!8!6

 



!
Küngov Projekt svetovni etos temelji na os-
novnih principih ali naèelih, ki so jih sprejele
`e mnoge ustanove civilne dru`be, med dru-
gim tudi Parlament svetovnih religij, ki se je
sestal leta 1993 v Chicagu.2 Osnovna vodila
svetovnega etosa so `e del dokumentov Zdru-
`enih narodov za reševanje globalnih prob-
lemov.3 Küng se zaveda, da naš svet do`ivlja
temeljno krizo na ekonomskem, ekološkem
in politiènem ter kulturnem podroèju. Mno-
`ice ljudi na našem planetu vse bolj trpijo za-
radi nezaposlenosti, revšèine, lakote in uni-
èevanja naravnih virov ter temeljev dru`be.
V krizi je dru`ina. Obstajajo napetosti med
spoloma in generacijami. Otroci umirajo kot
`rtve in kot storilci. Vedno veè dr`av trpi za-
radi korupcije v politiki in poslih. Celo so-
sedje `ivijo v strahu drug pred drugim. Na-
rašèa u`ivanje drog, obseg organiziranega kri-
minala in anarhija. Tudi religije so svoj vpliv
pogosto uporabljale zaradi lastnih interesov
in bile mnogokrat povod nasilja. Toda hkrati
je jasno, da temelji svetovnega etosa religije
medsebojno zdru`ujejo. Küng je za temelj
Projekta svetovni etos postavil štiri naèela,4 s
katerimi je pokazal širino ustvarjalnega ma-
nevrskega polja svetovnega etosa.
))3
!	!. "+ -

!	!.	

Svetovni etos prihaja iz grenkih izkušenj
preteklosti, iz krvavih kriz, v katerih so religije
pogosto igrale usodno vlogo. Kriza ne pome-
ni samo nevarnosti, ampak tudi prilo`nost;
lahko pomeni nevarno stanje, stanje razgalje-
nosti in obèutljivosti, lahko pa tudi odloèilni
trenutek. Zato je Küng mo`nost razvoja no-
vega svetovnega reda formuliral negativno in
pozitivno. Ugotovil je, da do novega boljšega
svetovnega reda ne bo prišlo:
— »na podlagi golih diplomatskih ofenziv, ki
so pogosto vse preveè usmerjene k vladam
in ne k narodom, ki vse preveèkrat ne mo-
rejo jamèiti za mir in stabilnost religij;
— enostavno s humanitarno pomoèjo, ki ne
more nadomestiti politiènih akcij;
— primarno z vojaškimi intervencijami, ki pri-
našajo prej negativne kot pozitivne posledice;
— samo na podlagi ‘pravice narodov’, dokler
bo ta temeljila na neomejeni suverenosti
dr`av in bo postavila v ospredje bolj pra-
vice dr`av kot pravice narodov.
Do novega svetovnega reda bo konèno
prišlo na podlagi:
— veèjega števila skupnih vizij, idealov, vred-
not, ciljev in norm;
— okrepljene globalne odgovornosti narodov
in njihovih voditeljev;
— novega obvezujoèega in povezujoèega etosa
za celotno èloveštvo, tudi za dr`ave in nji-
hove oblastnike, ki bo zajemal kulture in
religije.«5
))	<
.(!	 +
+ !!		(!
Zmotljivost, nepopolnost, omejenost in
napake so tipiène za èloveka. Èlovek se niti
ne zaveda resniènosti razse`nosti zla, ki izvira
iz njegove omejenosti.6 Ravno zato se èuti
dol`nega, da zapiše nekatere osnovne elemen-
te skupnega etosa za èloveštvo in za posamez-
nike. Tisoèletna religiozna izroèila vsebujejo
dovolj elementov za preprièljiv in uresnièljiv
4

,%; (
"


