ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. glavni in odgovorni urednik ljuban naraks tehnični urednik ivan fijav2 21. OKTOBER 1965 LETO L, ŠT. 13 cena 30 din — poštnina plačana v gotovini SVEČANA SEJA — SVEČANA SEJA — SVEČANA SEJA — SVEČANA SEJA BOLJŠI JUTRIŠNJI DAN SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE, OBČINSKEGA ODBORA SZDL IN PREDSEDSTVA OBČINSKEGA ZDRUŽENJA BORCEV NOV JE BILA LETOS V DVORANI DPD »SVOBODE« V ŠOŠTANJU. POLEG SLAVNOSTNEGA GOVORA, KI GA JE IMEL PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE TOVARIŠ TONE MOCILNIK, SO NA SEJI PODELILI TUDI TRI KAJUHOVE NAGRADE. MED ODBORNIKI OBEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE IN ČLANI OBČINSKEGA ODBORA SZDL TER PREDSEDSTVA ObZB NOV, SO BILI NA SVEČANI SEJI TUDI TONE BOLE, POSLANEC ZVEZNEGA ZBORA ZVEZNE SKUPŠČINE TER FRANC SIMONIČ IN LUDVIK MALI — POSLANCA REPUBLIŠKEGA ZBORA SKUPŠČINE SR SLO- VENIJE. Predsednik skupščine občine Velenje tovariš Tone Močilnik je najprej govoril o pomenu občinskega praznika in zgodovinskem 8. oktobru 1941. V tistem obdobju, se je skupaj z ostalimi kraji, tudi šaleška dolina pripravljala na upor. Vrsti raznih akcij se je pridružil dobro pripravljen napad na Šoštanj, ki je bilo prvo mesto v Sloveniji, ki je padlo v roke partizanom. Napad je uspel tudi zaradi tega, ker so ga dobro podprli prebivalci sami. Ker so borci novo ustanovljenega I. Štajerskega bataljona dosegli svoj prvi večji vojaški uspeh se je njihovo zaupanje močno okrepilo. Dvignila pa se je tudi morala prebivalstva, kajti zavzetje Šoštanja je odmevalo po vsej Štajerski in Sloveniji. Nato je tovariš Močilnik dejal, da prav dvajseta obletnica osvoboditve daje še posebno praznično vzdušje našemu letošnjemu občinskemu praznovanju. Veličina naše ljudske revolucije je posebno vidna takrat, / ko primerjamo to kar imamo s tistim k^r smo imeli nekdaj. Ob takšnem prazniku, kot je naš občinski, se še z večjo ljubeznijo spominjamo težkih dni naše preteklosti. Pri tem pa smo ponosni na dosežene uspehe. V tej borbi zavzemajo tudi častno mesto napori in žrtve prebivalcev našg občine. Za svobodo je darovalo svoja življenja 638 borcev in aktivistov. Zato je naša dolžnost, da prenašamo te velike spomine iz najslavnejših dni naše zgodovine na povojno mlado generacijo. šaleška dolina se je v dvajsetih letih svobodne socialistične graditve spreminjala iz leta v leto. Tovariš Močilnik je v svojem slavnostnem govoru podrobno naštel vse spremembe, ki so močno spremenile zunanjo podobo doline in življenje samih prebivalcev. V velenjski občini je zaposlenih skoraj 10.000 prebivalcev. Socialna struktura se je močno spremenila, saj je v občini le 14,2 odstotka kmečkega prebival- stva. Narodni dohodek pa znaša 518.000 dinarjev na prebivalca. Vsi uspehi so bili lahko doseženi le v novih pogojih svobodnega ustvarjanja, je povedal na slavnostni seji predsednik občinske skupščine Tone Močilnik. V naši občini nismo le sklepali, temveč smo sklepe tudi sproti uresničevali. Prostovoljne akcije po vseh krajih so plod osebnih in skupnih prizadevanj. Vse kar je v naši občini še posebno lepo urejeno smo po navadi naredili na skupnem prostovoljnem delu. Tovariš Močilnik je govoril tudi o nadaljnjem razvoju, katerega osnove so vsebovane v sprejetih ukrepih gospodarske reforme. Dobra organizacija dela, specializacija, serijska proizvodnja itd., so zahteve, ki jihbe iz Velenja. bodo morali slej ko prej sprejeti naši delovni kolektivi. V naši občini je večina delovnih organizacij žc vztrajno izpolnjevala skupne naloge. Imamo pa tudi posamezne kolektive, ki so več ali manj stali o]b strani. Predvsem v njihovo korist in v korist naše skupnosti bo, da začnejo čimprej in čim uspešneje reševati slabosti v proizvodnji in gospodarjenju. Uspehi dobro opravljenega dela bodo ustvarjali uspešne pogoje, da bomo ob praznikih, ki jih proslavljamo, s ponosom drug drugemu želeli boljši jutrišnji dan — je zaključil svoj govor na slavnostni seji predsednik občinske skupščine Velenje. Nato je predsednik komisije za Kajuhove nagrade tovariš Peter Krapež izročil Kajuhovo nagrado za leto 1965 trem nagrajenim. To so: Martin Primožič-Branko, direktor lesno industrijskega kombinata Šoštanj, Hinko Dermol, učitelj rudarskega šolskega centra Velenje in Ivan Marin, kapelnik rudarske god- Predsednik skupščine občine Velenje Tone Močilnik je imel slavnostni govor KAJUHOVE NAGRADE 1965 OBČINSKA SKUPŠČINA JE PRED TREMI LETI NA SVOJI SLAVNOSTNI SEJI V ZAVODNJI PRI ŠOŠTANJU SPREJELA ODLOK O KAJUHOV1 NAGRADI Z NAMENOM, DA SE VSAKO LETO OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA ZAHVALI V IMENU VSEH OBČANOV NAJZASLUŽNEJŠIM IN JIM PODELI NASLOV KAJUIIOVE-GA NAGRAJENCA, KOT NAJVIŠJE DRUŽBENO PRIZNANJE V OBČINI ZA USPEŠNO PROSTOVOLJNO DRUŽBENO AKTIVNOST. Vse dobrine, razvoj misli in trebno ustvariti | Velenjska občina ki jih imamo, tudi zavesti, je bilo po-z delom. Nekateri med našimi občani so v procesu spreminjanja gospodarske podobe domovine, zlasti občine, in za razvoj množične zavesti delovnih ljudi, prevzeli nase večje breme kot bi bila njihova vsakdanja dolžnost. Od-povedajoč se zasluženemu počitku, plačilu in priznan ju, so prostovoljno daljšali svoj delovni čas. Poleg svoje redne službe so se angažirali pri družbeno političnem, kulturno-prosvetnem in telesnovzgojnem delu in tako prispevali nadpovprečni delež pri oblikovanju socialistične družbene zavesti. TURNIR Z\ POKAL ŠALEŠKEGA je praz- RUDARJA NA KOŠARKARSKEM STADIONU V ŠOŠTANJU JE BIL V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA novala POKALNI TURNIR ČASOPISA »ŠALEŠKI RUDAR«, KI STA GA ORGANIZIRALA KK »ELEKTRA« IN UREDNIŠTVO ČASOPISA. 8. oktober, praznik naše občine, smo letos slovesno proslavili. Nismo se spomnili samo zgodovinskega dne, ko so partizani pred štiriindvajsetimi leti napadli mesto Šoštanj in ga za nekaj časa iztrgali iz okupatorjevih rok, ampak smo istočasno proslavljali tudi 20-letnico osvoboditve. Praznovati smo začeli že teden dni pred samim praznikom. SlaVje pa smo zaključili v nedeljo na osrednji proslavi v Šoštanju. Zato ni čudno, da so ?e Šoštanjčani že več tednov temeljito pripravljali na občinski praznik- Prebelili so fasade nekaterih hiš, asfaltirali ceste, napeljali kanalizacijo v nekaterih ulicah, skratka mestu so nadeli praznični videz. Novo kanalizacijo so položili po Kajuhovi in deloma Koroški cesti ter ulici Matije Gubca. Velika pridobitev za Šoštanj je preurejen fizkulturni dom z lepo urejeno telovadnico. Za adaptacijo so porabili 31 milijonov dinarjev, ki jih je v celoti prispeval kolektiv ter- moelektrarne. Druga važna pridobitev za Šoštanjčane je obnovljen otroški vrtec. Kolektiv tovarne »Galanterija« pa jc uredil avtomatiziran obrat za proizvodnjo izdelkov iz poliestra. Tudi člani kolektiva »Gorenje« iz Velenja so prispevali svoj delovni uspeh. Začeli so s prvo fazo proizvodnje pralnih strojev na tekočem traku in končali ureditvena dela okoli novih delovnih prostorov, ki so jih opravili sami s prostovoljnim delom. Svoj delež so prispevali tudi prebivalci Belih vod, saj so do praznovanja končali zemeljska dela pri cesti, ki jih bo bolj zbližala z mestnimi naselji. V Plešivcu pa so obnovili šolo in uredili za šolarje udobne in svetle učilnice. To so delovni uspehi in nove pridobitve ob letošnjem občinskem prazniku. Turnir je otvoril glavni in odgovorni urednik časopisa tovariš Lju-ban Naraks. Potem, ko je pozdravil nastopajoče in jim zaželel kar največ uspeha je poudaril, naj bi tovrstna prireditev postala tradicionalna in to vsako leto, ko praznujemo praznik naše občine. Po predhodnih prijavah bi morale na turnirju nastopiti reprezentance Maribora, Ljubljane in Šoštanja. Zaradi nesporazuma med mariborskima kluboma »Branik« in »Maribor« se reprezentanca Maribora turnirja ni udeležila. Kljub temu pa je prireditev dobro uspela. Najprej se je z reprezentanco Ljubljane pomerila mladinska reprezentanca Šoštanja, ki je klonila proti Ljubljančanom z rezultatom 47:45. V finalni tekmi pa sta se pomerili reprezentanci Šoštanja in Ljubljane. Ljubljano so zastopali igralci klubov republiške lige — AŠK Tivoli, Svobode, Ilirije in »Ljubljane«. Za Šoštanj pa je nastopila ekipa »Elektre«. PRVI PRALNI STROJI DOMA JZ MAJHNE DELAVNICE V VASI GORENJE JE NASTALA SODOBNA TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME. Z VZTRAJNIM PRJZADE-VANJEM ČLANOV KOLEKTIVA, SE JE TOVARNA UVRSTILA MED TISTE KOLEKTIVE, KI S SMOTRNIM DELOM USTVARJAJO CILJE NAŠE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI. V tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« so razširili delovne prostore in na ta način omogočili proizvodnjo novih izdelkov. V soboto, dne 9. oktobra so svečano predali razširjene proizvodne obrate svojim namenom. Med številnimi gosti je bil na svečanosti navzoč, tudi član CK ZKJ Franc Leskošek-LUka. Svečanosti pa so se udeležili tudi predstavniki italijanske firme »Zanussi«, s katero »Gorenje« kooperira, med njimi je bil tudi ing. Lino Zanussi. Predsednik centralnega delavskega sveta Ivan Miklavčič je o nadaljnjem razvoju in važnosti razširitve proizvodnje povedal na svečanosti naslednje: »Minilo je dobro leto, ko smo dali v obratovanje novo, lepo urejeno tovarno, ki je našemu kolektivu omogočila normalno delo in nadaljnji uspeh. S tem so bili ustvarjeni solidni temelji za nadaljnjo rast in konsolidaci jo proizvodnje" na podlagi moderne tehnologije ob istočasnem povečanju serij na, vsaj kolikor toliko ekonomske. S tem si je naš kolektiv, ki je v zelo kratkem času pokazal izredne delovne uspehe, zagotovil in ustvaril svojo osnovo za bodoče delo. Že takrat nam je bilo jasno, da naše delo ni končano. in zaključeno, da bomo morali ponovno zavihati rokave in končati tisto, kar v prvi fazi, zaradi pomanjkanja finančnih sredsteV, nismo naredili- Posebno pereče je postalo vprašanje z odločitvijo kolektiva, da osvoji in prične s proizjvod-njo avtomatičnih pralnih strojev. Osvajanje proizvodnje, ki je zasnovana kot kooperacija z italijansko firmo Industrie A. Zanussi, je nujno zahtevala nove obratne prostore pralnih strojev. Priprave za osvajanje tega, za jugoslovanski trg tako zanimivega proizvoda, so na- rekovale tudi dopolnjevanje že obstoječega strojnega parka in naprav. Pa tudi sicer je bilo potrebno obnoviti del strojnih kapacitet. Zlasti je bilo to potrebno v obratu emajlirnice in stiskalnice. Tako je bila zgrajena avtomatska tunelska peč, nabavljena 250-tonska stiskalnica in potrebna oprema za proizvodnjo pralnih strojev. Vse naštete naloge so tudi tokrat zahtevale od nas veliko naporov in mnogo truda. Delo, ki smo ga plani- Franc Leskošek-Luka, član CK ZKJ, direktor Ivan Atelšek in ing. Lino Zanussi na svečani otvoritvi rali je končano, uspeh pa je lahko kolektivu v ponos in zadovoljstvo. Vendar se mi zdi, da bi bilo napačno in enostransko ocenjevati delo kolektiva samo skozi prizmo ekstenzivnega povečevanja obsega proizvodnje, zlasti še v novih pogojih gospodarjenja, v katerih smo se znašli po gospodarski reformi. Veliko zvišanje cen osnovnim materialom, ponekod celo.50 do 60%, daleč nad svetovno raven cen našim proizvodom, nikakor ni olajšal položaja našega podjetja. Situacija, v kateri se je podjetje znašlo, je zahtevala takojšnje in radikalne ukrepe na področju intenzifikacije dela. Reforma kolektiva ni našla nepripravljenega. Že pred reformo so organi upravljanja sprejeli obseden in skrbno pripravljen akcijski program za izboljšanje poslovanja. Cilji, ki jih je program zasledoval so bili jasni: povečati produktivnost, zmanjšati režijo in znižati porizvodne stroške. Jasno zastavljene naloge, ob istočasnem povečanju strokovnih moči v podjetju, so dale zastavljenemu programu vsebino. Načrte uresničujemo tako kot smo si jih zamišljali in so prvi rezultati skupnega dela. že vidni. Z organizacijskimi prijemi, boljšo opremljenostjo dela, bolj natančnim načrtovanjem in smotrnejšim koriščenjem kapacitet je uspelo že v kratkem času v znatni meri povečati produktivnost in s tem uspehe poslovanja. Le tako je podjetje uspelo — skladno s porastom produktivnosti — revalorizirati tudi osebne dohodke članom svojega kolektiva.« Res je, kolektiv »Gorenja« se je v celoti vključil v nove gospodarske pogoje. Doseženi izvozni uspehi kažejo, da postajajo vse bolj enako-vredril partnerji na svetovnem tržišču in da se uvrščajo v tok razvitih industrijskih držav. To pa je tudi njihovo edino poroštvo, da bodo uspeli. Poleg vseh naporov, ki jih je zahtevala otl kolektiva sama proizvodnja in rekonstrukcija podjetja, so našli člani kolektiva še dovolj vo- lje in moči, da so s prostovoljnim delom uredili zunanjost novega proizvodnega trakta. Naredili so okoli 4000 prostovoljnih delovnih ur in prihranili podjetju 4,800.000 dinarjev. