. Dosegljivo na: http://
www.journals.uchicago.edu/ICHE/journal/
issues/v27n1/2004069/2004069.web.pdf
Knjiganainternetu
Kasper DL, Braunwald E, Fauci AS, et al., eds.
Harrison's online [internet]. 16th ed. Colum-
bus (OH): McGraw-Hill Companies; c2006
[citirano 2006 Nov 20]. Dosegljivo na: http://
www.accessmedicine.com/resourceTOC.aspx?
resourceID=4 
Podatkovnabazanainternetu
Online Archive of American Folk Medi -
cine [internet]. Los Angeles: Regents of the
Uni ver sity of California. 1996 [citirano 2007
Feb 1]. Dosegljivo na: http://www.folkmed.
ucla.edu/
ČlaneknaCD-ju,DVD-juipd.
Kauffman CA, Bonilla HF. Trends in anti -
biotic resistance with emphasis on VRE.
FPR [CD-ROM]. 1998; 20 (10). 
KnjiganaCD-ju,DVD-juipd.
Kacmarek RM. Advanced respiratory care
[CD-ROM]. Verzija 3.0. Philadelphia: Lippin -
cott Williams & Wilkins; c2000.
RačunalniškiprogramnaCD-ju,DVD-juipd.
Meader CR, Pribor HC. DiagnosisPro: the
ultimate differential diagnosis assistant
[CD-ROM]. Verzija 6.0. Los Angeles: MedTech
USA; 2002.
Neobjavljeniprispevek
Laking G, Lord J, Fischer A. The economics
of diagnosis. Health Econ. V tisku 2006. 
ODDaJa PRISPEvKa
Prispevke in slike pošljite po elektronski
pošti na naslov prispevki@medrazgl.si
V elektronskem sporočilu, s katerim
odgo vornemu uredniku oddajate prispevek,
na kratko predstavite vsebino prispevka in
pomembne nove ugotovitve v njem ter nave -
dite korespondenčnega avtorja (s polnim
naslovom, telefonsko številko in elektron -
skim naslovom), ki bo skrbel za komuni -
kacijo z uredništvom in ostalimi avtorji.
Oddani prispevek mora obvezno sprem -
ljati izjava o avtorstvu in avtorskih pravicah,
s katero potrjujete, da izpolnjujete kriterije
ICMJE za avtorstvo prispevka in da se
257MedRazgl.2019;58(2):
strinjate s prenosom avtorskih pravic na
Društvo Medicinski razgledi. Izjavo morajo
lastnoročno podpisati vsi avtorji in origi -
nalni izvod poslati po navadni pošti na
naslov uredništva: Društvo Medicinski
razgledi, Korytkova ulica 2, 1000 Ljubljana.
Dokler izjave ne prejmemo, prispevka ne
bomo objavili. Izjavo najdete na naši spletni
strani: http://www.medrazgl.si/arhiv/mr_
izjava_o_avtorstvu.pdf
UREDNIšKO DELO
Odgovorni urednik vsak oddani prispevek
pregleda in se odloči o uvrstitvi v uredniški
postopek. Prispevke, uvrščene v uredniški
postopek, posreduje ostalim članom ured -
niškega odbora, ki poskrbijo za tehnične in
slogovne popravke, ter popravljen prispevek
vrnejo avtorjem v pregled. Nato vsebino
prispevka oceni strokovni recenzent, ki
avtor jem ni znan, prav tako strokovni recen -
zent ni seznanjen z identiteto avtorjev. Pris -
pevek pregledata tudi lektorja za slovenski
in angleški jezik. Avtor pred objavo prispev -
ka dobi na vpogled krtačne odtise (t. i. prve
korekture), vendar na tej stopnji upo števamo
samo popravke tiskarskih napak. Komen -
tarje na krtačne odtise morate vrniti v treh
dneh, sicer menimo, da nimate pri pomb.
Uredništvo pri svojem delu upošteva
priporočila Comittee on Publication Ethics
(COPE), objavljena na http://publication-
ethics.org/
Pri prispevkih, kjer je eden od avtorjev
glavni urednik, odgovorni urednik, tehnični
urednik ali član uredniškega odbora Medi -
cinskih razgledov, se držimo priporočil
COPE za zagotavljanje neodvisnega in pre -
glednega uredniškega postopka.