008
 #
etos, ki je sprejemljiv za vse ljudi dobre vo-
lje, verne in neverne. Razliène religiozne in
etiène tradicije so vèasih osnovane na zelo raz-
liènih modrostih, kaj èlovek potrebuje in kaj
mu škoduje, kaj je prav in kaj ne, kaj je do-
bro in kaj je slabo. Èe so razlike med posa-
meznimi religijami prevelike, jih je treba
upoštevati, malenkostne pa je potrebno zbri-
sati ali ignorirati. Potrebno je èutiti, kaj je
širše in kaj je `e skupno in v èem se posamez-
ni ljudje na podlagi religiozne ali etiène dr`e
`e sedaj èutijo dol`ne, da nastopijo skupaj.
Religije ne morejo rešiti ekoloških, gospo-
darskih, politiènih in socialnih problemov tega
sveta. Paè pa lahko dose`ejo to, kar z ekonom-
skimi naèrti, politiènimi programi, pravnimi
urejanji oèitno ni dosegljivo: notranjo usme-
ritev in celostne dr`e, celotno èlovekovo mi-
selnost in odgovornost. Ravno to preoblikuje
srce èloveka in ga pripravi na obrat od napaène
poti k novi `ivljenjski usmeritvi in spremembi
mišljenja. Èloveštvo potrebuje dru`bene, po-
litiène, gospodarske in ekološke reforme, toda
niè manj ne potrebuje duhovnega preporoda.
Religiozno in duhovno osvešèeni ljudje so po-
sebej zadol`eni posredovati svoje izkušnje, da
je duhovna moè religij, osnovno zaupanje ljudi
v svoje `ivljenje, èustvena uravnote`enost in
spoštovanje telesne nedotakljivosti zadnje me-
rilo in duhovna domovina ljudi. Ko bodo re-
ligije same odstranile konflikte, se odpovedale
arogantnosti, nezaupanju, predsodkom, pred-
stavam o drugih, in ko bodo spoštovale izroèila
drugih tradicij, svetišèa, praznike in verske
obrede drugih verstev, jih bo to same naredilo
bolj verodostojne.
4

Hans Küng

	



Do nedavnega je oblast ljudi obravnavala
tako rekoè kot lastnino. Niso imeli enakih ̀ iv-
ljenjskih prilo`nosti svobode, o èlovekovih pra-
vicah se ni niti govorilo, njihovo èloveško do-
stojanstvo ni bilo upoštevano. Toda oblasti ni
mogoèe enaèiti s praviènostjo. Vprièo teh neè-
loveènosti Küng postavi temeljno zahtevo, da
mora biti vsak èlovek obravnavan po èloveško.
Vsak èlovek ne glede na starost, raso, barvo ko-
`e, telesno ali duševno poèutje, jezik, religijo,
politièni nazor, nacionalni ali socialni izvor po-
seduje neodsvojljivo in neodtujljivo dostojans-
tvo. Vsi, posamezniki in dr`ava, so dol`ni do-
stojanstvo èuvati in jamèiti za njegovo uèin-
kovito zašèito. Tudi v gospodarstvu, politiki
in medijih, v raziskavah v industrijski proi-
zvodnji, je èlovek vedno cilj, ne zgolj sredstvo.
Nihèe ni »onstran slabega in dobrega«: noben
èlovek in socialni sloj, nobena interesna sku-
pina, noben oblastni kartel, policijski aparat,
vojska ali dr`ava. Kot z razumom in vestjo ob-
darovano bitje je èlovek tako dol`an se vesti
èloveško, kakor tudi vreden, da se ga obravnava
èloveško. Nov svetovni red niso okovi in verige,
temveè pomoè in opora, da bi našli in udeja-
njili ̀ ivljenjsko usmeritev, ki je vredna èloveka.
Zlato pravilo, ki obstaja `e tisoèletja v mnogih
religioznih in etiènih izroèilih èloveštva, je
brezpogojna norma za vsa podroèja èloveškega
dela, za dru`ino in skupnost, za rase, narode
in religije.
Individualni ali kolektivni egoizem, samo-
ljubje, oblike razrednega razmišljanja, rasizma,
nacionalizma ali seksizma so nizkotne. Odlo-
èanje o sebi je legitimno tako dolgo, dokler ni
v nasprotju z odgovornostjo vseh ljudi, od od-
govornosti za soljudi in za naš planet.7
))
=	 
	+ 
!	!.	

))
)7!-
		 

* "!