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE VELENJE Rebalans proračuna ZBORA OBČINSKE SKUPŠČINE STA IMELA PRED NEDAVNIM PONOVNO SVOJO SEJO. NA TEJ SEJI STA SPREJELA VEC POMEMBNIH ODLOČITEV, KI SO VEČINOMA POSLEDICA IN PRISPEVEK K IZVAJANJU GOSPODARSKE REFORME. NAJVAŽNEJŠI PROBLEM, KI GA JE OBČINSKA SKUPŠČINA OBRAVNAVALA JE BIL PREDVSEM REBALANS OBČINSKEGA PRORAČUNA. nosti, ki se opravljajo kot dopolnilna obrt, določena premija za kravje mleko v višini 10 dinarjev od litra šolskemu skladu ki bo imel še na- -V" J """"J? jn davkih, s katerim je bilo uvedeno SeenTr2Srgok; ktofnemletu IVa^A^o* Pranje, prispevki v pavšalnem 490 milijonov dinarjev sredstev iz pohabljene vode in nT ll kot je nekatere, obrtne dejav- občinskega proračuna. Sredstva za znašal do 1. oktobra, ko so začele kulturno-prosvetno dejavnost so se veljati nove cene za vodo. po sklepu občinske skupščine zni- Zbora občinske skupščine sta mleka, ki ga mlekarne prodajo ne žala za 5 milijonov, za zdravstveno sprejela na tej seji tudi odlok, po posredno potrošnikom, varstvo za 16 milijonov, za komunalno dejavnost za 1 milijon, za delo krajevnih skupnosti za 1 milijon, za delo občinskih organov za 11 milijo-" nov, za delo družbenih organizacij za 6 milijonov, odplačilo anuitet za 12 milijonov in sredstva za gospodarske posege za 8 milijonov, medtem ko bodo sredstva proračunske rezerve in občinskega rezervnega sklada za 35 milijonov manjša kot je bilo prvotno predvideno. Zmanjšanje proračunske potrošnje, ki naj po svoje prispeva k uspehu gospodarske reforme, zahteva od vseh ko-ristnikov sredstev najstrožje varčevanje, da bi se lahko kljub temu zagotovilo nemoteno izvrševanje vseh tistih nalog in obveznosti, ki jih ima občina po ustavi in po svojem statutu do svojih občanov in do širše družbene skupnosti. Izvrševanje investicij na področju negospodarstva, v šolstvu, otroškem varstvu, komunalnih napravah itd. pa bo v bodoče še bolj odvisno od pomoči in podpore delovnih organizacij kot je bilo doslej. Na seji občinske skupščine so odločali tudi o soglasju na nove cene Dopoldan, 8. oktobra je bila pred spomenikom žrtvam fašizma na Cesti talcev v Šoštanju komemoracija. Govoril je Slavko Vrtač-nik, član predsedstva občinskega združenja ZB NOV. Od tu so odšle delegacije, ki so položile vence na obeležja iz narodnoosvobodilne borbe. ING. LINO ZANUSSI je po koiičani slovesnosti, ko so dali v obratovanje nov tovarniški trakt, tunelsko peč in proizvodni trak pralnih strojev, povedal naslednje: »Zadovoljen sem, da lahko izročim pozdrave tovarne ZANUSSI iz Italije. Danes ste odprli prvega izmed objektov, ki so predvideni z našo pogodbo o sodelovanju, katero smo sklenili pred dvemi leti. Hvaležni smo, da smo prisotni na tej otvoritvi. Ob prvih kontaktih med vašo tovarno se je pojavilo nešteto težav, ki jih je bilo potrebno premostiti, da bi lahko dosegli rezultat obojestranske koristi. Čeprav temelji gospodarstvo obeh dežel na različnih sistemih, smo lahko s trdno voljo in pravim razumevanjem konkretizirali naše sodelovanje. Hvale vredna organizacijska sposobnost' vodilnih ljudi v »Gorenju« je omogočila, da smo lahko premostili vse težave in v tako kratkem času dosegli uspeh, ki ga danes proslavljamo, ko dajemo v uporabo prvi avtomatski pralni stroj proizveden v Vele- Zaradi zmanjšanja občinskega pri- komunalnih storitev. Kalkulacije so spevka iz osebnega dohodka od de- pokazale, da je potrebno zvišati ce- lovnega razmerja od 6,8% na 5% ne vode in kanalske pristojbine za ___________________________________ se bodo celotna sredstva občinskega široko potrošnjo, medtem ko se ce- n7h sredstevYn š temTzboljšale svoj proračuna do konca leta zmanjšala ne za druge storitve komunalnih de- materialni položaj. od 1,171 milijonov na 1,076 milijo- lovnih organizacij ne bodo zvišale. Na sej,- občinske skupščine je bil katerem bodo delovne organizacije na sredstva poslovnega sklada, s katerimi opravljajo komunalno dejavnost, dejavnost turističnega posredovanja, gostinsko dejavnost in dejavnost storitvene obrti, oproščene plačevanja obresti od teh sredstev. Tem delovnim organizacijam je občinska skupščina priporočila, da bi sredstva v taki višini kot bi znašale obresti od poslovnega sklada, uporabile za nabavo osnovnih in obrat- nov dinarjev, to je za okoli 8%. Ob- Po novem ceniku komunalnega pod- ukinjen občinski sklad za zavaro- činska skupščina je zmanjšala sred- letja. s katerim se soglasa občinska vanje pred rizikom v trgovini s kme- stva vsem koristnikom občinskega skupščina,bo.znašala cena enega m' tijskjmi živilskimi pridelki, dopol- nrnračnna za 95 miliionov ra/en VOt,e Za siroko Potrošnjo 15 dinar- „ ^ricr^Vih proračuna za milijonov razen j j 3 dinafe vč kot dosiej( Ivan Miklavčič^ predsednik centralnega delavskega sveta »Gorenje« nju. Prepričani smo, da ne bo minilo dosti časa,' ko bomo popolnoma realizirali obojestranski program. Tovarna Zanussi se stalno trudi, da bi dosegla čim boljše rezultate na tehnološkem hi ostalih področjih. V evropskem skupnem trgu je najmočnejša industrija 'električnih gospodinjskih aparatov. Zavedamo se, da lahko veliko pripomoremo »Gorenju« do uspeha, ker smo prepričani, da ima vaša tovarna vse pogoja in potreben entuziazem.« PROGRAM Večerne politične šole Kot smo že objavili v rtašem časopisu prične novembra z delom večerna politična šola pri delavski univerzi Velenje. Program dela je letos izpopolnjen. Obsegi pet tematskih področij. I. Pojem družbe in njena struktura — pojem družbe — globalna struktura družbe II. Družbena ureditev SFRJ — clružbeno-ekonomska in politična ureditev — družbeno-politične skupnosti in njihove pristojnosti — komuna, temeljna enota družbeno-ekonomskega in političnega sistema — samoupravljanje v proizvodnih organizacijah — samoupravljanje, družbeno upravljanje v neproizvodnih organizacijah — vloga subjektivnih sil v reševanju družbenih protislovij III. Osnove politične ekonomije in našega ekonomskega sistema — osnove politične ekonomije — osnovne karakteristike kapitalističnega produkcijskega procesa — kapital in presežna vrednost — zgodovinski pogoji porajanja svetovnega načina produkcije — obdobje delavskega in družbenega upravljanja . — ekonomska merila gospodarjenja — delitev celotnega in čistega dohodka gospodarske organizacije — nagrajevanje — podjetje in trg IV. Svetovni regionalni integracijski procesi — Evropska ekonomska skupnost (EEC) — Svet za medsebojno gospodarsko pomoč (SEV) — Zona svobodnč trgovine (EFTA) — Latinsko ameriška zona svobodne trgovine (LAFTA) — Centralno ameriška zona svobodne trgovine (CAFTA) — Integracijske težnje v Afriki V. Jugoslavija — mednarodno delavsko in komunistično gibanje — leta in intenzivnost procesov destalinizacije v mednarodnem in komunističnem gibanju po XX. kongresu KP SZ — pojmovanje odnosa med delavskimi in komunističnimi strankami (monocentrizem, policentrizem) — pojmovanje aktivne koeksistence miru in vojne v naši, sovjetski in kitajski teoriji in praksi • — odnosi med KP SZ in KP Kitajske x — socialistična misel v Afriki in latinski Ameriki šola je namenjena vsem občanom, ki si želijo pridobiti poglobljeno znanje iz družbenih in ekonomskih ved. Prijave in navodila dobite pri delavski univerzi v Velenju. Ce bo prijavljenih dovolj slušateljev, bo pouk v Velenju in Šoštanju. Plaketa najboljšim Pred dnevi so predstavniki komisije za varnost prometa občinske skupščine, združenja šoferjev in av-tomehanikov in avto moto društva šaleške doline v Velenju izročili enajstim najboljšim voznikom najvišje priznanje, ki ga podeljuje komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu ŠRS — plaketo vzorni voznik. Plaketo so prejeli: Jože Gornik, Martin Glinšek, Vlado Korošec, Viktor Crep — iz rudnika lignita Velenje, Vinko Ocepek in Stane Salmič iz gradbenega podjetja »Vegrad«, Ivan Sevčnikar iz tovarne usnja Šoštanj, Jože Lukanc in Bruno Žvar iz zdravstvenega doma Velenje in prvi traktorist Franc Mohor iz kmetijske zadruge Velenje ter Milan Hramec iz »Oljke« Šmartno ob Paki. Plaketa ima namen, da pomaga razvijati prometno varnost in utrjevati pri voznikih motornih vozil smisel za spoštovanje prometne discipline na javnih cestah. Zato bi bilo potrebno, da bi to visoko priznanje prejelo kar največ voznikov motrnih vozil, ki s svojim delom dokazujejo, da so vredni tega priznanja. Gospodarske organizacije pa bi morale svoje voznike motornih vozil, ki imajo plaketo »Vzorni voznik« tudi primemo nagraditi in stimulirati, saj tak voznik s svojim delom podaljša življenjsko dobo vozila in s tem prihrani visoke nepotrebne stroške. Vsem odlikovalcem čestitamo in jim želimo še v nadalje srečno vožnjo brez nezgod. -I--,-.-|------- Govor člana CK ZKS in republiškega poslanca Franca Simoniča na osrednji proslavi v Šoštanju REFORMA NI LE IZPOLNJEVANJE ZAKONOV ampak je predvsem zavestno izvrševanje nalog Napad, na Šoštanj pred 24 leti je bil resni opomin na Štajerskem in nesporni dokaz za hitlerjevsko soldate-sko, da se ljudje, v sicer okupirani Sloveniji, niso vdali ob kapitulaciji vladajočih krogov in da je KP že leta prej uspešno vzgajala in pripravljala na odločilni boj svoje članstvo življenjsko povezano z vsemi delovnimi ljudmi tako v Sloveniji, kot v vsej Jugoslaviji. V tej borbi so komunisti in najzvestejši ljudje, v večini iz teh krajev, prvič, čeprav le za nekaj ur, iztrgali hitlerjevcem slovensko mesto in to celo na področju Rajha. Ob napadu na močno fašistično postojanko so borci vsekakor temeljito preizkusili moč svojega bataljona, sebi in ljudem pa dokazali, da je slovensko ljudstvo, skupaj z vsemi narodi Jugoslavije, pripravljeno na neenak boj proti fašizmu do končne zmage. Uspeh, ki so -ga dosegli je bil nesporen dokaz, da je moč hitlerjevske horde premagati tudi v času, ko so podjarmile domala že vso Evropo in naglo napredovale na ozemlju Sovjetske zveze. To je vsekakor močno utrdilo borbeno odločnost in samozavest borcev bataljona, prav tako pa okrepilo zavest in moralo pri ljudeh po vsej Sloveniji in še zlasti po vsej Štajerski. Šaleška dolina je bila na ta prvi odločilni in organizirani napad vedno upravičeno ponosna, še zlasti, ker akcija ne bi uspela brez vsestranske pomoči prebivalstva, posebno pa So-štanjčanov. Član CK ZKS tovariš Franc Siraonič: »Akcija ne bi uspela brez vsestranske pomoči prebivalstva, posebno pa šoštanjčanov.« PRIPRAVLJENI SMO BILI NA TEŽKOČE, ZATO SMO PREMAGALI NAJTEŽJE NALOGE Letos, Ico po vsej Jugoslaviji in po vsem miroljubnem svetu proslavljamo 20-letnico zmage nad fašizmom, je še posebej upravičeno in potrebno, da kot smo že navajeni, pregledamo in pravično ocenimo vse tisto, kar smo v tem obdobju storili za svoj napredek in razvoj v korist in dobro ljudi. Ob tem je prav, če se zavedamo tudi tega, da nam ves ta čas nikoli ni bilo lahko. Poleg izrednih težav, ki smo jih imeli pri izgradnji smo se morali boriti tudi proti vsem tistim, ki jim naša svoboda in napredek nista bila pri srcu. Po zmagi v osvobodilni vojni in ljudski revoluciji smo z največjimi napori začeli uresničevati to, kar je bil testament vseh tistih, ki so v borbi dali svoja življenja, kar je bil cilj in smoter borcev in vseh delovnih ljudi ves čas NOB in že pred njo. Začeli smo izgrajevati svojo socialistično domovino z lastnimi močmi, na pogoriščih, revni, slabo usposobljeni za tako zahtevne naloge, toda odločeni, da si bomo zgradili nov, boljši svet, v katerem bomo postajali bogatejši, kjer bodo zajamčene pravice vsakogar in kjer bomo vedno bolj uveljavljali socialistične, pravičnejše in bolj človeške odnose med ljudmi. V teh prizadevanjih so pomanjkanje gospo- darske osnove, našo revščino, pomanjkljivo znanje in organizacijske sposobnosti v polni meri nadomeščale politična zrelost ljudi, neomajno zaupanje v lastne moči in v boljšo prihodnost ter sproščena ljudska pobuda. Ljudje so bili pripravljeni na liajvečje težave, s skrajnimi napori in odpovedovanjem so premagovali tudi najtežje naloge. Naše predstave o prihodnosti so bile takrat seveda pogosto enostranske, poenostavljene, naivne in večkrat bolj odraz želja, kot pa realnih možnosti. Presrečni, da je konec vojne v kateri smo zmagali skupno z vsemi miroljubnimi ljudmi, za kar smo mi dali svoj velik delež, smo gledali pred seboj le lepšo prihodnost v prepričanju, da ni težave, ki bi je ne zmogli v procesu socialistične izgradnje svoje