Navodila avtorjem prispevkov so bila
nazadnje posodobljena 23. 3. 2014. Navodi -
la so dostopna na http://www.medrazgl.si/
258 Navodila avtorjem prispevkov
Medicinski razgledi is a quarterly peer-
reviewed scientific journal, which has been
in continuous publication for over 50 years.
It publishes research and review articles
from all fields of biomedical sciences as
well as clinical case reports. The scope of
Medicinski razgledi is to offer its target
readership, specifically medical and dental
students as well as family doctors, infor-
mation about the latest biomedical devel-
opments in Slovenian language and thus
contribute to the advancement and recog-
nition of Slovenian biomedicine. The aim of
the editorial board is to publish good sci-
entific manuscripts, regardless of topic and
form, with a special emphasis on research
articles and interesting clinical case reports.
MaNUSCRIPT PREPaRaTION
Manuscripts must conform to the Recom -
mendations for the Conduct, Reporting,
Editing and Publication of Scholarly Work
in Medical Journals published by the
International Committee of Medical Journal
Editors (ICMJE). The recommendations are
available at http://www.icmje.org/recom-
mendations/
Only manuscripts that have not already
been submitted and will not be submitted
elsewhere are accepted. It is at the editor-
ial board's discretion to decide whether
a duplicate or an overlapping publication
might be justifiable due to the nature of the
manuscript (e.g. clinical guidelines and
recommendations, published with the
intent of reaching the broadest audience
possible). If such an exception is to be made,
the authors have to notify the editorial
board of a possible duplicate or an over-
lapping publication in advance and obtain
the permission of the editor of the journal
to which the manuscript was originally sub-
mitted. All submitted manuscripts will be
analyzed with plagiarism detection soft-
ware. If a part of a submitted manuscript
was taken from another publication (e.g. fig-
ures and tables), the authors must obtain
copyright permission from the author of the
original publication and its publisher.
Language
The preferred language of Medicinski raz-
gledi is Slovenian. The abstract and key
words should be submitted in both Slovenian
and US English.
authorship
As per ICMJE recommendations, determi-
nation of authorship is based on the fol-
lowing four criteria:
• substantial contributions to the concep-
tion or design of the manuscript; or the
acquisition, analysis, or interpretation of
data,
• drafting of the manuscript or critical revi-
sion for important intellectual content,
• final approval of the version to be pub-
lished, and
• agreement to be accountable for all aspects
of the manuscript in ensuring that ques-
tions related to the accuracy or integrity
of any part of the manuscript are appro-
priately investigated and resolved.
All designated authors of a manuscript should
meet all aforementioned criteria for author-
ship. Participation in data acquisition alone
is insufficient for manuscript authorship.
Any changes in the authorship of the man-
uscript after submission have to be con-
firmed to the editorial board in writing by
everyone listed as authors in the originally
submitted manuscript.
Ethical considerations
and conflicts of interest
Manuscripts based on research involving
humans or animals must list under methods
259MedRazgl.2019;58(2):
Guidelines for authors
the approval of an appropriate ethical
review board which states that the research
was carried out in accordance with the
Declaration of Helsinki and other important
documents pertaining to the ethics of bio-
medical research. Clinical trials should be
registered in one of ICMJE-approved pub-
lic trials registries in accordance with the
World Health Organization standards; more
information regarding clinical trial regis-
tration is available at http://www.who.int/
ictrp/en/
It is mandatory for the authors of case
reports to obtain permission from the
patient (or, if that is not possible, close rel-
atives) before submitting the case report.
Permission is not required only if the
authors can guarantee that the case cannot
be identified.
Authors should disclose information on
any possible conflict of interest (financial,
personal, academic etc.) that could influence
the objectivity and validity of the manu-
script.
Organization of the manuscript
Manuscripts should be edited using Micro -
soft Word® or OpenOffice.org software and
submitted as .doc or .docx files. The font
should be Times New Roman, size 12 pt,
with line spacing of 1.5 and margins of
2.5cm. The length of the manuscript should
not exceed 30 pages, including the first
(title) page and references. The manuscript
must contain a first page, abstracts and key
words in Slovenian and English as well as
a list of references. Research articles should
have the following structure: introduction,
methods, results and discussion. Review
articles and case reports can be structured
differently, but have to include an intro-
duction and conclusions.
First (title) page
The first page should carry the article title
in both Slovenian and English, full names
of the authors (including their academic and
professional titles), contact e-mail and
address of the institution, institute or clin-
ic to which the work should be attributed.