*2	!%!
Uvod v besedilo slovesne izjave o svetov-
nem etosu se dobesedno glasi takole: »Nešte-
to ljudi si v vseh regijah in religijah prizadeva
za `ivljenje, ki ga ne bo doloèal egoizem, am-
pak zavzemanje za soljudi in okolje. In ven-
dar vlada v današnjem svetu neskonèno pre-
veè sovraštva, nevošèljivosti, ljubosumja in na-
silja: ne samo med socialnimi in etniènimi
skupinami, med razredi in rasami, narodi in
religijami. Uporaba nasilja, trgovina z dro-
gami in organiziran kriminal, pogosto oprem-
ljen z najnovejšimi tehniènimi mo`nostmi,
so dosegli globalne dimenzije. Marsikje vla-
dajo še s terorjem ‘od zgoraj’; diktatorji po-
siljujejo svoje lastne narode, institucionalno
nasilje je zelo razširjeno. Celo v nekaterih dr-
`avah, kjer obstajajo zakoni za zašèito indi-
vidualnih svobošèin, muèijo zapornike, po-
habljajo ljudi, ubijajo talce.«8
V velikih starih verskih in etniènih izro-
èilih èloveštva najdemo eno temeljnih dru`-
benih norm, ki se glasi: Ne ubijaj! Pozitivno
se glasi: Spoštuj `ivljenje! Ta direktiva pou-
darja, da ima vsak èlovek pravico do `ivlje-
nja, do telesne integritete in do svobodnega
osebnostnega razvoja. Prav zato nima nihèe
pravice niti fizièno ali psihièno muèiti, niti
ubiti drugega èloveka. Noben narod, nobe-
na dr`ava, nobena rasa, nobena religija nima
pravice diskriminirati, »èistiti«, izgnati, ali
likvidirati drugaène ali drugaèe misleèe
manjšine.9
Kjer so ljudje, lahko prièakujemo tudi
konflikte. Konflikte pa je potrebno reševati
brez nasilja v okviru pravnega reda, ugotavlja
Küng. To velja tako za posameznike kot za
skupnosti. Ljudje, ki imajo v rokah politièno
oblast, so poklicani, da se dr`ijo pravnega
reda in se zavzemajo za nenasilno in mirno
reševanje problemov. Zavzemati bi se morali
za mednarodno mirovno ureditev in varstvo
ter obrambo pred organiziranim nasiljem.
Oboro`evanje je zmota, razoro`evanje je zah-
teva trenutka. Küng je preprièan, da bi se mo-
rali `e mladi v dru`inah in šolah uèiti, da na-
silje ne sme biti sredstvo za reševanje sporov
z drugimi.10
4

 #
Èlovekova osebnost je neprecenljiva, zato
potrebuje nujno zašèito. Vendar zaslu`i vars-
tvo tudi `ivljenje `ivali in rastlin, ki skupaj
z nami naseljujejo naš planet. Nenehno iz-
korišèanje naravnih in `ivljenjskih virov, bre-
zobzirno unièevanje biosfere, militarizacija
vesolja itn. so zloèini. Èloveštvo je posebej od-
govorno za planet Zemljo in za neposredno
vesolje, za zrak, vodo in tla, ki so dedišèina
tudi prihodnjim rodovom. Vse v tem vesolju
je med seboj prepleteno in odvisno drugo od
drugega. Vsak posameznik je odvisen od do-
brega poèutja celote. Zato je potrebna èlo-
veška skupnost skupaj z naravo in vesoljem.
Biti èlovek v duhu velikih verskih in etiè-
nih tradicij pomeni biti obziren in biti pri-
pravljen pomagati, in sicer tako v osebnem
kot tudi v javnem `ivljenju. Èlovek nikoli ne
sme biti brezobziren in brutalen. Vsak narod
mora gojiti strpnost in spoštovanje do dru-
gega naroda, vsaka rasa do druge rase, vsaka
religija do druge religije. Küng ugotavlja, da
manjšine vseh vrst, zlasti etniène ali verske,
potrebujejo varstvo in podporo.
Küng je preprièan, da bo nov svetovni red
postal boljši takrat, ko bo svet postal dru`-
beno bolj osvešèen in pluralen, partnerski,
naravi prijazen in ekumenski. Tedaj bo mir
postal novo ime za razvoj. Zato se `e sedaj šte-
vilni ljudje na podlagi svojih verskih in èlo-
veèanskih preprièanj zavzemajo za skupen
svetovni etos in klièejo vse ljudi dobre volje,
da dajo svoj prispevek k spremembi zavesti
na podroèju etosa in etike.11
))
)	7!-
		 
" 
	