domovine. Rezultati spričo takega entuziazma in požrtvovalnega dela seveda niso mogli iz-ostati. Na njih smo lahko ponosni brez kakršnegakoli pretiravanja in nič ni potrebno, da bi jih aktivistično poveličevali in napihovali saj so dejstva sama po sebi dovolj zgovorna. Rezultati sami najbolj prepričljivo govorijo o naših naporih in dosežkih ter istočasno opozarjajo na mnoge slabosti in uspehe. NEOBJEKTIVNO KRITIZERSTVO ŠKODI NAPREDKU Najbrž je potrebno, vsekakor pa pravično, da še posebno ob proslavljanju tako slavnih in težkih za naš razvoj odločilnih dogodkov, ne pozabimo s čim in kako smo začeli pred dvajsetimi leti in kaj smo v tem času ustvarili, čeprav seveda s tem nikakor ni mogoče opravičiti sedanjih težav ali pa celo nekaterih očitnih napak in slabosti. Vsako neodgovorno opravičevanje in slepo poveličevanje uspehov je za naš nadaljnji revolucionarni socialistični razvoj prav tako škodljivo in nevarno, kot neob- jektivno in nestrpno ocenjevanje naše preteklosti in sedanjosti. Tako kot ostra, pravično kritična presoja pomaga k napredku, k še večji iniciativi ljudi, vnaša neobjektivno kriti-zerstvo nesigurnost, nevero in škodi stvari napredka. Upravičena je najbrž trditev, da sprememb, ki smo jih dosegli v dvajsetih letih ne dojemamo dovolj realno v vsem obsegu še zlasti ob obče človeški lastnosti, da hočemo vedno več in da nikoli nismo zadovoljni s tem kar imamo. Dejansko pa se je v tem času bistveno spremenila celotna naša stvarnost. Temeljito smo povečali skupno družbeno bogastvo, nekajkrat smo povečali> število zaposlenih, v tem Času se je strokovno usposobila in izšolala množica predvsem mladih ljudi, itd. Najvažnejše pa je vsekakor, da so se v vsem tem težavnem in uspešnem razvoju korenito usposobili in spremenili naši ljudje, postali kritičnejši in realnejši. Na tej podlagi so se močno utrdili socialistični družbeni odnosi, ki vse dosežke na področju materialne in duhovne dejavnosti podrejajo koristim in smotrom delovnih ljudi. Vse to omogoča najširši razmak samoupravljanja na vseh področjih in na vseh nivojih, ki nenehno zagotavlja uresničevanje pravic in teženj vsakega posameznika in določa tudi polno odgovornost za vse, kar delamo koristno ali škodljivo. Odgovornost posameznika za svoje delovanje je še vedno premalo konkretna, kar je v veliki meri omogočal tudi nas sedanji sistem, ko računi pogosto niso bili čisti. Dosledno izvajanje reforme bo nedvomno omogočilo objektivnejša merila za vlogo in delQ vsakega posameznika, istočasno pa izostrilo in konkretiziralo odgovornost za vsakogar. Letos so bili že neštetokrat povedani in napisani nekateri najvažnejši podatki, ki zgovorno pokažejo naše uspehe in dosežke in ni treba, da bi jih ponovno naštevali. Vendar pa so nekateri taki, da ni odveč, če jih za lažje razumevanje sedanjih težav in gospodarske reforme nekoliko osvežimo. Družbeni proizvod se je leta 1947 povečal skoro za 4-krat. Industrijska proizvodnja se je povečala za 7-krat. Leta 1946 smo imeli na prebivalca 310 KW ur električne energije, sedaj imamo že 1938 KW ur — pa vendar vsi čutimo, da jo je premalo. Leta 1946 smo proizvedli 100 kg jekla na prebivalca — sedaj že 290 kg. Tkanin smo leta 1947 napravili na prebivalca 36 m.2, sedaj že okrog 100 m3. Leta 1946 smo imeli 6032 bolniških postelj, sedaj jih imamo preko 13.000; zdravnikov leta 1946 523 — sedaj 1584. Visokošolskih študentov 1940. leta •— 1123, 1946. leta 2804, 1964. leta 15.667, da ne govorimo o ljudeh, ki se šolajo v srednjih in industrijskih šolah. Namenoma ne omenjam števila zgrajenih stanovanj, števila radijskih in televizijskih sprejemnikov, avtomobilov itd., ker je, še zlasti z ozirom na želje in dejanske potrebe, vsega tega premalo. Iz ostalih razlogov ni treba našteti nekaterih prepričevalnih podatkov iz vaše občine, ki je v tem obdobju naredila dejansko ne-sluten razvoj. Poudariti pa je treba, da so bili vsi ti rezultati, tako pri vas kot sirom po naši domovini, doseženi ob zelo težkih zunanje političnih odnosih do naše države, s trdim delom vseh naših ljudi, pogosto tudi na račun odpovedovanja in največjih naporov. Ne moremo prezreti tudi dejstva, da vse do danes nismo mogli premagati dediščine preteklosti, kot so relativna zaostalost naše države, nizka produktivnost in sploh ekstenzivni način gospodarjenja in razvoja. Intenziviranje proizvodnje in boljše gospodarjenje sta ekonomska in družbena nujnost Že nekaj let so se večale težave v gospodarstvu. V letih, ko smo si prizadevali, da bi zgradili čimveč industrije, nismo mogli posvečati dovolj potrebne skrbi produktivnosti in čim boljšemu gospodarjenju, pa tudi pogoji še niso bili zreli. Danes imamo kapacitete — kot pravimo zmogljivostim našega gospodarstva — vendar so še pogosto slabo izkoriščene. Z različnimi dotacijami in regresi smo podpirali novo nastala podjetja in omogočali izvoz, kar je bilo za začetek razumljivo. Toda vse to je zavzeto tako širok obseg in prakso,, da so mnoga podjetja živela na račun drugih. V mednarodno delitev dela pa smo se pogosto vključevali na račun raznih kreditov in standarda delovnih ljudi. Industrijske zmogljivosti, ki jih imamo, marsikje presegajo naše potrebe, prav tako pa marsičesa ne moremo sami proizvajati ali pa se nam to ne izplača. Mnogih surovin za proizvodnjo nimamo doma. Če hočemo hitreje napredovati, se moramo vključevati čimbolj uspešno v mednarodno delitev dela, če hočemo uva- I h NA TRGU SVOBODE V ŠOŠTANJU JE BILA ZAKLJUČNA PRIREDITEV OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU. PROSLAVE STA SE UDELEŽILA TUDI TONE BOLE, POSLANEC ZVEZNE SKUPŠČINE IN FRANC SIMONlC, ČLAN CK 'ZKS IN REPUBLIŠKI POSLANEC. KULTURNI PROGRAM SO IZVAJALI PARTIZANSKI INVALIDSKI PEVSKI ZBOR IZ LJUBLJANE IN ZDRUŽENI GODBI ZARJA IZ ŠOŠTANJA TER RUDARSKA GODBA IZ VELENJA. SLAVNOSTNI GOVOR JE IMEL TOVARIŠ FRANC SIMONlC. žati, kar nam je potrebno, moramo izvažati, da bomo ustvarili sredstva za uvoz. Na tržišču, zlasti razvitem evropskem in ameriškem, pa moramo biti konkurenčni. To pomeni, v kvaliteti svojih izdelkov ne smemo zaostajati in v ceni ne prehitevati proizvodov iz razvitih držav, česar ne bi smeli pozabiti zlasti pri naši menjavi z državami v razvoju. S sedanjim načinom gospodarjenja smo morali torej prekiniti in z vsemi silami začeti proizvajati in gospodariti kot to delajo v razvitejših deželah in pri tem dosledno upoštevati in uveljavljati socialistično načelo »vsakomur po njegovem delu«. Smernice in sklepe 8. kongresa ZKJ smo vsi enotno pozdravljali in podpirali. Že pri prvih ukrepih za izboljšanje pa so mnogi pozabili, kako so v zadnjih letih upravičeno kritizirali razne napake in slabosti, ki jih je povzročal ali pa psaj omogočal dosedanji gospodarski I sistem v neenakih pogojih. Premalo se zavedamo, da je reforma v celotnem svojem obsegu, da je intenziviranje proizvodnje in boljše gospodarjenje za nas ekonomska in družbena nuja ter da bo za rešitev potreben dolgotrajni in naporni proces. Reforma predrsem ni le izpolnjevanje določil, zakonskih predpisov, čeprav je tudi te treba do-slednje izvrševati, temveč je mnogo več. Mnogo bolj kot v času NOB in po vojni izgradnji je potrebno, da ljudje zavestno, z znanjem, mnenji in stališči, dosledno in čimboljše izvršujejo naloge, vsak na svojem delovnem mestu. Od ljudi, njihove zavesti. in dela je odvisen uspeh reforme. Z ljudmi pa smo o konkretnih nalogah premalo razpravljali. Mnogi čutijo, zlasti tisti z nižjimi dohodki, da jih je v začetku reforma prizadela in se bojijo ter z nezaupanjem sodelujejo v celotni akciji. Mnogi niso prepričani. da bomo tokrat bolj dosledno izvrševali skupne naloge, kot smo jih v zadnjih letih. Mislim, da v glavnim že v samem začetku vsi čutimo, da je osnova celotnega sistema (še ne izgrajenega) drugačna, da samoupravljala ne bodo odstopili od svojih pravic ter da bodo . konsek-ventni do vsakega krivca. Važno je tudi, da bodo vsa družbena sredstva mnogo bolj na očeh javnosti, ter da bodo dejansko samou pravi jalci na vseh nivojih odločali, kje in kako se bodo sredstva rabila. Na sploh je treba reči, da prepočasi pristopamo k nekaterim osnovnim nalogam, od katerih zavisi uspeh reforme. Vsi se zavedamo, da nas bo reševala le večja proizvodnost, boljša kvaliteta dela in boljše gospodarjenje, pa vendarle težko in prepočasi v praksi uveljavljamo ta načela. Kljub opozorilom., da bi z boljšim delom, zlasti boljšo organizacijo dela, z novimi tehnološkimi postopki5 z delitvijo dela preko kooperacije in integracije, dosegli večje dohodke in omogočili, da standard delovnih ljudi ne bi stagniral ali pa celo padal, se še mnogi kolektivi niso obrnili naprej, temveč še vedno gledajo nazaj. Konkretnih odločitev in uspešnih akcij v tej smeri je bilo doslej vse premalo. Zato je razumljivo. da se ob povečanju cen in življenjskih stroškov ob istočasno nizki produktivnosti v našem gospodarstvu vedno močneje porajajo uravnilovske tendence v delitvi osebnih dohodkov. Prav sedaj bi morali dosledno, realno in pravično vrednotiti in nagrajevati delo vsakega posameznika in s tem stimulirati večjo produktivnost. Strokovnjake moramo uspešno vključiti Večjo uspešnost našega gospodarstva seveda ne moremo doseči predvsem z večjim fizičnim naprezanjem, čeprav je še vedno tudi to važno, temveč predvsem z novimi delovnimi procesi in tehnološkimi postopki, pri čemer je izredno važna vloga strokovnjakov. Marsikje smo vse doslej, kljub stalnemu kritiziranju zaostalega obrtniškega načina proizvodnje in slabim izkušnjam, to vlogo podcenjevali, pa imamo tudi razmeroma malo objektivnih meril za vrednotenje dela strokovnjakov in sistem delitve dohpdka, ki strokovnjakov ne vzpodbuja nit i ne sili U večji aktivnosti oziroma delovnim uspehom. Z zaostalim načinom proizvodnje ne bomo postali bogatejši in se ne bomo uspešno uveljavljali v mednarodni delitvi dela. Kljub nemogočemu in primitivnemu odnosu do strokovnega dela, kar med drugim dokazujejo mnoga podjetja, ki se leta in leta niso mogla odločiti, da bi vzgajala in štipendirala visokokvalificirane strokovnjake, imamo danes vendarle že relativno precejšnje število strokovnjakov, mladih, ambicioznih in delavoljnih ljudi. Toda le redki so kolektivi, kjer te ljudi uspešno vključujejo v delo. Nobena šola — še tako popolna, ki jih pa nimamo — ne more vzgojiti popolnega takoj uporabnega strokovnjaka. Take ljudi je možno vzgojiti le s pravilnimi odnosi in delom v delovnih ' organizacijah samih. Reforma bo v svojem procesu vsekakor tudi terjala normalnejše in uspešnejše vključevanje vseh mladih ljudi. Pogosto pozabljamo, da so vsi mladi vseh časov in vseh krajev močno kritični do vsega (kar je prav ker vleče razvoj naprej) kar so ustvarili njihovi predniki in se čutijo odgovorne za delo in razvoj šele takrat, ko že sami soustvarjajo in so tako primorani kritično ocenjevati svoj delež v skupnih naporih. V takem v proizvodni proces soustvarjanju tudi objektivne^e ocenjujejo delo starejših. Prav v zadnjem času ste imeli v dolini zgovoren primer kako pošteno in objektivno znajo mladi ceniti delo in zasluge in kako močno so pripravljeni delati za reševanje težav in hitrejši vsestranski razvoj. Reformna gibanja že močno mečejo na površje mnoge slabosti, ki so hromile razvoj in ki smo jih že dolgo upravičeno kritizirali. Smotrnejše gospodarjenje je opozorilo med drugim tudi na viške delovne sile. Problem je toliko ostrejši, ker v delovnih organizacijah ne skrbijo dovolj za pravilno razmeščanje ljudi in njihovo prekvalifikacijo. Istočasno, ko ugotavljamo pomanjkanje delavcev (še zlasti strokovnih) se marsikje kažejo viški. Že ob sprejemanju smernic reforme smo morali vedeti, da bo sličnih pojavov več in naša skupna dolžnost je, da jih čimbolj uspešno in smotrno rešujemo. Nemogoče je, da bi še tudi vnaprej čete nepravilno in nesmotrno zaposlenih zavircCle storilnost proizvajalcev. Naša uprava je draga in premalo učinkovita. Večje število zaposlenih v upravi zahtevajo tudi mnogi predpisi in birokratska praksa, ter bo potrebno spremeniti tudi nekatera določila, še zlasti pa prakso. Naša uprava preveč temelji na predpisih, inšpekciji, kontroli itd., premalo pa je, kljub samoupravljanju, medsebojnega zaupanja, kar samouprava nujno terja. Močneje se bomo morali oslanjati na zavest naših ljudi kot vedno v vsem našem revolucionarnem obdobju in zaupati drug drugemu. Le tako bomo tudi iz te težke situacije izšli kot zmagovalci. Dovolite mi, da vam iskreno čestitam k prazniku z željo, da bi s svojim delom uspešno premagovali težave in ustvarjali boljšo prihodnost. letošnji KAJUHOVI NAGRAJENCI PODELJENE SO TRI KAJUHOVE NAGRADE 9 DRUŽBENO PRIZNANJE ZA NESEBIČNO DELO SO LETOS DOBILI: MARTIN PRIMOŽIČ, HINKO DERMOL IN IVAN MARIN Komisija za Kajuhove nagrade je letos podelila tri nagrade. Na slavnostni seji občinske skupščine, občinskega odbora SZDL in predsedstva občinskega združenja borcev NOV je podelil Kajuhove nagrade predsednik komisije tovariš Peter Krapež. Nagrajeni pa so bili: Mar- tin Primožič za uspešno dolgoletno prostovoljno delo na področju oblikovanja socialistične družbene zavesti, Hinko Dermol za uspešno delo na področju kulture, prosvete in telesne vzgoje in Ivan Marin st. za življenjsko delo na področju glasbene dejavnosti. martin primožič - branko Med prvimi zavestnimi družbenimi delavci je bil tudi Martin Primo-žič-Branko, rojen leta 1919 v rudarski družini v Lokovici. Kakor vsi otroci rudarjev tiste dobe, je Martin "začutil, da prinaša oče iz službe za majhen kos kruha velike žulje na rokah. Zakaj tako? Tega kot otrok ni mogel vedeti. Toda, ko je postal mizarski vajenec in pozneje izučen mizar, je kmalu spoznal kako skupno z vsem delavskim razredom nosi težko breme socialnih krivic in ekonomske podrejenosti. Četudi mu v usodnih dneh leta 1941 nihče ni vsega razložil, je vede} kje je njegovo mesto. Izpostavil se je vsem nevarnostim za .