The title should be concise, descriptive and
not affirmative (no sentences). Sources of
financial support, equipment, drugs etc.
should be stated along with the disclosure
of conflicts of interest.
Abstract and key words
The second page should contain the abstracts
in Slovenian and English. The abstracts
should be between 150 and 250 words in
length. Research article abstracts should
have the following structure: backgrounds,
methods, results and conclusions. Review
article abstracts and case report abstracts
should be unstructured. The purpose of the
abstract is to present the aim of the man-
uscript while recapitulating the content.
The abstract should not contain abbrevia-
tions. Authors must list up to seven key
words, which summarize the content of the
manuscript.
Introduction
The authors should present the problem in
a brief, yet structured way, proceeding from
the general, broad context and already
known facts, to the problem itself and its
solutions within the manuscript (the so-
called funnel structure). In research articles,
the introduction should contain a clear
hypothesis.
Methods
The methods chapter should describe the
protocol authors used to find an answer to
a problem or to test the hypothesis. Protocol
description should be precise enough to
allow for the repeatability of the research.
Authors have to state the type and manu-
facturer of the scientific equipment and
chemicals used in the research. Methods
and software used for statistical analysis
have to be clearly described. The approval
of relevant ethical committees must also be
260 Guidelines for authors
stated (for more information see chapter
Ethical considerations and conflicts of
interest).
Results
The text of the results chapter should clear-
ly state the main findings, with additional
details provided in tables and figures.
Authors should avoid repeating the data
from the tables and figures in the text. They
should provide exact P-values (at least
three decimal places).
Discussion, conclusions
The purpose of the discussion is not to reca-
pitulate results, but to interpret them and
compare them with relevant existing pub-
lications. Conclusions (in review articles or
in clinical case reports they should form
a separate chapter), are intended for the
authors to discuss the implications of their
findings and possible considerations for
future research.
Tables
Tables should be logically inserted into the
text and sequentially numbered. Each table
has to be referenced in the text of the man-
uscript. Tables should contain a title with
the sequential number and an explanation
of all the abbreviations and non-standard
units used in the table.
Figures
Figures should be professionally designed
or photographed and submitted in digital
form and in print quality (300 DPI). Figures
can be submitted as raster graphics (.jpeg,
.tiff, .png, .gif etc.) or as vector graphics (.ai,
.eps, .cdr etc.) Simple schemes can be cre-
ated using Microsoft Word® software. Letters,
numbers or symbols shown in the figures
should be clear, uniform, and large enough
to be readable once the figure is minimized.
Figures from which the identity of the patient
can be determined must be accompanied by
written consent of the patient.
In the text, every figure has to be ref-
erenced. As well as being inserted into the
appropriate place in the manuscript, figures
should be also submitted as separate files,
with file names containing the sequential
number of the figure and the name of the
first author of the manuscript. Legends
under the figures should contain the sequen-
tial number, figure title and the informa-
tion necessary for the understanding of
figure content. Figures together with accom-
panying legends should be understandable
without reading the body text. All abbre-
viations in the figures must be explained.
If you have any doubts about the technical
adequacy of figures, please consult the edi-
torial board before submission.
Units of measurement
All units of measurement used in the man-
uscript should be stated using the Inter -
national System of Units (SI).
Abbreviations
The chapter headings and abstracts should
not contain abbreviations. All non-standard
abbreviations should be explained in the fol-
lowing way: the term should be written in
full the first time it appears in the text, fol-
lowed by the abbreviation in parentheses.
The exception to this rule are standard units
of measurement and abbreviations (3D,
aids, AMP, ATP, cAMP, cGMP, CT, DNA, EKG,
EUR, GMP, GTP, HIV, MRI, RNA, RTG, US,
USA).
References
Every citation or fact stated in the text, fig-
ures or tables must be supported with a ref-
erence. References should be listed with
sequential Arabic numbers in parentheses
before the full stop or colon, written in ital-
ic formatting (so-called Vancouver cita-
tion style). The reference numbers included
only in the figures and tables should fol-
low the same sequence as in the text. The
section listing all the references appearing
261MedRazgl.2019;58(2):
in the manuscript should be included at
the end of the manuscript. Reference
formatting described in the National
Library of Medicine's Citing Medicine
guide (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/
NBK7256/) should be used. Journal na mes
should be abbreviated as on PubMed
(http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/). The
names of the first three referenced authors
of the manuscript should be stated, followed
by et al.