* !(.
*" 
 "
Mno`ice ljudi v vseh regijah in religijah
se trudijo za solidarnost drug do drugega, za
ustvarjalno `ivljenje in za pošteno delo. Kljub
temu je danes na svetu veliko lakote, revšèine
in stiske. Krivdo za to stanje ne nosijo samo
posamezniki. Krivda za to je v nepraviènih
dru`benih strukturah, ki dopušèajo izkoriš-
èanje delavcev, krivièno bogatenje redkih in
nizke plaèe milijonov delavcev.12 Mnogi so
porinjeni na rob dru`be in nimajo `ivljenjske
prilo`nosti. Razlike so med revnimi in boga-
timi, med mogoènimi in brezmoènimi v raz-
liènih de`elah razliène. V svetu, v katerem vla-
data nebrzdani kapitalizem in totalitaren so-
cializem, je bilo unièenih veliko etiènih in
duhovnih vrednot. Širila pa sta se `elja po do-
se`kih brez meja in grabe`ljivost brez zavor.13
Velika starodavna religiozna in etièna izro-
èila èloveštva so razvila neomajno zapoved:
Ne kradi! Pozitivno se glasi: Ravnaj pravièno
in pošteno! Potrebno je ponovno razmisliti
o pomenu in sadovih tega prastarega navo-
dila. Noben èlovek nima pravice, da drugim
ljudem krade ali se z njihovo lastnino oko-
risti. Obratno nima noben èlovek pravice svo-
je lastnine uporabljati brez obzira na potrebe
drugih in dru`be.14 Kjer vlada revšèina, se ši-
rita nemoè in obup. Kjer se moè in oblast bre-
zobzirno kopièita, postajata zapostavljanje in
marginalizacija neizogibni znamenji krivic in
vir zavisti, u`aljenosti, zagrenjenosti in konè-
no celo smrtonosnega sovraštva. To vodi v glo-
boko krizo in dejansko nasilje. Zato ni sve-
tovnega miru brez svetovne praviènosti in po-
štenosti.15 @e mlade ljudi v dru`ini in šoli bi
morali uèiti, da jih zasebna lastnina, naj je
še tako majhna, zavezuje. Samo tako bo lah-
ko izgrajen pravièen gospodarski red.
Polo`aj najrevnejše milijarde ljudi na svetu,
posebno `ensk in otrok16, se mora odloèno
spremeniti. Strukture svetovnega gospodarstva
morajo postati bolj praviène. Individualno de-
lovanje za blagor drugih in posamezni projekti
pomoèi so neobhodno potrebni, vendar ne za-
došèajo. Potrebna je udele`ba vseh dr`av in
mednarodnih organizacij, da bo prišlo do pra-
viène izravnave. Za krizo krivde in revšèine, ki
sta zajeli tako imenovani tretji svet, je treba
najti znosne rešitve. Küng se zaveda, da bodo
konflikti interesov tudi v bodoèe neizogibni.
V de`elah v razvoju je treba loèevati med nuj-
4


	


&
no in neobrzdano porabo. Med socialno po-
trebnim in nepotrebnim lastništvom, med
upravièeno in neupravièeno uporabo naravnih
virov, med èistim kapitalistiènim in socialno
orientiranim tr`nim gospodarstvom. Küng
meni, da tudi de`ele v razvoju potrebujejo na-
cionalno izpraševanje vesti.
Upor gospodarjem, ki so le lastniki, in in-
stitucijam, ki dušijo pravico, je primeren zla-
sti, èe se z njim uveljavlja nenasilje. Namesto
zlorabe gospodarske in politiène moèi za bre-
zobziren boj je moè uporabljena v slu`bi èlo-
veka. Èloveštvo mora razviti duha soèutja s
trpeèimi in nositi posebno skrb za revne, in-
valide, ostarele, begunce, osamljene. Name-
sto `elje po moèi in neobrzdane politike moèi
mora èloveštvo pristati na neizogibno tekmo-
vanje v vzajemnem spoštovanju, razumni
izravnavi interesov, volji za posredovanje in
obzirnem gospodarjenju. Namesto nepoteš-
ljive sle po denarju, presti`u in potrošnji je
treba najti pravo mero in skromnost. Èe se
èlovek preda po`elenju, izgubi to, kar ga dela
èloveka.17
))
)
7!-
		 
	 *
	
%!! 
+
	
Nešteti ljudje v vseh regijah in religijah
se trudijo tudi za `ivljenje v poštenju in re-
snicoljubnosti. Kljub temu je na svetu veliko
zlaganosti, goljufije, hinavšèine, ideologije in
demagogije. Politiki in trgovci uporabljajo la`
kot sredstvo preraèunljivosti in uspeha. Mno-
`ièni mediji namesto resniènih poroèil širijo
4

Knjiga Svetovni etos, avtor Franz Küng.