življenje in podpiral NOV, dokler 9. 5. 1944 ni odšel tudi sam v partizane in pozneje dobil čin poročnika. Prekaljen v NOV, z izkušnjami v praksi in z znanjem, ki mu ga je dalti mojstrska šola v Ljubljani, je tudi •po osvoboditvi, vse do danes ostal vedno v prvih vrstah graditeljev novega, pravičnejšega družbenega reda. Ce je skupnost od njega še toliko zahtevala, nikoli ni dejal, da bi bilo zanj preveč in pretežko. Vselej in povsod je opravičil zaupanje občanov in družbenih organizacij, ki so ga izvolile na odgovorna delovna mesta. Kot sekretarja OK ZKJ Šo-štanf, podpredsednika OLO Šoštanja, , sekretarja okrajnega odbora OF Mozirje, tajnika občinskega sindikalnega sveta, dolgoletnega občinskega in okrajnega odbornika zbora proizvajalcev, predsednika občinske komisije za zadeve borcev in invalidov itd., vselej ga ljudje poznajo kot človeka in neumornega akterja novih družbenih odnosov. Tudi člani raznih prostovoljnih društev so videli v njem sposobnega družbenega delavca. Zato ni slučaj, da je bil izvoljen na toliko vodilnih mest, med drugim v pododbor rezervnih oficirjev, za predsednika nadzornega odbora strelske zveze, za predsednika DPD Svobode, za člana sekretariata občinske zveze kul-turnoprosvetnih organizacij itd. Vse navedene funkcije niso ostale samo formalno pripisane njegovemu imenu, temveč pomenijo nesebično sa-moodpovedovanje počitku, razvedrilu in drugim osebnim dobrinam, ne da bi pričakoval, da mu bo skupnost to povrnila. Z delom in delovnimi \ uspehi, s skromnostjo, vztrajnostjo in človečnostjo je vzor priljubljenega prostovoljnega družbenega delavca, ki daje velik prispevek za družbeni napredek. V očeh občanov pa uživa ugled in spoštovanje. Poleg medalje zasluge za narod in poleg posebnega odlikovanja zveznega odbora Osvobodilne fronte Jugoslavije, katerih nosilec je postaL pred leti, naj mu bo tudi Kajuhova, nagrada zasluženo družbeno priznanje in vzpodbuda za nadaljnjo ustvarjalnost. ivan marin Ivan Marin se je pred več kot tridesetimi leti začel ukvarjati z godbo. Že leta 1937 je pri sokol-ski godbi v revolucionarnih Trbovljah začel poučevati mladino, ki ji je leta 1941 postal kapelnik. Leta 1944 se je vključil v NOV in je sodeloval pri godbi IV. operativne cone. Po osvoboditvi je prišel v Šoštanj, kjer je ponovno zaživelo glasbeno življenje. Tu je tovariš Marin delal, razdajal svoje sposobnosti in učil ter zbiral nove talente. Plodovi njegovega dela se B I J s Hlll m 1§1I1 r .„... J |f : jT . . poznajo še danes, kajti naučiti nekoga igrati, vzbuditi mu veselje ter plemenita čustva, je veli-' ko in hvaležno delo, ki ostane trajna last kulturnega bogastva. Po letu 1957 dela v Velenju, kjer je postal organizator in učitelj HINKO DERMOL V vrste neumornih in vestnih graditeljev ter vzgojiteljev spada tovariš Hinko Dermol. Poln delovne energije in ustvarjalne sposobnosti je po končanem študiju na mariborskem učiteljišču začel delati na osnovni šoli Paka. Tu je vzgajal, tu je oblikoval svoje ideale. Svoje prve sposobnosti je tovariš Hinko uveljavil pri gledališki družini v Družmirju in kmalu je postal stalni član amaterske družine in pevskega zbora pri delavsko prosvetnem društvu Svoboda Velenje. S svojim delom si je ustvaril zaupanje vseh, ki so ga poznali, predvsem pa je njegov vzgled vzpodbujal mladino. Njegova je bila zasluga, da je bilo takrat tako pestro gledališko življenje v Velenju. Veselilo ga je organizacijsko delo, sem ga je vodila dolžnost predsednika in želja, da se kultura širi, da se dviga nivo sposobnosti in potreb po novi višji in zahtevnejši kulturi. Toda še bolj je zaživel v vlogi zapitega Andreja v »Plavžu«, v vlogi dobrosrčnega doktorja JDonalda v »Operaciji« in zaljubljenega pevca Šobra v opereti »Pri treh mladenkah«. Pri naštevanju njegovih izredno uspelih vlog bi ne mogli mimo pravičnega Pravda-ča v »Celjskih grofih«, mimo oholega župnika v Cankarjevem »Hlapcu Jerneju«. Še bi morali naštevati uspele kreacije, toda tovariš Hinko je bil amater, ki je imel izredno veselje in voljo do dela, zato pa tudi velike uspehe. Gotovo je dobršen del njegovih zaslug, da je leta 1956 velenjska igralska družina kot najboljša delavska amaterska družina, sodelovala na mednar. prireditvi. Veliko nalog je tovariš Dermol sprejemal sam, a zaradi uspehov so mu bile zaupane organizacije kulturnih prireditev v počastitev 40. obletnice ustanovitve ZKJ v Ljubljani in 15-letnice osvoboditve v Celju. Zadnja leta pa je tovariš Dermol začel delati pri organizaciji in vodenju kotalkarjev pri TVD »Partizan-Rudar« Velenje. To je novo področje telesne kulture, ki je med mladino zelo priljubljeno. Klub kotalkarjev je mlad, a zaradi vestnega, požrtvovalnega in sistematičnega vodenja je dosegel uspehe, ki jih zavidajo mesta z dolgo tradicijo. Gotovo je bilo mogoče take uspehe doseči samo ob veliki ljubezni do mladine in ob nesebično vloženem delu. Tovariš Hinko ni nikoli dobival denarnega nadomestila za čas in trud, ki ga je posvetil mladini, zato je deležen toliko večjega priznanja. Ni mu žal ur in dni, ki jih prebije ob vodenju in vzgoji mladine, zato dosega uspehe, zato je vzor mnogim, ki so mu zaupali. Tak vzgojitelj pripada mladini in med njimi bo mlad. KONFERENCE AKTIVOV ZMS OKTOBRA SE BO ZBIRALA MLADINA NAŠE OBČINE NA LETNIH KONFERENCAH AKTIVOV ZMS, KI BODO IMELE OB ZELO POMEMBNIH DRUŽBENIH DOGAJANJIH RAVNO LETOS ŠE POSEBNO NALOGO. TO NAJ BO PRILOŽNOST, KJER BODO MLADI POVEDALI SVOJA KRITIČNA MIŠLJENJA O VSEH STVAREH S KATERIMI SE VSAK DAN SREČUJEJO NA DELOVNEM MESTU IN V PROSTEM ČASU. Nedvomno se bo prav sedaj, ob gospodarski reformi, do kraja sprostila vsa družbena in politična aktiv- godbe. Prav ta godba je po njegovi zaslugi dosegla na mnogih republiških in zveznih tekmovanjih lepa priznanja, ki so ponos vsemu prebivalstvu. Novemu Velenju je poklonil koračnico »Udarnikom Novega Velenja«, za kolektiv rudnika pa je napisal in skomponiral »Rudarsko himno«. Napisal je še nekaj koračnic, ki jih je ljudstvo sprejelo za svoje. Rezultati dela tovariša Marina so veliki. Še dolgo se bo poznalo njegovo delo in želimo, da bosta njegova vztrajnost in vestnost zgled in vodilo mladi generaciji. NOVE VAJENSKE NAGRADE 1. oktobra 1965 je začel veljati republiški zakon o nagrajevanju vajencev. Z uveljavitvijo tega predpisa so v naši republiki nehale veljati določbe 147. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih, po katerih je morala vajeniška nagrada v prvem letu učenja znašati najmanj 50%, v tretjem letu učenja pa najmanj 90% povprečnega osebnega dohodka nekvalificiranih delavcev v tisti delovni organizaciji, pri kateri se je vajenec učil svojega poklica. Tako visoke vajenske nagrade so povzročile, da je bilo letos sklenjenih manjše število vajenskih pogodb, ker so delovne organizacije in zasebni obrtniki smatrali, da so njihovi izdatki za šolanje vajencev previsoki. Po novem zakonu urejajo delovne organizacije same nagrajevanje vajencev s svojimi splošnimi akti, ki jih sprejemajo njihovi delavski sveti. S temi splošnimi akti se bo določala višina vajenskih nagrad, odvisnost teh nagrad od uspeha, ki ga vajenec pokaže v šoli in pri praktičnem delu v delovni organizaciji ter osnova in merila, po katerih se ugotavlja uspeh pri šolanju in višina vajenskih nagrad. Občinske skupščine lahko določijo najvišji znesek, ki pripada vajencu. Samostojni obrtniki morajo vajencem plačevati nagrade najmanj v višini povprečnega zneska nagrad, ki jih plačujejo družbene obrtne organizacije na območju občine svojim vajencem. To povprečje ugotavlja občinski upravni organ, ki je pristojen za delo in delovna razmerja. Vajencem pripada nagrada v času praktičnega uka, kakor tudi v času šolskega pouka ter dopusta. Če delovna organizacija plačuje za vajenca stroške prehrane, delovne obleke ali internata ali mu te stroške nadomesti neposredno v gotovini, lahko delovna organizacija te izdatke všteje v vajensko nagrado s tem, da lahko občinska skupščina po potrebi določi razmerje med zneskom, ki se izplačuje vajencem neposredno v gotovini in izplačili delovne organizacije za prehrano, internat ali delovno obleko vajenca. Sprejeti zakon omogoča samoupravno urejevanje te problematike ' v skladu s potrebami in lahko pričakujemo, da se bo zaradi tega število vajenskih pogodb v naši občini nekoliko povečalo, čeprav je bil zakon sprejet nekoliko pozno. nost mladih, ki se je ponavadi izražala le v seznanjanju z osnovnimi načeli in razlaganju novih gospodarskih ukrepov. Letne konference dajejo novo priložnost za aktiviranje vseh mladih ljudi pri obravnavanju konkretnih problemov na njihovem območju dela. Konference ne smejo tudi mimo ostalih pomembnih stvari s katerimi se srečujejo mladi naše občine. V mislih imamo med ostalim predvsem zaposlovanje, izobraževanje, štipendiranje, nagrajevanja in podobno. v Nekaj aktivov je že imelo konference. Na njih so tudi letos raje posvečali večjo pozornost organizacijskim kot pa vsebinskim vprašanjem. Vzrok za to je potrebno iskati v njihovi nedovoljni pripravljenosti, kar lahko pripisujemo delno vodstvom aktivov in premajhnemu angažiranju občinskega komiteja ZMS, nekaj pa tudi družbeno političnim organizacijam, ki mlade niso dovolj usmerile v poglabljanje dejanskih problemov. Terenski aktivi še niso dovolj seznanjeni z novo gospodarsko reformo, kakor tudi z ostalimi tekočimi družbenimi dogajanji. Terenske organizacije ZK in SZDL morajo posvetiti v bodoče temu vprašanju več pozornosti, saj bo končno tudi od jasne orientacije mladih odvisen uspeh našega dela in ciljev, ki jih imamo pred seboj. Letne konference aktivov, o katerih bomo podrobneje še pisali, naj bodo temeljita priprava na letno konferenco mladine naše občine, ki bo v začetku prihodnjega meseca. Tam bomo lahko dobili pregledno sliko o dejavnosti mladih, o njihovih težavah, s katerimi se srečujejo in o stvareh, ki jih bomo reševali v prihodnje. SPOMINI PRETEKLOSTI ZVESTI PES Graška gora je bila vedno zavetje partizanov. Nanjo so vezani mnogi prijetni spomini. Pri Metulju pa so posebno spominjajo Ivana, ranjenega partizana. Tam nekje v bližini jc bil, v bunkerju. Zavlekel se je tja s svojimi poslednjimi močMi. Noga mu je prav izgorevala. Gnojila se je tako, da je že vsa okolica zaudarjala na razpadajoče meso. Ivanu se je bledlo. Otepaval je z dolgimi rokami Okoli sebe in prosil naj ga ustrele, ker ne zdrži več. Ko mu je malo popustilo je naročeval pozdrave za mater in očeta za katere je bil popolnoma siguren, da jih ne bo več videl. Rana ga je vedno bolj spravljala v obup. Pri Metuljevih so se spomnili na staro zdravilo: med. Namazali so mu rano z medom. / Nenadoma so na Graško goro vdrli Nemci. I;van je ostal v bunkerju. Metuljevi tisti dan niso šli ven. Nemci so ves dan motovili tudi okoli njihove hiše. Ovčjak Kastor, tako so ga imenovali pri Metulju, čeprav je tj^i prišel že odrasel od nekod, in so ga mogoče včasih klicali drugače, je bil dober pes — čuvaj. Toda njegovo čuvanje je prenehalo čim je zaslutil Nemce. Nemci so ga pred leti obstrelili v nogo, da je malo šepal na levo prednjo taco. Partizanov se ni ogibal in jim je celo prijazno migal z repom — Nemcev pa ni mogel videti. Tako je tistega dne pobegnil in se skril k Ivanu v bunker. Z Ivanom sta bila že davno prijatelja. Veselo se je stisnil k ranjenemu partizanu. Toda