Examples of correct reference formatting:
Journalarticle
Petek Šter M, Švab I. Bolniki s sočasnimi
boleznimi v družinski medicini. Med Razgl.
2008; 48 (2): 205–11. 
Bajuk Studen K, Preželj J, Kocjan T, et al.
Mehanizmi srčno-žilne ogroženosti žensk
s sindromom policističnih ovarijev. Zdrav
Vestn. 2009; 78: 129–35.
Petitti DB, Crooks VC, Buckwalter JG, et al.
Blood pressure levels before dementia.
Arch Neurol. 2005; 62 (1): 112–6. 
Journalarticlewithorganizationasauthor
American Diabetes Association. Diabetes
update. Nursing. 2003; Suppl: 19–20, 24. 
Journalarticlevolumewithsupplement
Vesel S. Spremembe na srcu pri Kawasa -
kijevi bolezni. Med Razgl. 2002; 41 Suppl 2:
139–43.
Shen HM, Zhang QF. Risk assessment of
nickel carcinogenicity and occupational
lung cancer. Environ Health Perspect. 1994;
102 Suppl 2: 275–82. 
Journalarticleissuewithsupplement
Payne DK, Sullivan MD, Massie MJ. Women's
psychological reactions to breast cancer.
Semin Oncol. 1996; 23 (1 Suppl 2): 89–97. 
Journalarticlewithtypeofarticleindicated
Clement J, De Bock R. Hematological com-
plications of hantavirus nephropathy (HVN)
[izvleček]. Kidney Int. 1992; 42: 1285. 
Jackson B, Fleming T. A drug is effective if
better than a harmless control [pismo ured-
ništvu]. Nature. 2005; 434 (7037): 1067. 
Book
Ahčan U. Prva pomoč: priročnik s praktič nimi
primeri. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije; 2007.
Jenkins PF. Making sense of the chest x-ray:
a hands-on guide. New York: Oxford Univer-
sity Press; 2005. 
Eyre HJ, Lange DP, Morris LB. Informed
decisions: the complete book of cancer diag-
nosis, treatment, and recovery. 2nd ed. Atlanta:
American Cancer Society; c2002.
Advanced Life Support Group. Acute medical
emergencies: the practical approach. London:
BMJ Books; 2001. 
Chapterina book
Možina M, Jamšek M, Šarc L, et al. Zastrupi-
tve. In: Kocijančič A, Mrevlje F, Štajer D, eds.
Interna medicina. Ljubljana: Littera picta;
2005. p. 1143–507. 
Rojko JL, Hardy WD Jr. Feline leukemia
virus and other retroviruses. In: Sherding
RG, ed. The cat: diseases and clinical man-
agement. New York: Churchill Livingstone;
1989. p. 229–332. 
Kone BC. Metabolic basis of solute trans-
port. In: Brenner BM, Rector FC, eds. Brenner
and Rector's the kidney. 8th ed. Vol. 1.
Philadelphia: Saunders Elsevier; c2008.
p. 130–55.
Conferenceproceedings
Ferreira de Oliveira MJ, ed. Accessibility
and quality of health services. Proceedings
262 Guidelines for authors
of the 28th Meeting of the European Working
Group on Operational Research Applied to
Health Services (ORAHS); 2002 Jul 28–Aug 2;
Rio de Janeiro, Brazil. Frankfurt (Germany):
Peter Lang; c2004. 
10th International Psoriasis Symposium;
2004 Jun 10–13; Toronto, ON. Chicago: Skin
Disease Education Foundation; 2004. 
Rice AS, Farquhar-Smith WP, Bridges D, et al.
Canabinoids and pain. In: Dostorovsky JO,
Carr DB, Koltzenburg M, eds. Proceedings
of the 10th World Congress on Pain; 2002
Aug 17–22; San Diego, CA. Seattle (WA):
IASP Press; c2003. p. 437–68. 
Dissertationsandtheses,scientificreports
Šabovič M. Mehanizem fiziološkega in far-
makološkega raztapljanja krvnih strd-
kov [doktorsko delo]. Ljubljana: Univerza
v Ljubljani; 1992. 
Liu-Ambrose TY. Studies of fall risk and
bone morphology in older women with low
bone mass [doktorsko delo]. Vancouver (BC):
University of British Columbia; 2004. 