 #
ideološko propagando, namesto informacij
širijo dezinformacije, namesto zvestobe resnici
se cinièno razprodajajo zaradi interesov. Gos-
podarstveniki in raziskovalci presojajo moral-
na vprašanja po kljuèu ideoloških in politiè-
nih programov ali pa jih utemeljujejo s po-
moèjo gospodarskih interesnih skupin. Verni
ljudje so manjvredni in nekvalificirani. Na
eni strani vlada spoštovanje, sporazumevanje
in toleranca, na drugi strani ka`eta svoj pravi
obraz fanatizem in nestrpnost.18
Iz velikih starodavnih religij in etiènih
izroèil èloveštva je slišati navodilo: Ne la`i!
Ali pozitivno: Govori resnico in jo uresnièuj!
Noben èlovek, nobena institucija, nobena dr-
`ava in tudi Cerkev ali kaka druga religijska
skupnost, nima pravice govoriti neresnice. To
velja posebno za mno`iène medije, ki zago-
tavljajo pravico do svobode obvešèanja. Gola
pravica obvešèanja ni nad moralo, temveè je
zadol`ena za stvarno in pošteno zašèito èlo-
veškega dostojanstva in èlovekovih pravic.
Nima pravice škodovati privatni sferi ljudi,
popaèiti resnico in manipulirati z javnim
mnenjem.19
Politiki in politiène stranke vedno zaigrajo
verodostojnost, èe se la`ejo svojemu ljudstvu
v obraz, manipulirajo z resnico, so podkup-
ljivi ali brezobzirno širijo svoj politièni vpliv.
Zato zaslu`ijo na volitvah poraz zaradi neiz-
polnjenih dol`nosti. Obratno bi morali pod-
pirati odprto mnenje tistih politikov, ki so
pripravljeni ljudem kadar koli povedati vso
resnico, in sicer na resnici ustrezen naèin.
Kadar predstavniki verstev podpihujejo
predsodke in sovraštvo proti drugaèe misle-
èim, razširjajo fanatizem ali netijo miselno
vojno, zaslu`ijo obsodbo. Nove svetovne pra-
viènosti ni brez resniènosti in èloveènosti ter
strpnosti! Zato bi bilo treba v dru`ini in šoli
`e mlade uèiti resnicoljubnosti v mislih, go-
voru in dejanju. Vsak èlovek ima pravico do
resnice, saj je rojen za resnico. Ima pravico
do informacije, do naèina, kako se mu infor-
macija posreduje, in do razumevanja. Ima
pravico do podob, ob katerih se snujejo te-
meljne odloèitve za `ivljenje. Brez temeljne
etiène orientacije je te`ko razlikovati pomem-
bno od nepomembnega. Pri današnji poplavi
informacij so etièna merila nujna, še posebej
kadar mediji prevraèajo dejstva, prekrivajo in-
terese, dvorijo tendencam in interesom po-
sameznih skupin ter absolutirajo njihova
mnenja.20
Kaj potemtakem v duhu velikih religioz-
nih in etiènih tradicij pomeni postati resni-
èen èlovek? Pomeni naslednje: Svobode se ne
sme zamenjevati s samovoljo in pluralizma
ne za brezbri`nost do resnice; kultivirati je
treba resnico na vseh ravneh in v vseh odno-
sih; radikalno je treba zavraèati nepoštenje,
pretvarjanje in oportunistièno prilagajanje;
nenehno si je treba prizadevati za duha re-
sniènosti med ljudmi, za poštene odnose in
transparentno delovanje; namesto da bi širil
ideološke ali strankarske polresnice je treba
hrabro, zvesto in neomajno slu`i resnici.21
))
)7!-
		 * !
	
* 	 
."