Ivan je bil v nezavesti-in ga ni čul. Kastor mu je dihnil prav na uho in ga potem obliznil po licu. Tako ga je popolnoma prebudil, vendar le za kratek čas, kajti Ivanu se je spet zatemnilo pred očmi in ponovno se je po-greznil v nezavest. Ob prebujanju se je razbrcal, tako da je odpadla obveza z noge. Ogromna rana je gnojno zijala v strop, velika za dve dlani, če ne več. Ivan je bil nekje daleč med svojimi. Še je živel, ker sicer ne bi mogel sanjati o domačem kraju na Dolenjskem. Pri Straži je bil doma in rad je z očetom hodil v gorco, kjer sta ob dolenjskem cvičku tako rada pokramljala. Straš-na žeja ga je mučila. Zgubil je mnogo krvi, ko je bil ranjen in sedaj mu gnojna rana kar požira tekočino, da bi pil neprenehoma, ves sod cvička ... še več! Domači pri Metulju so mu vlivali hruševec v žejna usta. Končno se je prebudil. Kastor je od veselja cvilil in lajal vmes ter mahal svojemu prijatelju z repom v pozdrav. Metuljevi so Ivanu povedali, da je dolgo spal, menda kar dva dni skupaj in da so Nemci že odšli. Medtem je bilo tudi z rano mnogo bolje. Kastor je bil glavni zdravnik — z lizal je ves med z rane in za čudo, kot nekoč sebi, je zlizal tudi Ivanovo rano. Nič več se ni gnojila in po nekaj dneh je Ivan odšel iz bunkerja v brigado. Kastor ga je spremljal... SKRITA MISEL Harmonikaš Matija, vestfalski Slovenec, je korajžno razpotegnil meh. V domačiji se je razpletel prijeten pogovor o zadnjih zmagah zaveznikov na vseh frontah. Tudi v dolini je vse manj nemških vojakov. Potegnili so se v večje postojanke. Samo močne patrulje še od časa do časa kri-žarijo po deželi in še te se izogibljejo partizanov, če le da. Videti je, da Hitlerju trda prede. Ob teh pogovorih se je gospodar še bolj raznežil in ni štedil pri pijači in jedači. Domača hči, ki je bila že godna za ženitev, je z očmi nežno božala komandanta. Obveščevalci so se vračali s pomirjujočimi vestmi. Sovražnikovih kolon ni nikjer. V takšnem prijetnem in mirnem vzdušju se nam je vse mogoče pletlo po glavi. Komandant je občutil božajoče poglede toda pred tolikimi ljudmi ni kazal svojih skritih misli, ki so mu že davnaj šepetale čudno nežne stvari... Upihnili smo petrolejko in polegli pp slami, ki smo jo postlali po izbi. Na krušni peči so se stiskali domači otroci. Ob klopi je komisar s torbico v vzglavju globoko zasmrčal. . Komandantu ni bilo do spanja. Prižgal si je cigareto in izginil malo na zrak. Pravi, da mu planinski zrak pač vedno prija. Skrita misel ga je spremljala tako, da je naletel v hodniku na domače dekle. Kdo ob takšnih prilikah še ne bi verjel v prenos misli. OBČINSKI PRAZNIK V SLIKI V Plešivcu so šolarji dobili nove šolske prostore. Ob tej priliki so priredili bogat kulturni program. Na svečanosti je govoril učitelj Martin Pustatičnik. Partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane, ki je nastopil na zaključni prireditvi v Šoštanju, je navdušil prisotne poslušalce. Lepo preurejena vzgojno-varstvena ustanova v Šoštanju je pomembna pridobitev za šoštanjčane. Največ zaslug, da so uredili otroški vrtec, ima vodja te ustanove Ivanka Rabič. — Na sliki: gostje na otvoritvi. Začasni pravilnik o delovnih razmerjih člane delovne organizacije »Vegrad« bomo za delo na dan tedenskega počitka ali na Takšen delovnik omogoča boljšo organi, še v enem nadaljevanju, preko našega časo- dan državnega praznika. i zacljo oddiha In rekreacijo na dan teden- \ skega počitka, pa tudi odhod oddaljenih DELOVNI CAS \ delavcev domov. plsa seznanili o osnovnih določilih njihovega začasnega pravilnika o delovnih razmerjih. DELOVNI ČAS IN RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA Polni delovni čas je 48 ur na teden ali 8 ur na dan. V podjetju ni delovnih mest, na katerih bi zaradi posebnih delovnih pogojev bil potreben krajši delovni čas. Pravilnik določa delovna mesta, na katerih je možno delati tudi krajši delovni čas kot 8 ur na dan. Ta delovna mesta so: — snažilke v pisarnah, delovnih naseljih, gradbiščnih barakah tn v restavraciji, — servirke v restavraciji In kuharice v občasnih gradbiščnih kuhinjah, — priprava in razdeljevanje malic. S sklepom o vstopu na delo se določi za posamezna delovna mesta delovni čas, višina osebnega dohodka, druge pravice iz skupnega dela, za kar lahko delavec ln organ, ki odloča o vstopu, podpišeta dogovor. PODALJŠAN DELOVNI ČAS Gradbeništvo ima še vedno sezonski karakter ln je odvisno od vremenskih prilik. Zaradi tega pravilnik natančno določa primere, ko je obvezno delati več kot polni (8 ur) delovni čas. Več kot polni delovni čas, v nadaljnjem besedilu podaljšani delovni čas, so delavci podjetja dolžni delati v primerih, ki jih določa 43. člen temeljnega zakona in še v naslednjih primerih: 1. nujno dokončanje začetega dela, če bi prekinitev pomenila večjo materialno škodo (betoniranje plošče) atl priprava določenega dela (opaži ali polaganje armature), da večja skupina delavcev lahko nadaljuje delo' 2. pri delih, ki so po svojem značaju sezonska in pri delih, kjer se kljub dobri organizaciji dela ne more v polnem delovnem času opraviti nujnih ali pogodbenih del ln bi zaradi tega nastala za podjetje materialna škoda, 3. pri delih, ki so zaradi neugodnih atmosferskih prilik v zaostanku, 4. popravilo strojev in opreme, ki se pokvarijo med delom, in bi popravilo v rednem času pomenilo občutni zastoj v proizvodnji. 5. tekoče vzdrževanje ter pregled strojev ln opreme, če to nI mogoče napraviti med obratovanjem, 6. izdelava predračuna, ponudb ln obračunov, ki so vezani na določen rok, in bi zakasnitev pomenila neuspeh v poslovanju ali materialno odgovornost podjetja. O uvedbi podaljšanega delovnega časa odloča upravni odbor, ki določa okvirno, koliko sme trajati podaljšano delo. Posamezne naloge za daljše delo daje na predlog neposrednih vodij direktor podjetja. Vodje enot so dolžni kontrolirati delo v podaljšanem delovnem času. čas, ko delavec ostane na delu dalj kot polni delovni čas, Je posebni delovni pogoj ln se upošteva pri nagrajevanju po vloženem delu. Vsaka ura po polnem delovnem času se obračuna po osnovah in merilih veljavnega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov (nadurno delo). Za končanje določenega nujnega dela se lahko odgovorni vodja pogovori s skupino delavcev tudi za drugačno obliko obračuna. Takšen dogovor inora biti v skladu z določilom tega člena ln veljavnega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Delavec, ki dela v podaljšanem delovnem času,' lahko v naslednjih dneh ne dela toliko časa, kolikor je bil na podaljšanem delovnem času. To predvsem velja za dela v administraciji. O tem odloča vodja, ki je odredil delo v podaljšanem delovnem času. Isti kriteriji veljajo Delovni čas Je razporejen v odvisnosti letnih časov ln sezonskega značaja proizvodnje. Zato pravilnik predvideva v proizvodnih enotah v letnem časii 10 urni delavnik, seveda v odvisnosti od proizvodnih nalog. Pravilnik določa naslednje: Delovni čas v podjetju je vsak dan od 6. do 14. ure. V primeru uvedbe druge Izmene pa je delovni čas prve Izmene od 5. do 13. ure, druge Izmene pa od 13. do 21. ure. Druga izmena se uvede v nujnih primerih s skepom upravnega odbora podjetja, običajno v letnem času. V času od IS. 10. do 13. 2. je začetek ln konec dela v proizvodni in servisni dejavnosti od 7. do IS. ure. V delovnih enotah gradbene proizvodnje in obratih zaključne dejavnosti, je v letni sezoni od 1. 5. do 30. 9., ne glede na določilo 41. člena, delovni čas od 6. do 17. ure s tem. da je od 13. do 14. ure enourna prekinitev za kosilo. Obračun osebnega dohodka nad 8 ur na dan se napravi po določbah 39. člena tega pravilnika. NOČNO DELO DOLŽINA IN ORGANIZACIJA odmora IN POČITKA Delavci s polnim delovnim časom Imajo v teku dnevnega dela 30 minutni odmor po končanih treh urah dela. Delavci s skrajšanim delovnim časom nimajo pravice do tega odmora, čas odmora se uporabi za malico. V času odmora se delavci ne smejo oddaljiti od delovnega mesta oziroma prostora za odmor brez predhodnega Izrednega dovoljenja. Cas odmora se šteje za čas prebit na delu. TEDENSKI POČITEK Rednega dela v nočni Izmeni pravilnik ne predvideva, razen za nočne čuvaje ln vratarje. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov določa način OD za nočno delo. V Izjemnih primerih, kot je to določeno za delo v podaljšanem delovnem času in če to zahteva tehnološki proces, se sme organizirati delo tudi v nočnem času. DELOVNI CAS NA DELIH ZA DOLOČEN ČAS Delavci, ki so sprejeti na delo za določen čas, (sezonska dela) Imajo lahko tudi 12-urn! delavnik. Za te delavce bo s splošnimi predpisi urejeno, da se bo ta čas preračunaval na delovne dni s polnim delovnim časom ln priznaval v delovno dobo. DELOVNI ČAS OB SOBOTAH Tedenski počitek je najmanj 24 ur brez presledka. Dan tedenskega počitka je praviloma nedelja. V primeru nujnega dela na dan tedenskega počitka je potrebno zagotoviti počitek naslednji dan ali katerikoli dan v tednu. Delo na dan tedenskega počitka odreja vodja, ki od-reja delo v podaljšanem delovnem času, kakor tudi, kateri dan bo tedenski počitek, če se je delo opravljalo na redni dan tedenskega počitka. Odgovorni vodja, ki ne omogoča tedenski počitek, krši delovno dolžnost. LETNI DOPUST 2e lansko leto je delavski svet podjetja sklenil, da se ob sobotah lahko konča z delom ob 12. url, s tem, da se med tednom dela 2 url več. Tudi začasni pravilnik določa delovni čas ob sobotah od 6. do 12. ure. Med tednom pa je potrebno nadoknaditi 2 uri. Zap. št. Nazlv-kat. del. m. Temeljni zakon o delovnih razmerjih določa, da delovne organizacije same določijo dolžino letnega dopusta v mejah, kot jih določa zakon. SGP »Vegrad« Velenje določa za svoje člane delovne skupnosti naslednje: Letni dopust delavcev v podjetju je najmanj 14 dni. Najdaljši dopust je 30 dni, z upoštevanjem vseh osnov ln meril. Konkretne osnove in merila za letni dopust so: — kategorija In teža delovnega mesta, — delovna doba in drugi pogoji dela, — posebni pogoji dela (Invalid, aktivni udeleženec NOB, sama mati z otrokom in podobno). Dopust se določa po tabeli, v kateri so vsa delovna mesta kategorizirana v 7 skupin, z upoštevanjem težavnosti, odgovornosti, strokovnosti ln delovnega staža. Tabela letnega dopusta, na osnovi katere se določa viilna dopusta posameznim delavcem, je: Delovna doba — pogoji dela Mlnlm. «) o m p ^ **• i i i J J J i 1. Vodilna delovna mesta 2. Vodje sektorjev 3. Vodje gradbišč delov, in obrat. 4. Vodje samost. odd. na upravi 5. Brigadirji, VK delavci in usl. VS 6. KV delavci in usl. Sš 7. PK ln NK delav. NSI in pom. usl. Ne glede na tabelo in delovno mesto, ko-ristijo 30 delovnih dni dopusta delavci, ki imajo priznano delovno dobo nad 30 let. (Dalje prihodnjič) Dopisujte v naše glasilo! 14 6 1 10 12 14 IS 1« 14 S 7 9 11 13 1« 1« 14 4 6 i 10 12 IS 1« 14 3 5 7 9 11 14 16 14 1 4 6 8 10 13 16 14 1 i S 7 9 12 16 14 0 2 4 6 t 11 16 Kmalu se je zazibala prijetna toplota v sanje, globoke, mirne toda kratke. V temi se je spotaknil komandant ob mojih nogah, ko se je vračal v sobo. Zaklel je, kot po navadi,-če ga je kaj presenetilo in se zleknil ob meni na slamo. Spet so se vračale patrulje in javljale, da nič novega. Proti jutru sem se za hipec zbudil, Hitro premeril vso izbo, videl, da je vse v redu in spet zaspal. Tresknilo je, da smo vsi kot eden poskočili iz naših ležišč. V sobo je skočil stražar in zavpil: »švabi!