Weisbaum LD. Human sexuality of children
and adolescents: a comprehensive training
guide for social work professionals [magi -
strsko delo]. Long Beach (CA): California State
University, Long Beach; 2005.
Legaldocuments
Zakon o zdravniški službi 1999.Uradni list
RS št. 98/1999.
Websites
AMA: helping doctors help patients [inter-
net]. Chicago: American Medical Association;
c1995–2007 [citirano 2007 Feb 22]. Dose -
gljivo na: http://www.ama-assn.org/ 
Journalarticlesontheinternet
Polgreen PM, Diekema DJ, Vandeberg J, et al.
Risk factors for groin wound infection after
femoral artery catheterization: a case-con-
trol study. Infect Control Hosp Epidemiol
[internet]. 2006 [citirano 2007 Jan 5]; 27 (1):
34–7. Dosegljivo na: http://www.journals.uc -
hicago.edu/ICHE/journal/issues/v27n1/2004
069/2004069.web.pdf
Booksontheinternet
Kasper DL, Braunwald E, Fauci AS, et al.,
eds. Harrison's online [internet]. 16th ed.
Columbus (OH): McGraw-Hill Companies;
c2006 [citirano 2006 Nov 20]. Dosegljivo na:
http://www.accessmedicine.com/resourceTO
C.aspx?resourceID=4 
Databasesontheinternet
Online Archive of American Folk Medicine
[internet]. Los Angeles: Regents of the
University of California. 1996 [citirano
2007 Feb 1]. Dosegljivo na: http://www.folk -
med.ucla.edu/ 
JournalarticlesonCD-ROM,DVD,orDisk
Kauffman CA, Bonilla HF. Trends in antibi-
otic resistance with emphasis on VRE. FPR
[CD-ROM]. 1998; 20 (10).
BooksonCD-ROM,DVD,orDisk
Kacmarek RM. Advanced respiratory care
[CD-ROM]. Verzija 3.0. Philadelphia: Lip -
pincott Williams & Wilkins; c2000.
ComputerprogramsonCD-ROM,DVD,orDisk
Meader CR, Pribor HC. DiagnosisPro: the
ultimate differential diagnosis assistant
[CD-ROM]. Verzija 6.0. Los Angeles: Med -
Tech USA; 2002.
Forthcomingjournalarticles
Laking G, Lord J, Fischer A. The economics
of diagnosis. Health Econ. V tisku 2006.
SUBMISSION OF MaNUSCRIPTS
Manuscripts and figures should be sub-
mitted via e-mail to prispevki@medrazgl.si
The submission should be accompanied
by a Letter to the Editor stating the topic
263MedRazgl.2019;58(2):
and major findings of the manuscript along
with corresponding author's information (full
name, phone number and e-mail address).
All submitted manuscripts must be
accompanied by the Authorship and Copy -
right Statement Form, with which the
authors confirm that they fulfill the ICMJE
criteria for manuscript authorship and
that the copyright of all material published
is vested in Društvo Medicinski razgledi.
All authors must sign the statement form
and send the original to the following
address: Društvo Medicinski razgledi,
Korytkova ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenia.
Accepted manuscripts will not be pub-
lished until signed statements from all
authors have been received. The Authorship
and Copy right Statement Form is avail-
able at http://www.medrazgl.si/arhiv/
mr_statement_of_authorship.pdf
EDITORIaL WORK
The editor reviews every submitted man-
uscript. Accepted manuscripts are forwarded
to editorial board members for technical
editing. The manuscripts are then returned
to the authors and subsequently forward-
ed to peerreviewers. The peerreview process
is confidential with neither the authors nor
the peerreviewers being aware of each
other's identity. Manuscripts are also proof-
read by readers for Slovenian and English.
Before publication, authors receive page
proofs. The authors must notify the edito-
rial board of any print errors in the page
proofs in three working days, as no further
corrections are possible afterwards.
The editorial board conducts its work in
accordance with the Committee on Publi -
cation Ethics (COPE) guidelines, which are
available at http://publicationethics.org/
Manuscripts which are co-authored by
the editor-in-chief, editor, production edi-
tors or members of the editorial board are
subject to COPE recommendations for an
independent and unbiased editing.
Guidelines for manuscript authors were
last updated on 23.3.2014 and are available
at http://www.medrazgl.si
264 Guidelines for authors