"2%

Nešteti ljudje v vseh regijah, kulturah in
religijah se trudijo `iveti v duhu partnerskega
odnosa med moškim in `ensko, za odgovorno
ravnanje na podroèju spolne ljubezni in v dru-
`inskem ter poklicnem `ivljenju. Vendar je še
vedno marsikje po svetu prisoten patriarhalni
model zakona in dru`ine, v katerem vladata
neenakopravnost. Obsojanja vredna je zlasti
tista oblika patriarhalnega odnosa, v katerem
vlada en spol nad drugim, v kakršnem moški
izkorišèa `ensko, v katerem prihaja do spolne
zlorabe otrok ali ki tolerira vsakršno obliko pro-
stitucije. Temu, da `enske in otroci vidijo v
prostituciji sredstvo pre`ivetja, so velikokrat
povod dru`bena kriviènost in socialne razlike.
To pa ni le sramotno, ampak tudi velika ovira
pri oblikovanju svetovnega etosa.
4


	



V velikih starodavnih religioznih in etiè-
nih izroèilih je mogoèe najti naslednje navo-
dilo: Ne neèistuj!/Nikogar ne smeš spolno
zlorabljati! Pozitivno se glasi: Bodi pozoren
do drugih ljudi in jih ljubi! Naraven sklep
teh prastarih navodil je: Nihèe nima pravice
poni`ati drugega na goli objekt seksualnega
po`elenja in ga siliti v spolno odvisnost. Vsa-
ko spolno izkorišèanje je obsojanja vredno.
Spolna diskriminacija je ena najbolj sramot-
nih oblik `alitve èlovekovega dostojanstva. Èe
je kje to dovoljeno, zlasti èe je v imenu nekega
religioznega preprièanja, je zapoved svetov-
nega etosa, da temu nasprotuje na vse naèine.
Gospodovanje enega spola nad drugim in
strpnost do spolnega izkorišèanja, zlasti do
prostitucije in do zlorabe otrok, onemogoèajo
kakršno koli so`itje med ljudmi, kulturami
in narodi. Ljudi je potrebno vzpodbujati za
skupno partnersko `ivljenje.
Mladi ljudje bi se morali `e v šoli in dru-
`ini uèiti, da spolnost ni unièevalka medo-
sebnih odnosov, saj je po naravi ustvarjalna
sila. Po svoji naravni naravnanosti vabi èlo-
veka, da razvija pozitivni odnos do `ivljenja
in da oblikuje skupnost oseb. Spolnost se kot
vrednota lahko razgrne le, èe je v slu`bi `iv-
ljenja in orodje v rokah odgovornih partnerjev.
V odnosu med moškim in `ensko ne sme
prevladovati niti varuštvo niti izkorišèanje,
temveè ljubezen, partnerski odnos in izpol-
nitev njunih hrepenenj. Èloveška izpolnitev
spolnosti ni identièna zadostitvi zgolj spolni
`elji. Seksualnost le izra`a in potrjuje part-
nersko ljubezensko zvezo. Mnoga religiozna
izroèila poznajo prostovoljno odpoved spolni
ljubezni; prostovoljna odpoved telesni ljubez-
ni je po njihovem izraz identitete in smisel-
nosti vsakega `ivljenja.
Vse kulture in religije priznavajo, da je
dru`bena institucija zakona vir ljubezni, zve-
stobe in zanesljivosti tudi na drugih podroè-
jih `ivljenja. Ljubezen, svoboda in zvestoba
so seveda tudi garant varnosti in vzajemnosti
zakona in temeljna sposobnost za sodelova-
nje tako za moške kot za `enske in otroke.
Zato naj bi se v vseh dru`bah in kulturah
trudili za take dru`bene, kulturne in eko-
nomske razmere, da bi omogoèale èloveka
vredno `ivljenje v zakonu in dru`ini ter da
bi zlasti omogoèale dostojno `ivljenje lju-
dem, ki si ne morejo pomagati sami. Otroci
imajo pravico do starševske ljubezni. Niti
starši ne smejo izkorišèati otrok, niti otroci
ne smejo izkorišèati staršev. Njihovo razmerje
bo res razmerje oseb, èe bo temeljilo na vza-
jemnem spoštovanju, brezpogojnem prizna-
nju in pozorni skrbi.
V duhu velikih starodavnih religioznih
izroèil pomeni biti resnièno èlovek naslednje:
medsebojno spoštovanje, razumevanje, part-
nerstvo namesto patriarhalnega obvladovanja
in poni`evanja, vzajemna obzirnost, toleranca,
pripravljenost pomagati in ljubezen. Vse, kar
je bilo zapisano, velja za vse ljudi in vse kul-
ture. Vsako od teh pravil se lahko dejavno iz-
vaja na ravni posameznih dru`in, dru`benih
skupin, religij, narodov, kultur in religij.22
))* +2
Svet se ne bo spremenil na bolje, èe ljudje
ne bomo sposobni spremeniti mišljenja v jav-
nem `ivljenju in obratno. Mo`nosti za teme-
ljito spremembo mišljenja je veliko, vendar
jim ljudje ne dajemo prave prilo`nosti. Za-
vedamo se, da bi morala prevladati spremem-
ba mišljenja v vojski, ekonomiji in ekologiji
ter zlasti pri varovanju in spoštovanju `ivlje-
nja. Do spremembe mora priti tudi na po-
droèju etosa in vrednot. Gre predvsem za
vrednotenje dostojanstva vsakega posamez-
nika in njegovih neodtujljivih pravic in za raz-
vijanje èuta odgovornosti.
Posebna naloga religij je obdr`ati v `ivlje-
nju èut odgovornosti, ga vcepiti in ga prene-
sti na prihodnje generacije. Brez temeljite
spremembe mišljenja bo te`ko ali nemogoèe
doseèi splošno soglasje o te`kih etiènih vpra-
4