« Rafal je oplazil hišo in nekaj nabojev je razbilo šipe na oknu in se zarilo v stene, da je odpadel omet. Domače žene so jokale. Mi smo preklinjali in iskali na hitrico svoje reči. Nekateri so kljub prepovedi bežali iz hiše, ne da bi premislili od kod strelja. Dva sta zaradi te neprevidnosti bila ranjena pred hišo. Mi smo pa pri zadnjih vratih mimo hleva in gnojišča kmalu dosegli vzpetino nad hišo in udarili proti nezaželje-nemu jutranjemu gostu. Naš protinapad je Švabe presenetil. Mislili so verjetno, da nas bodo vse pobili v hiši. Streljanje je utihnilo. Zbrali smo se v bližnjem gozdu in veseli, da smo odnesli kolikor toliko zdravo kožo šli naprej proti Pohorju. Toda zelo previdno! švabov mora biti še več tod okoli. Predstraže so previdno tipale okoli sobe in obveščevalci so bili manj navdušeni, da bi se odlepili od štaba. Od daleč so že odmevali posamezni streli. Patrulje so nam spet javile, da so opazili sumljivo premikanje nedaleč od nas. Razvili smo se v strelce in počasi prodirali po-gozdu. Nekaj strelov nas je vrglo na zemljo. Iskali smo zaklonišče. . ' Čeprav je bila situacijo dokaj resna, sem se srčno smejal tovarišici Ančki, ki je na komando, da naj leže in poišče zaklonišče, tiščala glavo v zemljo toda njen zadnji del je visoko štrlel prbti nebu kot vabljiva tarča sovražnikovih strelcev. Po kratkem spopadu so se Nemci umaknili in za vsak slučaj smo tudi mi ubrali pot globoko v pohorske gozdove. Danes bomo spali kar pod smrekami... Kako hitro se menja sreča! Komandant je sočno preklel vojno in tista skrita misel iz tople izbe v pohorski kmetiji je kakor veverica odskočila na bližnjo smreko in od tam mu je ušla v široke gozdove. PARTIZANSKA KIRURGIJA Celo v partizansko bolnico je zadišala pomlad, čeprav je bilo zaradi težkih bolnikov dovolj smradu tod okoli. Nekaterim so zaradi ozeblin prsti dobesedno odpadli. Tudi sicer je bilo mnogo bolnikov, ki so jim operirali nogo ali roko, da bi jih tako obdržali pri življenju. Prišleku je pripovedoval Marjan, kako je bilo z njim. Bil je na položajih nekje pri Joštu. Še prej, ko se je dobro zavedel, se mu je zaril naboj v desno roko. Pravzaprav ga ni niti dobro'bolelo. Nekaj mu je začelo toplo curljati po rokavu in to je bilo vse. Da bi ga takrat vprašal, če je hudo biti ranjen, bi se veselo zarežal in mahnil z roko, »saj to ni nič«. Na hitro so mu obvezali roko in ga poslali k bata- ljonskemu bolničarju, ki je bil v bližnji kmečki hiši, kjer je prevezoval težje ranjence. Bolničar mu je popravil zasilno obvezo in ga poslal nazaj v vojaško enoto. Toda glej vraga. Vsako uro je bolj čutil rano. Potem je začela roka otekati. Pri prstih je postala čisto plava. Bolečine so postale neznosne. Zdelo se mu je, kot da tišči roko v ogenj. To je peklo in skelelo, da bi človek ponorel. Tu je bila posredi brez dvoma zastrupitev so ugotovili v brigadni ambulanti. Edina pomoč je amputacija roke. Že tako ga je bolela roSa, da je kar slabo slišal, vendar je dobro razumel: amputacija roke. Toda kako v teh razmerah, ko ni ne bolnice in ne kirurgov. Poseg je bil nujen in brigadni zdravnik, ki sicer še ni končal medicinskih študijev in ga je vojna vihra mimogrede povišala v pravega zdravnika, je ukazal bolničarju naj pripravi vse za operacijo — škarje, nož in skoro ne bi verjel svojim očem — pravo žago, ki so jo pri njih doma imenovali »lisičji rep«. Vse to so kuhali v velikem kotlu in kmalu so ga položili na klop. V usta so mu vrinili zeleni paradižnik in mu veleli naj krepko stisne. Brez vsake injekcije so taikoj načeli desno roko, ki je kaj kmalu ležala poleg Marjana na tleh. Tega sicer Marjan ni več videl in tudi zbudil se je šele v partizanski bolnišnici. še danes rad seže z desno roko po cigareti, vendar samo v mislih, ker se vedno še zadnji trenutek zdrzne in si pomaga z levo. Če mu pa kdo ponudi paradižnik, ga že leta in leta odklanja ... in prav ima. Napisal: VLADO VALENČAK Pionirji i ž Kragujevca LANIv KO SE JE KRAGUJjEVAC SVEČANO SPOMINJAL SVOJIH ŽRTEV SO POVABILI DESET PIONIRJEV IZ NAŠE OBČINE NA OBISK HEROJSKEMU MESTU, NJIHOVIM PREBIVALCEM, PREDVSEM PA SVOJIM VRSTNIKOM — KRAGUJEVŠKIM PIONIRJEM. GOSTOLJUBNOST DRUŽIN, KI SO NAŠE OTROKE SPREJELE, PREDVSEM PA. SVEČANOSTI NA GROBU USTRELJENIH ŽRTEV, ŽIVA BESEDA NA KRAJU KJER JE PADLO 7000 NAŠIH LJUDI, SO OSTALI GLOBOKO V SRCIH NAŠIH OTROK, KI JIH JE DOLETELA ČAST, DA SO BILI GOSTJE KRAGUJEVCA. ZATO SO PRED ČASOM PIONIRJI VELENJA Z VESELJEM SPREJELI NA DVODNEVNI OBISK 31 PIONIRJEV IZ KRAGUJEVCA. Naši pionirji so sprejeli vse svoje vili zbrane pionirje, delegate na pio- vrstnike na svoje domove. Lepo je riirski odredni konferenci na I. bilo videti, kako so se brez velikih osnovni šoli v Velenju. Našim pio- besed sporazumeli med seboj, se nirjem so predali prototip znane prijeli za roke in odšli na domove. puške »Kragujevčanke«, ki je med Gostje iz Kragujevca so pozdra- osvobodilno borbo trdsila smrt med ENAKOVREDNI ("LANI NAŠE SKUPNOSTI Mednarodni dan gluhih, 26. september, so počastili tudi v velenjski občini. Osnovna organizacija gluhih za občini Mozirje in Velenje s sedežem v Šoštanju združuje preko 100 članov. » RAZGLAS f/ () »Galanterija«, tovarna po- >2 (A hištvenega okovja in gumbov (A (') Šoštanj rabi: j>9 (9 — 1 orodjarja; <9 S — 1 strugarja; >2 S — 1 strojnega ključavničar- (A J — 1 tehnika kemije, s tri- (6 g letno prakso. >2 /2 Osebni prejemki po pravil- (/. (6 niku podjetja. Službo je mož- (A y no nastopiti takoj ali po do- f) S govoru. Za tehnika kemije S (A imamo stanovanje v garsonje- (A « Razglas velja do zasedbe W 'A mest. (A Del članstva se je sestal pretekli mesec v Šoštanju, da bi tako počastil svoj praznik ob praznovanju mednarodnega dneva gluhih. Predsednik osnovne organizacije tovariš Rudi Kešpret je pripravil referat o delu šoštanjske osnovne organizacije gluhih, ki se dokaj uspešno vključuje v družbeno življenje mo-zirske in velenjske občine. Več članov je vključenih tudi v različnih gospodarskih organizacijah kjer se uveljavljajo kot enakovredni proizvajalci in upravljalci naše socialistične graditve. Precej je zaposlenih v rudniku lignita Velenje, v tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« in v »Chrommc-talu« Velenje, nekaj pa jih je tudi doma na kmetijah ali pa v šoli za gluhoneme v Ljubljani. Duša osnovni organizacije gluhih v Šoštanju je tajnik tovariš Rudi Bolha, ki je letos Organiziral za članstvo tudi več izletovpo Sloveniji, da bi takd spoznali svojo lepo ožjo domovino, kar jim brez dvoma da je novih moči in krepi voljo do naclaljnega dela. Težje bolnike obisku tiidi rti domu, kjer jim nudijo različno pomoč. Ob novem letu pa bodo svoje člane obdarili. v Velenju okupatorje naše zemlje. Pionirji iz Kragujevca so si ogledali otroško igrišče, stadion in mladinski klub. Tu jih je pozdravil podpredsednik občine Peter Krapež, dipl. inženir. Po kosilu so odigrali prijateljsko tekmo v rokometu. Ogledali so si tudi na kotalkališču predstavo naših kotalkarjev, ki je bila za njih lepo doživetje, saj v njihovem mestu skoraj ne poznajo tega športa. Bili so tudi na izletu v dravski dolini, kjer šo si ogledali elektrarno Falo, potem pa so se odpeljali na Pohorje, / Težko bi bilo opisati veselje otrok, ki so občudovali lepbto naših krajev, prepevali svoje pesmi in občudovali jesenske barve naših gozdov. Prehitro je minilo kratko srečanje, katerega namen je bjl krepiti in utrjevati ljubezen in bratstvo med mlado generacijo Jugoslavije. 1 Poslovili so' sei Bil je sončen dan, vsi so nosili toplote) tudi v srcih, ko so si obljubili, da to srečanje ni bilo zadnje. NOVI NAČELNIK ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINSKE SKUPŠČINE Na zadnji seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, je bil tovariš Slavko Brglez na lastno željo razrešen dolžnosti načelnika oddelka za notranje zadeve občinske skupščine. Prevzel bo novo dolžnost v občinski upravi. Za novega načelnika je občinska skupščina po izrednem javnem razpisu ln na predlog republiškega sekretarji za no-t ran je zadeve SRS imenovala tovariša Martina Tovornika iz Šeptjurja pri Celju. Martin Tovornik je bil rojen leta 1925 i? Laški vasi in je bil skoraj ves čas po osvoboditvi v službi pri organih za notranje zadeve. Nazadnje je bil šef odreka za notranje zadfve občinske skupščine Šentjur. Je diplomant višje pravne šole v Mariboru. v-. Razstava Mire Pregelj v Šoštanju Občinski praznik so proslavljali tudi naši najmlajši in imeli več kulturnih prireditev. RAZGLAS Obveščamo vse lastnike goveje živine, da se vrši obvezna tuberkuiinizacija goveje živine slare nad 1 mesec. S tuberkulinizacijo pričnemo na celotnem območju občine s 1. novembrom 1965. Stroške tuberkulinizacije v znesku 500 din za govedo plača lastnik. Likovna sekcija delavsko prosvetnega društva Svoboda je povabila slikarko Miro Pregelj, da razstavi svoja dela. V Napotnikovi galeriji pa so razstavljeni originalni barvni lesorezi znamenitega japonskega slikarja Anda Hiroshige. Izredno delavna likovna sekcija DPD Svobode, ki je v Šoštanju zarezala ledino pri likovni vzgoji domačega občinstva, je s tem prevzela nase pionirsko delo, saj pred leti v šaleški dolini sploh ni bilo umetniških razstav. Za uvod v slavnostni teden občinskega praznovanja so v dvorani glasbene šole v Šoštanju svečano otvorili razstavo slikarskih del Mire Pregelj iz Litije. Otvoritve so se udeležili ugledni kulturni in javni delavci, med njimi tudi podpredsednik občinske skupščine Velenje tovariš Peter Krapež. Predsednik domačega prosvetnega društva tovariš Martin Primožič je pozdravil vse prisotne m v krajšem govoru orisal pomen praznovanja, ki se letos v glavnem odvija v Šoštanju. Za tem je moški pevski zbor zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Vse navzoče je presenetila prvič izvajana pesem dveh domačinov o.Pohorskem bataljonu. Besedilo je po spominu napisal eden preživelih borcev Pohorskega bataljona, Šoštanjčan Pepi Pusovnik, ugiasbil pa jo je pevovodja Ivan Na-raločnik. O slikarki Mfri Pregelj, ki slavi letos 60-letnico, pa je govoril Viktor Kojc, vodja likovne sekcije pri DPD Svobodi Šoštanj, ki je pripravila vrsto res kvalitetnih razstav in predavanj o razstavljalcih in njihovih delih. Mira Pregelj, rojena leta 1905 v Ljubljani, se je šolala v Beogradu in Zagrebu pri znamenitem slikarju Vladimlrju Beciču. Po študiju se je za stalno naselila v Litiji. Pregljeva je najpojnembnejša slikarka iz skupine Četrte generacije. Tehnično je mnogostranska, v snovanju impul-zivna in domiselna. Že od začetka slovi po skicami, zelo slikoviti obdelavi, po spontanem opažanju ne- posredno dane motivike, kar je razvidno tudi iz slik na šoštanjski razstavi. Samostojno je razstavljala po vseh večjih mestih Slovenije in Jugoslavije. V tujini pa je razstavljala v Londonu, Pragi, Budimpešti, Bukarešti in drugod. V dvorani glasbene šole v Šoštanju je razstavljenih 27 olj, ki predstavljajo pokrajine, tihožitja, zelo uspele primorske motive in novejše portrete. RAZGLAS Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93/49) objavlja oddelek za notranje zadeve skupščine občine Velenje, da je bilo na območju mesta Šoštanj (Trg Svobode) najdeno spodaj navedeno1 kolo 1. kolo znamke »ROG« Prosimo lastnika izgubljenega kolesa, da ga prevzame pri tukajšnjemu oddelku v roku enega leta po objavi tega razglasa. Po tem roku bo najdeni predmet postal last SLP. Delegacije organizacij ZB NOV so položile na dan občinskega praznika vence na obeležja iz narodnoosvobodilne borbe. Na osrednji proslavi v Šoštanju sta nastopili združeni godbi iz Velenja in Šoštanja. Dokaj zahtevno šoštanjsko likovno občinstvo je gotovo presenetila vest, da bodo v počastitev občinskega praznika odprli v Šoštanju kar dve kvalitetni likovni razstavi. V petek, 8. oktobra so začeli z avtomatizirano proizvodnjo izdelkov iz poliesira v šoštanjski »Galanteriji«. — Na sliki: člani kolektiva na svečani otvoritvi. šport spori šport šport nogomet SLOVENSKA LIGA RUDAR : KLADIVAR 0:0 V prvenstveni nogometni tekmi 5. kola SNL je v Velenju gostovala enajstorica Kladivarja iz Celja. Več kot 700 gledalcev je z zanimanjem pričakovalo obračun dveh starih znancev tem bolj, ker je Kladivar v pretekli sezoni igral v II. zvezni ligi. Ekipa Kladivarja pa se je to pot predstavila kot »razbita vojska«, ki Vladisavljevič, Kurct, Lukač, Kujan, Topčie, Vodeb. Ostali rezultati 5. kola: Celje : Rudar (T) 3:0 (1:0) N. Gorica : Koper 3:0 (1:0) Mura : Železničar 0:1 (0:0) Branik : Aluminij 0:3 (0:0) Triglav : Ljubljana 0:3 (0:0) Borba za žogo na tekmi Rudar : Kladivar si od srečanja ni mnogo obetala. Tekma je pokazala, da so nogometaši Rudarja boljše moštvo in so predvsem v drugem delu igre nad-igrali goste iz Celja. Neodločnost in netočno odmerjeni streli domačih napadalcev pred vrati gostov pa so omogočili, da so gostje odvzeli točko Rudarju. V domačem moštvu je bila opazna odsotnost borbenega Bizjaka, ki je bil poškodovan v Kidričevem v tekmi proti Alumini ju. Za Rudarja so nastopali: Devic, Tomšič, Rednak, Gojevič, Koren, Lestvica po 5. kolu: Celje 5 5 0 0 13:3 10 Aluminij 5 3 J 1 12:8 7 Rudar (V) 5 3 1 1 8:4 7 Triglav 5 3 1 1 10:7 7 Ljubljana 5 3 0. 2 7:7 6 Rudar (T) 5 2 1' 2 7:6 5 N. Gorica 5 2 0 3 12:11 4 Kladivar 5 1 2 2 7:6 4 Branik 5 1 2 2 10:12 4 Železničar 5 1 2 2 3:10 3 Mura 5 0 2 3 7:13 2 Koper 5 0 1 4 4:14 1 II. SCNL — vzhod MEJNIK : ŠOŠTANJ 2:1 Ostali rezultati 5. kola: Nafta : Olimp 0:1 Drava : Ojstrica 1:0 Grafičar : Papirničar 4:1 Slov. Konjice : Kovinar 1:2 Lestvica po 5. kolu: Mejnik 4 4 0 0 10:5 8 Grafičar 5 3 0 2 15:11 6 Nafta 5 2 2 1 7:4 6 Kovinar 5 2 2 1 11:10 6 Drava 5 3 0 2 10:9 6 Olimp 4 2 1 1 8:5 5 Šoštanj 5 2 0 3 9:6 4 Fužinar 4 1 2 1 14:14 4 Papirničar 5 1 1 3 9:17 3 Ojstrica 4 0 2 2 4:8 2 Slov. Konjice 4 0 0 4 2:10 0 NOVO STRELIŠČE V ŠOŠTANJU V počastitev občinskega praznika so prizadevni strelci otvorili svoje novo strelišče pri opuščenem kamnolomu v Šoštanju. Ob tem dogodku so priredili tudi pokalno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Tekmovanja se" je udeležilo 25 članov in mladincev. Dosegli so naslednje rezultate: c l a s 1 l o socialistične zveze delovnega ljudstva občne velenje Lastnik In Izdajatelj: Občinski odbor SZOL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Maruša Dolejši, Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, ^.juban Naraks, Milan Sterban, Jože Tekavec, Alojz Zavolovšek In Rudi Zevart. — Časopis izhaja vsak drugi četrtek. — Posamezna številka stane 30 din. — Letna naročnina 700 din in polletna 350 din. — Naročnina se vplača vnaprej na tekoči račun 603-16-608-43 pri Narodni banki Šoštanj. — Naslov uredništva: »SaJeškl rudar«, Velenje, Titov trg 2. — Rokopisov in fotografij ne vračamo. — flsk ln klišejl: CP »Celjski tisk« Celje. KOŠARKARSKI TURNIR ZA POKAL »ŠALEŠKEGA RUDARJA« | zmaga Šoštanja Šoštenj 73 Ljubljana 61 V zelo dramatični in enakovredni igri, na kateri je bilo okoli 200 gledalcev, so šoštanjčani premagali reprezentanco Ljubljane. Srečanje so odločili v zadnjih minutah Igre z odlično in požrtvovahio igro in tako postali prvi zmagovalci in lastniki pokala časopisa »šaleški rudar«. Najuspešnejši strelci za šoštanj so bili: Zupančič 20, Lukman 18, Moškon 15 in Natek 12. Za reprezentanco Ljubljane so nastopili: Božič, Gogelj, Vaupotič, Vo-lovšek, Plešnik (AŠK Tivoli), Sen-čar, Gogovšek, Baje (Ilirija), Peršin (Ljubljana), Muhič in Plevnik. Za reprezentanco Šoštanja pa 1 so igrali: Natek, Zupančič, Lukman, Moškon, Cerar, Škerjanc, Jerič, Vi-deršnik, Zakrajšek in Tajnik. Ob podelitvi pokala zmagovalcem — reprezentanci Šoštanja — je tovariš Naraks izrazil željo, da bi v bodoče na turnirju nastopile štiri reprezentance slovenskih mest. RK »Partizan-šoštanj«: Od leve proti desni: Sabo (tehn. vodja), Koče-var, Cerar, Brišnik, špendav, Vouk, VMenšek in Kac; čepijo: Bricman, Kemperle, Hribernik, Korpnik, Fijavž in Bubik rokomet ŠTAJERSKA ZONA Velenje : Drava 15:17 (8:8) MAH OGLASI ® Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV št. 31. Cvikl Alojz, Jurčičeva 2, Velenje. Q Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV št. 234. Lemež Franc, Podkraj 44. V prvenstveni tekmi Štajerske zone so se velenjski rokmetaši doma pomerili z ekipo Drave iz Ptuja. Po enakovredni igri v prvem delu, so domačini v nadaljevanju popustili, tV * kar so gostje izkoristili in zasluženo zmagali. Gole za domačo ekipo so dosegli: Mravlji 7, Ovnik 4, Lahovnik 2, Solina in Kovač po enega. »«* * Šoštanj : Velika Nedelja 21:19 (13:9) pazljivosti v obrambi po nepotrebnem prejeli 19 golov. Za Soštanjeane so bili uspešni: Korpnik 5, Fijavž, Hribernik, Vouk in Kovač po 3, ter Cerar, Kemperle in Špendav po enega. Rokometaši »Partizana« iz Šoštanja so na domačem igrišču premagali gostujočo ekipo z rezultatom 24:19." Ves č&s tekme šo bili domačini boJjše moštvo in zmaga ni bila vprašanje. Vendar pa so zaradi ne- kotalkanje VELENJCANI MED SEBOJ V prvenstveni tekmi 5. kola SCNL — vzhod so šoštanjski nogometaši gostovali v Sladkem vrhu in se pomerili z domačo enajstorico Mejnikov. Šoštanjčani so bili enakopraven nasprotnik vodeči enajstorici na lestvici, vendar so domači izkoristili prednost domačega terena in premagali borbene goste s tesnim rezultatom 2:1. V zadnji številki našega lista smo poročali, da je moštvo Slovenskih Konjic odstopilo od tekmovanja. Po najnovejših vesteh so se Konjičani zopet vključili v tekmovanje. Ne-odigrana tekma 4. kola med ekipo Šoštanja in Slovenskih Konjic pa je bila registrirana v korist Šoštanja z rezultatom 3:0. ' Celjska nogometna podzveza V prvenstveni tekmi I. razreda tom 2:1. CNP je enajstorjca Šmartnega ob V I. razredu CNP pa so ekipo »Ša- Paki izgubila v Brežicah srečanje leka« na domačem igrišču premaga- proti domačemu klubu z rezulta- li gostje iz Sevnice z rezultatom 4:1. STRELJANJE Za zaključek letošnje zelo uspešne tekmovalne sezone je kotalkarski klub »Partizan-Rudar« priredil klubsko prvenstvo. Nastopilo je 36 kotalkarjev, ki so nastopili v štirih tekmovalnih skupinah pri posameznikih in v dveh skupinah v parih. Na tekmovanju je presenetil Bojan Osolnik, ki je v odsotnosti Francija Blatnika osvojil prvo mesto v A skupini pred Koreničem. REZULTATI: Moški: A skupina 1. Bojan Osolnik 2. Slavko Korenič 3. Milan Jurčič B skupina 1. Oto Blatnik 2. Zdenko Rahten C skupina 1. Božo Božiček 2. Edo Sladič 3. Sandi Golob ženske A skupina 1. Duška Fišer 2. Tatjana Lap 3. Silva Vižintin ) B skupina 1. Nataša Dermol 2. Tatjana Vivod 3. Vanda Ograjenšek C skupina 1. Bojana JeVšenak 2. Milena Božiček 3. Jana Turnšek D skupina 1. Irena Gorogranc. 2. Majda Vajthauzer 3. Biba Šukl Pari A skupina 1. Dermol — Korenič 2. Lap — Osolnik v 3. Vivod — Jurčič Pari B skupina 1. Jevšenak — Blatnik Oti 2. Ograjenšek — Podvratnik 3. Božiček — Božiček Občinska rokometna liga ŠŠD V občinski pionirski rokometni ligi 'so zaključili jesenski del tekmovanji. V III. kolu so dosegli naslednje rezultate: Pionirji: Velenje I : šoštanj II 24:14 (11:4) šoštanj I : Velenje II 25:11 (10:5) Lestvica: ŠŠD šoštanj 1. ŠŠD Velenje II. ŠŠD Velenje I. ŠŠD šoštanj II. 2 1 0 5 39:22 2 0 1 4 35:26 1 1 1 3 42:34 0 0 3 0 18:48 Člani: krogov 1. Tacol Ernest (SD Elektra) 122 2. Žučko Franjo (SD Usnjar) 120 3. Leskovšek Ivan (SD Usnjar) 115 Mladinci: 1. Nahtigal Milan (SD Ravne) 36 2. Podpečan Božo (SD Pesje) 31 3. Lesjak Slavko (SD Elektra) 18 Kot edina mladinka je nastopala Breda Leskovšek (SD Usnjar) in dosegla 39 krogov! INK »Rudar« se zahvaljuje Na zadnji seji UO NK »RUDAR« so razpravl jali o nastopu velenjskih nogometnih moštev v Slovenski nogometni ligi. Ugotovili so, da je nastop v -sedanjih prvenstvenih tekmah bil uspešen, kar je nedvomno rezultat uspešnih priprav pred pričetkom prvenstva. Zahvaljujejo se vsem, ki so omogočili uspešne priprave velenjske enajstorice: rudniškemu odboru sindikata, u-pravnemu odboru, centralnemu delavskemu svetu rudnika, še posebej pa naslednjim tovarišem, dipl. inženirjem: Janezu-Grašiču, Juriju Juran-. čiču, Viktorju Barletu, Dušanu Janežiču; nadalje: Antonu r Romihu, Karlu Božičniku, Er-nestu Rahtenu in Ivu Rahtenu. Zahvaljujejo se tudi celotnemu kolektivu rudnika lignita Velenje. KINO »SVOBODA« VELENJE Dne 23. in 24. oktobra »INVAZTJA VIKINGOV« italijanski barvni CS film Dne 26. in 27. oktobra HUDIČEVO OKO« švedski film Dne 28. in 29. oktobra »DOBRI DUH PARIZA« ameriški barvni VV film Dne 30. in 31. oktobra »RAZTRESENI PROFESOR« ameriški VV film Dne 2. in 3. novembra »VSO DOLGO NOČ« angleški film Dne 4. in 5. novembra »SKRIVNOSTNI JUDEX« francoski film FILMSKO GLEDALIŠČE Dne 25. oktobra »EN KROMPIR, DVA KROMPIRJA« angleški. VV film Dne 1. novembra »STRAŠNA NOČ« (Titanic) angleški CS film KINO »KAJUH« ŠOŠTANJ Dne 23. in 24. oktobra »V VRTINCU« ameriški barvni film Dne 27. oktobra »DILEMA« ameriški film Dne 30. in 31. oktobra »SALVATORE GULIANO« italijanski film Največ golov so dosegli: Vačovnik (šoštanj I.) 13, Taušič (Velenje II.) 11, Buršič (Velenje I.) 11, Osolnik (Velenje II.) 10, Kristan (šoštanj I.) 10, Žagar (Velenje I.) 10, Krajnc (Šoštanj I.) 8, Vihar (Velenje I.) 7, Hrastnik (Velenje II.) 6 in Melan-šek (šoštanj II.) 6. Pionirke: Velenje I. : šoštanj TI. 13:4 (7:2) šoštanj I. : Velenje II. 5:0 (w. o.) Lestvica: ŠŠD Velenje I. 3 0 0 6 31:13 ŠŠD šoštanj I. 2 0 14- 14:14 ŠŠD šoštanj II. 10 2 2 12:20 ŠŠD Velenje II. 0 0 3 0 7:17 Največ golov so doseale: Vivod (Velenje I.) 20, Cas (šoštanj II.) 7, Siter (Velenje II.) 6, Robnik (Velenje I.) 3, Božič (šoštanj I.) 3, Žabkar (šoštanj L> 3, Jamnjkar (Velenje I.) 2, Kličck (Velenje i.) 2, Tom še (Šoštanj I-I.) 2 in Meh (šoštanj L) 2. NAMIZNI TENIS 65 jih je tekmovalo Da bi poživeli namiznoteniško de javnost v Velenju, je komisija za namizni tenis pri Ob ZTK organizirala v mali dvorani kulturnega doma prvenstvo mesta Velenje v tej športni panogi. Nastopilo je 65 tekmovalcev, ki so se pomerili v treh starostnih skupinah. Rezultati: Pri pionirjih je zmagal Dobnik Branko pred Plankl Zvonkom in Bračič Mišom itd. Pri mladincih je bil vrstni red najboljših naslednji: 1. Magdalenič Josip, 2. Višner Franc, 3. Bertoncelj Drago, 4. Ger-v šak Peter. Najboljši člani pa so se zvrstili takole: L Vrtačnik Janez, 2. Kaste-lic Jože, 3. Solina Ivan, 4. Centrih Edvard. Zmagovalci so prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali: trg. podjetje »Bazen«, trg. podjetje »Velma«, Mladinska knjiga in Delavski klub. ] OBRAT POLIESTER obeta boljše čase UREDILI SO NOV PROIZVODNI OBRAT # AVTOMATIZIRANI STROJI BODO POCENILI IN IZBOLJŠALI IZDELKE « IZKUŠNJE ZAGO- TAVLJAJO USPEH ŠOŠTANJSKO »GALANTERIJO« SO USTANOVILI 1956. LETA, DA BI IZDELOVALI GUMBE IN OKOVJE ZA POHIŠTVO. ZAČETEK JE BIL TEŽAK, SAJ SO IMELI OSNOVNIH SREDSTEV LE ZA BORIH 5,5 MILIJONA DINARJEV. IZ LET^V V LETO SO BOLJŠALI STROJNO OPREMO TAKO, DA IMAJO SEDAJ ŽE ZA OKOLI 230 MILIJONOV OSNOVNIH SREDSTEV. ) Kdor pozna razvoj tega podjetja se ne bo čudil zadnji odločitvi delovnega kolektiva, da bodo uredili nov avtomatiziran obrat »Poliester«. V petek, dne 8. oktobra so svečano odprli obrat v preurejenih prostorih, ki jih je zgradila tovarna usnja za skladišča. Vodja novega proizvodnega obrata tovariš Franc Fricelj je v svojem govoru na svečani otvoritvi med drugim dejal: »Dve leti smo izdelovali gumbe iz sladkovodnih školjk, ki niso bili kvalitetni. Poleg školjk smo že tudi uporabljali galatit in poliester. Gumbi iz poliestra so bili znatno boljši zato smo prenehali proizvajati gumbe iz školjk. Kmalu za tem smo delali gumbe iz akrlla-ta. 1963. leta pa smo začeli vlivati poliester plošče. Pri tem delu smo imeli mnogo težav. Polagoma pa smo osvojili izdelavo plošč in jih začeli tudi izvažati. Letos smo šele lahko realizirali prvi del razvojnega načrta. Kupili smo pet strojev za izdelavo poliester plošč, stroj za izsekavanje ron-del, dva avtomatizirana stroja za oblikovanje in dva stroja za luknjanje poliester gumbov.« S proizvodnjo v novem obratu se obetajo delovnemu kolektivu boljši časi. Pri avtomatiziranih strojih bo zaposlenih le 15 delavk. Ker bodo izdelki, ki jih bodo izdelovali v obratu »Poliester«, kvalitetnejši in cenejši, jih bodo zato lahko prodajali na svetovna tržišča. Na ta način bodo dobili potrebna devizna sredstva za surovino iz uvoza, ki je za polovico cenejša od domače. CICIBANI NA SKIROJIH Vzgojno varstvena ustanova v Velenju se je zadnja leta številčno zelo pomnožila. To jesen se je vpisalo vanjo nad sto dvajset predšolskih otrok. Prostori v katerih živi mlajši rod, niso najbolj primerni, ker so stari in tesni. Pred dvema letoma so odprli še oddelek v nebotičniku. V tednu otroka je vodstvo ustanove pripravilo primeren tekmovalni program. Trideset cicibanov se je pomerilo v tekmovanju s skiroji, kotalkami in kolesi. Zanimivo je bilo gledati drobiž, ki se je s toliko vnemo boril za prva mesta. Najboljšim so razdelili praktične nagrade, vsem drugim pa tolažilne. Gojenci varstvene ustanove so Velenju znani, saj so se že nekajkrat pokazali v javnosti in so bile njihove prireditve vedno dobro obiskane, škoda le, da so kapacitete ustanove premajhne in ne morejo sprejeti vseh otrok. Upajmo, da se jim bo želja po novi stavbi kaj kmalu uresničila. -V- Zora Kompan, predsednica DS, je na otvoritvi novega obraia pozdravila navzoče Novi sodniki porotniki občinskega sodišča v Šoštanju Na svojih zadnjih sejah sta občinski skupščini v Mozirju in Velenju izvolili nove sodni ke-porot-nike občinskega sodišča v Šoštanju. Za opravljanje teh dolžnosti so bili izvoljeni iz območja naše občine: Elfrida Ambrožič, Velenje, Can- ; karjeva 2; Bernot Zdenka, Velenje, Prešernova 12; Vinko Borov-nik, Topolšica 98; Albert Bračič, Paka 9, Velen je; Franc Cepin, šaleška 18b, Velenje; Antonija Florjan, Šoštanj, Levstikova 16; Ivan Fece, Velenje, Kidričeva 16d, Slavka Gušič, Šoštanj, Glavni trg 14; Martin Hudej, Šoštanj, Lole Ribarja 4; Stanko Hudales, Velenje, Celjska 66; Jože Jerič, Pesje 64; Valter Končan, Velenje, šaleška 20b; Edmuncl Kmecl, Velenje, Šalek 7; Alojz Kikec, Velenje, Bračičeva 2; Justina Kavčič, Pesje 67; Hilda Krajnc, Šoštanj, Tovarniška pot 3; Slavko Lah, Velenje, Celjska 5; Marija Lešnik, Šoštanj, Koroška 21; Vinko Medved, Velenje, Šercerjeva 7; Na-potnik Karel, Šmartno ob Paki 19; Franc Petek, Velenje, Torriši-| čeva 6; Jurij Pogorelčnik, Vele-! nje, Celjska 83; Vlado Primožič, Velenje, šaleška 22; Fanika Ri-felj, Šoštanj, Kajuhova 5; Fanika Romih, Velenje, šaleška 16; Marija Ravljen, Velenje, Levstikova 6; Franc Savinek, Velenje, Tomšičeva 2; Franjo Sagmajster, Velenje, Šlandrova 7; Ivan Sevčnikar, Lokovica 28, šoštanj; Pepca Ste-blovnik, Šmartno ob Paki 1; Franc Svečnik, Velenje, Tomši-! čeva 8; Ivan Tajnik, Skorno 8; Vlado Topolovšek, Šoštanj, Trg svobode 3; Franc Trobina, Šoštanj, Aškerčeva 11; Marija Ulrih, Pesje 93; Ivan Urek, Šoštanj, Glavni trg 6; Justina Uranič, Metleče 14, Šoštanj; Ivan Ušen, Lokovica 124, šoštanj; Kristina Vengust, Heroja Gašperja 9, šoštanj; Avgust Vohar, šoštanj, Kajuhova 6; Albert Vrabič, Pesje 84; Tonca Zager, Velenje, Tomšičeva 5; Lazo Zrnič, Aškerčeva 9; Stane Žula, Velenje, Tomšičeva 57; Franc Zohar, Šmartno ob Paki. Navedene sodnike-porotnike so , izvolili za dve leti. ideja, kakšno lokomotivo postaviti v obliki spomenika na kakšno mesto pred železniško postajo ail ob njej, v parke ali otroška Igrišča. Niso redki primeri, da se potnik aH turist tako sreča s staro znanko, s pomočjo Posebni vlak z udeleženci IV. zasedanja Eurovapor pred odhodom iz Friedrichshafena vali pred atKioaferllijaml. Ne bi bila slaba katere je tollkrat potoval. Ne smemo pozabiti, da je to tudi del vsega, kaj je človeški duli ustvaril, del tistega, kar poimenujemo »umetnost« in to umetnost, ki je imela nekoč tudi gospodarsko tako važno vlogo. Ce se tako sprehodiš po tehničnih ali železniških muzejih Evrope, boš zasledil le malo sodobnih parnih lokomotiv. Več je zastopanih tistih iz pionirskih časov železnic. Ob vsem tem si mnogokrat zastavim vprašanje: »ali nihče ne misli na leto 1980 ali 2000?