	 #
šanjih (na primer na podroèju bioetike, spol-
ne etike, etike medijev, znanstvene, ekonom-
ske in politiène etike). Za najbolj kontroverz-
na vprašanja mora predhodno obstajati us-
trezna rešitev v duhu: biti sposoben brezpo-
gojno uveljaviti osnovna etièna naèela. Na
mnogih podroèjih `ivljenja `e nastaja nova
podoba etiène odgovornosti. Zdravniki,
znanstveniki, trgovci, novinarji, politiki, ki
ponujajo konkretne smernice za aktualna
vprašanja, se zavedajo odgovornosti, ki izhaja
iz njihove poklicne etike. Spremembo zavesti
lahko zaznavamo kot »izvajanje pritiska« na
verske skupnosti, da oblikujejo specifiène vi-
dike etike in morale in se ne izogibajo odgo-
vornosti. Vsako verstvo si postavlja osnovna
vprašanja na sebi lasten naèin. »Izvajanje pri-
tiska« bo le poglobilo `e opazen premik k sve-
tovnemu etosu.23
!8#2




Küng je s pomoèjo svojih sodelavcev na
razliènih podroèjih strokovnega in znanstve-
nega sveta uporabil spoznanja o svetovnem
etosu na razliènih podroèjih naravoslovnih in
humanistiènih znanosti, na primer v gospo-
darstvu, pravu, politiki, pedagogiki, naravo-
slovju in tudi v sami moralni filozofiji. Raz-
širitev Projekta svetovni etos na številna razi-
skovalna podroèja pa hkrati pomeni še veèji
izziv za oblikovanje skupnih temeljev in is-
kanje ustreznih rešitev. Küng je ta spoznanja
zbral v knjigi z naslovom Wissenschaft und
Weltethos.24
)	)4
*" 
	