« Verjetno nihče še ni pomislil, kakšna senzacija bi to bila, recimo leta 2000, sestaviti kompozicijo, ki bi jo vlekla parna lokomotiva? Kakšen užitek bi bil ob pogledu na oblak dima ln pare, ki se mogočno vali lz drveče lokomotive če 30 let in to ne s filmskega platna ali televizijskega ekrana. Premnogi bodo smatrali, da je vse to nepotrebno razpravljanje. Ne, ravno v našem času ob tem silnem napredku in utripu življenja je potrebno tudi nekaj romantike in občutek, da tisto, kar je bilo nekoč tako pomembno, Ima vsaj nekaj več vrednosti kot samo po ceni za staro železo. Ne pomislimo, koliko bi lahko to koristilo naši mladini, ki bi se tako lahko vzgajala in seznanjala prpv tako kot se seznanja s poštno kočijo izpred 150 let ali z renesanso iz 16. stoletja. Večkrat se slišijo glasovi, da je za ukrepanje v tej smeri še vedno dovolj časa. Toda s tem se problem ne reši, niti ne ob dejstvu, da se še vidijo parne lokomotive pred kompozicijami. Prepričan sem, da je ta problem postal tudi že pri nas pereč • ln da je z uvedbo novlli Diescl-elektrlčnlh lokomotiv odpada maršlka-tera serija parnih lokomotiv. Tako je skorajšnja ukinitev- parne vleke priklicala marsikatere prijatelje železnic in parnih lokomotiv na delo. Zato so se nekateri švicarski prijatelji železnic odločili formirati posebno združenje, v katerega se lahko vsakdo včlani. To združenje je bilo ustanovljeno 21. 1. 1962. leta v Arbonu ln nosi Ime »EUROVAPOR«. Sprejeli so statut in postavili potrebne organe. Inlclator te ustanovitve je bil N. R. Scherrer, ki je tudi od prvega dne njen predsednik. K imenu »EU- V namenu, 'da bi popularizirali svoje delo ln privabljali nadaljnje simpatizerje organizira »EUROAPOR različne vožnje s kompozicijami s parno vleko, ki predstavljajo posebno v Svlcl že pravo redkost. Že kar tradicionalna je vsakoletna posebna vožnja po sicer elektrlftclranl železnici Furka-Oberalp. Letos v marcu pa je »EUROVAPOR« organiziral posebno vožnjo v Nemčiji na progi Frledrlchshafcn — Ulm — Slgmaringen—Kon-stanz z lokomotivo DB 03 in enim vagonom. Ta vožnja je predstavljala zaključek letošnje generalne konference organizacije. Te se sklicujejo vsako leto vnaprej z določitvijo datuma zasedanja. Generalna konferenca je tudi najvišji organ organizacije, pristojen za pomembna odločanja kot so: sprejem in spremembe statuta, v finančnih zadevah, kamor sodijo različni nakupi, volitve predsednika ln drugih organov in za postavitve sodelavcev v posameznih državah. Obenem pa se pretresajo problemi, analizira delo v preteklem letu in dajo smernice v bodoče, posebno za sodelovanje ln iskanje razumevanja Idej organizacije pri različnih državnih in privatnih železnicah. Letos od 20. do 22. marca je zasedala IV. generalna konferenca te organizacije v Frledrlclishafnu ob Boden-skem jezeru. Udeležilo se je je okoli 50 članov ln funkcionarjev od preko 200, kolikor jih sedaj šteje »EUROVAPOR«. »EUROVAPOR« ima člane tudi lz ZDA ln Japonske. Razumljivo, največ članov je lz Švice, saj Ima »EUROVAPOR« tam svoj sedež. Poleg teh so tukaj še člani iz ZRN, DRN, Avstrije, Francije, CSR, Italije ln Holandske. Celo v naši državi Ima »EUROVAPOR« svoje prijatelje ln člane, ki zasledujejo njegovo delo in se udeležujejo njegovih zasedanj. Vidimo torej, da ima »EUROVAPOR« res značaj prave mednarodne organizacije. Ta organizacija se krepi vedno bolj ln bolj z novimi člani. Razvila se Je organizacija, katere ideje ln predloge že v precejšnji meri upoštevajo marsikateri železniški in drugI pristojni forumi. želeti bi bilo, da bi se z Idejami »EUROVAPOR« seznanila tudi naša javnost ln da bi se s tem povečalo število prijateljev parnih lokomotiv, ki bi s svoje strani pripomogli k uveljavljanju Idej zgoraj pravkar omenjene organizacije. Temu namenu naj služi tudi ta sestavek. Vladimir Korun EUROVAPOR živimo v času hitrega tehničnega napredka. V vse smeri življenja se uvajajo vse bolj In bolj izpopolnjena avtomatizirana ln ekono-mičnejša tehnična sredstva. Tako je tudi na področju železnic pri nas in v svetu. Vsem tako dobro znana parna lokomotiva jemlje slovo, saj jo lz dneva v dan Izpodriva Delsel ali pa električna lokomotiva, še malo, pa bo zanje odbila 12. ura ln ne bo je sile, ki bi jo ialiko obdržala na mestu, katerega je zavzemala toliko desetletij, zakaj takšen je zakon napredka. Pri nas elcktrificiramo glavno železniško magistralo, to je progo od Sežane do Gevgelije, pa tudi priključke nanjo, ostale proge pa bodo postale postopoma domena Diesel lokomotiv. Tako že lahko za-Bledlmo, da velike parne lokomotive, katerim je še pred kratkim bila edina in glavna naloga vleka ekspresnih in brzlh vlakov, vozijo sedaj samo še poLnlške In tovorne vlake. Ne samo pri nas, tudi v svetu je obstoj parne lokomotive samo še vprašanje časa. Francija bo dobila 1970 elektrlflclrane vse svoje proge. V Švici, prav tako pa tudi v deželah Benleuksa, je parna vleka povsem,na-domeščena 7. električno. Velike korake v to smer delajo tudi dežele kot Nemčija, Avstrija in mnoge vzhodne evropske države. Tako lahko ugotovimo, da gre s parno lokomotivo h koncu ne samo v omenjenih deželah, temveč po vsem svetu. Prostori ln mesta, kjet svoje odslužene parne lokomotive, se vedno bolj polnijo, saj so mnogi stranski in mrtvi tiri železniških postaj polni različnih serij in tipov. Nove parne lokomotive se samo redko kje še na novo gradijo ln tudi dežela tradicije, kot je Anglija, je dala slovo parni vleki. Parne lokomotive so tako kot ostale velike tehnične pridobitve človeštva, posebno v času viška syojega razvoja in izpopolnjenosti, pritegnile človekovo pozornost. Tako nI bilo malo ljudi, ki so se zanimali zanje, za takšne kot so ali pa v različnih modelih in maketah. Tako jih še danes ni malo, ki jim parna lokomotiva pomeni več kot samo navaden stroj, prilagojen za posebne potrebe. Prijatelji parnih lokomotiv se le neradi seznanjajo z dejstvom izumiranja zaradi tega, ker jim je bil vedno pogled na njih tako drag in je njihov obstoj in obratovanje bilo vedno nekaj samo ob sebi umevnega. Z upadanjem števila parnih lokomotiv pa raste število njenih simpatizerjev ln splošno zanimanje zanje, posebno pa kot konjiček v najrazličnejših oblika. To si lahko razlagamo spričo dejstva, da električne, prav tako pa tudi Diesel lokomotive s svojo zunanjostjo ne Izgledajo tako zanimive, da bi pritegnile pozornost ljudi. Pri njih nI različnih osi, vzvodov in ojnlc, nI velikih koles v družbi z manjšimi, ni nekje spredaj ln zadaj. Lahko pa je tudi razlog v tem, da parila vleka spominja na »dobre, stare čase«, na tisti razlog, ki je v vsaki Izumirajoči stvari utelešen. Zato pa je prijateljem parnih lokomotiv toliko bolj nerazumljivo ln tuje, da se nič ne po-krene, da bi se primer kakšne posebno znane serije ohranil za poznejše rodove. Zato ni redek primer, da je pri snemanju različnih filmov ali TV oddaj potrebno zaradi scenarija danes obstoječe maskiratt kot stare, ker teh ni več. Nasprotno, pa se najde vedno kakšen izgovor, s katerim se odrečejo lahko še tako minimalna sredstva za konzerva-cljo kakšnega primerka, to je za rešitev pred jeklarsko pečjo. Razumljivo je, da nI mogoče kar takoj zgraditi tehnični muzej aH kaj podobnega. Zadostovalo bi že, da bi se zagotovili, kateri primerki se bodo potem, ko bodo končali svojo vsakodnevno pot, ohranili in bi se ti začasno postavili na kak prazen tir. Ne dvomim, da bi posebno mladi rod pokazal veliko zanimanje zanje. Razveseljiva je novica Iz Francije, da so tamkajšnji železniški forumi določili 23 parnih lokomotiv, ki čakajo c Chalon - sur - Sadne, da Jih pripeljejo v železniški muzej c Complegne, ki se ravno gradi. NI pa to vse, zakaj predvideno Je, da bodo še več lz prometa vzetih primerkov različnih serij ohranili v tem muzeju. Našla aH napravila bi se tako navadna lopa, kjer bi se lahko parni stroji obvaro- OBVESTILO Prebivalce občine Velenje obveščamo, da bo po sklepu obeh zborov občinske skupščine, poslovala občinska služba pravne pomoči od 1. novembra 1965 dalje vsako sredo popoldne od 13. do 17. ure v prostorih občinske skupščine in ne več vsak četrtek popoldne kot doslej. Ta služba opravl ja za občane naslednje oblike pravne pomoči: O daje ustne pravne nasvete, zlasti s področja delovnih razmerij, socialnega zavarovanja; Q sestavlja listine; „ C sestavlja vloge (prošnje, tožbe, pritožbe, predloge in druge zahteve); — 9 zastopa občane pred upravnimi organi v upravnem postopku itd. IZ PISARNE URADA TAJNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE PRIČARANI ŽENIN ROVAPUR« pripada še podnaslov, ki pove, da gre za evropsko združenje prijateljev železnic za ohranitev ln promet s parnimi lokomotivami. Ne bi bUo prav, če bi si mislili, da gre tukaj za družbo fantastov aH kaj podobnega. Gre za sodelovanje ljudi, ki so si zadali nalogo ohraniti stvari, ki nujno sodijo, tako med pomembne tehnične dosežke, kot med kulturne pridobitve svojega časa. Da je celotno sodelovanje precej resna zadeva, naj povem, da so se v to združenje včlanili različni deželni in lokalni klubi prijateljev železnic, pa tudi nekatere železniške družbe, kot na primer Furka-Oberhalp Bahn. Prav tako zasledimo med člani pomembnejše osebnosti, kot n. pr. Kari Maedel, izdajatelj več revij in eden izmed odgovornih urednikov pri firmi »Cosmos« iz Stuttgarta. Naloga le organizacije je med drugim tudi zbiranje denarnih sredstev za odkup lokomotiv. Pri tem jim je na podlag! zbranih sredstev uspelo odkupiti znano lokomotivo še Iz časa nemških deželnih železnic — badeusko S 3/6, oz. DB 18. Dramska sekcija DPD »Svoboda« iz Šoštanja je uspešno predstavila komedijo »Pričarani ženin«. Nastopali so domači igralci v naslednjih vlogah: LENKA — Štefka Prislan, URH DRETA — Mirko Žagar, URŠKA — Ljudmila Klavžer, NEŽA — Mara Šuligoj, CILKA — Milojka Koren, META — Malči Vučina, TONČEK — Martin Kumer, PISMONOŠA — Anton Kortnik, Dr. SKAZA — Dani Pirtovšek, CIGANKA — Lojzka Zalez-nik in KALIN — Zdravko Sovič. Komedijo je režiral Tone Rep. Na sliki: Cilka, Urška, Kalin in pismonoša. Podpredsednik občinske skupščine je s simboličnim prerezom vrvice otvoril obrat V Velenju podružnica komunalne banke Celje Občinska skupščina Velenje je na zadnji seji sprejela, na predlog upravnega odbora komunalne banke Velenje, odlok o priključitvi te banke h Komunalni banki Celje, ki pa bo svoje delo nadaljevala kot samostojna podružnica celjske komunal ke, pozneje pa komercialne banke. Sklep o priključitvi je sprejela zaradi tega, ker velenjska komunalna banka po predpisih o bankah ne izpolnjuje pogojev za samostojno poslovanje. Podružnica banke Celje v Velenju bo opravljala iste posle kot sedanja samostojna banka. Občinska skupščina pa je v kreditni sklad podružnice prenesla vsa sredstva občinskega investicijskega in občinskega stanovanjskega sklada, ki sta ukinjena. Prav tako je prenesla v kreditni sklad podružnice tudi svoja sredstva, ki so bila doslej vložena v okrajnem skladu za pospeševanje kmetijstva.