* ! -
	
V èasu globalizacije »globalni trg potre-
buje globalni etos«.25 V bistvu gre za obèutek
za stvarnost. Ta naj bi zmanjšal ali celo od-
pravil krizo, v kateri se je znašel globalni trg.
Küng se v svojem prispevku sprašuje, »kateri
gospodarsko politièni koncept«26 je najbolj
ustrezen. Predstavil je model zahodne dr`avne
blaginje in model neokapitalizma. Küng naj-
br` sploh ni hotel videti, da tako imenovane
dr`avne blaginje ne govorijo toliko o blago-
stanju kot o posameznikovi svobodi. Zato so
predlogi Projekta svetovni etos vèasih prav naiv-
ni. Kljuènega pomena je, kot pravi, da je tr`-
no gospodarstvo v slu`bi èloveka in ne samo
sebi namen. »V dobi globalizacije mora biti
v slu`bi èloveka in ne obratno, da je èlovek
popolnoma podrejen logiki trga.«27 To naj bi
dosegli s tem, da bi imela politika prednost
pred ekonomijo, na višji ravni pa etos pred
ekonomijo in politiko. Globalizacija nujno
zahteva globalni etos, etos razumne sredine
(mesotes). Küng je v politiki in gospodarstvu
poiskal tiste stiène toèke, ki povezujejo obe.
Med pomembnejšimi so: poštenost, nepod-
kupljivost, razsodnost, konkurenènost, social-
na stabilnost in praviènost gospodarske stra-
tegije in etiène razsodnosti, stabilnost denar-
ne valute in dru`bena stabilnost, odprtost tr-
gov in omejevanje produkcije (zlasti z ozirom
na tako imenovani vojaški industrijski kom-
pleks), dru`bena odgovornost, varèevalna po-
litika, strukturne reforme, odgovornost vlad
in osebna odgovornost, èlovekove pravice in
èlovekove dol`nosti.28
V tem raziskovalnem okviru je Peter
Ulrich29 predstavil svetovni etos in svetovno
gospodarstvo kot gospodarsko-etièno perspek-
tivo èloveštva. Tripolarno polje svetovnega
etosa je napeto med etiènim univerzalizmom,
kulturnim pluralizmom in ekonomsko glo-
balizacijo. Te mu zagotavljajo stabilnost. Isti
avtor ugotavlja, da je osnova svetovnega etosa
najprej v napetostnem polju med pluralnost-
jo moralnih izroèil in univerzalne razumske
etike. Hkrati je gospodarska etika v napetost-
nem polju med kulturnim etosom tradicij in
globalno tr`no logiko. Globalni trgi in glo-
balni gospodarski red vzpodbujata idejo o
razvijajoèem etosu svetovnega gospodarstva.
Pri tem avtor izpostavi dva vidika: institucio-
nalno-etièni vidik, ki razvija in spodbuja gos-
4


	




podarske pravice dr`avljanov, in krepostno-
etièni vidik, ki razvija gospodarski etos dr`av-
ljanov, se pravi njihovo poštenje, delavnost,
ustvarjalnost in solidarnost.30
Georges Enderle iz Kanade31 je v iskanju
univerzalnega etosa v svetovnem gospodars-
tvu izpostavil pojem »javnega dobrega«. Po
njegovem preprièanju javno dobro definirata
dve naèeli: izkljuèevalno naèelo pravi, da jav-
no dobro (blagor) ne nasprotuje privatni (za-
sebni) lastnini, to je pridobivanju sredstev in
razvijanje podjetniške nadarjenosti; netekmo-
valno naèelo pa izkljuèuje predvsem èut so-
lidarnosti.32 Heinz-Dieter Assmann33 je poi-
skal stiène toèke svetovnega etosa in pravnega
reda v svetovnem gospodarstvu. Ugotovil je,
da je pravièni red v mednarodnem gospodars-
tvu kot zvezna toèka svetovnega etosa. Sve-
tovni etos ni èarobna formula za kakršne koli
rešitve, paè pa je odvisen od ljudi dobre volje
na vseh ravneh. Zdravo gospodarstvo je ena
najpomembnejših sestavin tega prizadevanja.
Assmann se je osredotoèil na pravne dimen-
zije svetovne politike in svetovnega gospo-
darstva. Svojo idejno misel pa je zakljuèil z
ugotovitvijo, da je svetovni etos primeren za
oblikovanje svetovne politike, svetovnega gos-
podarstva in svetovnega gospodarskega reda,
èe etos ustrezno priznava pomen podjetništva.
Po njegovem je mednarodno gospodarsko pra-
vo zelo pomemben faktor reda svetovnega
gospodarstva in svetovnega etosa.34
)	)		.
Politika in politologija, kot veda o poli-
tiki, lahko prispevata k oblikovanju svetov-
nega etosa. Alois Riklin35 je predstavil poli-
tièno etiko s stališèa zahodne civilizacije in
jo razdelil na tri tematske sklope. V prvem
je spregovoril o kadrovsko orientirani poli-
tièni etiki. Tukaj je iskal in našel rešitve v
moralnih kvalitetah politika. V drugem je
spregovoril o institucianalizirani politièni
etiki in iskal rešitve v dobrih institucijah.
Nazadnje se je osredotoèil na politièno etiko,
ki presoja moralnost politike po njeni uèin-
kovitosti. V sintezi je postavil v ospredje sve-
tovni etos. Po njegovem ima svet, v katerem
`ivimo, mo`nost pre`ivetja prav s pomoèjo
svetovnega etosa.36
Znotraj te teme je Dieter Senghaas37 ra-
ziskoval, kaj lahko politika ponudi svetovne-
mu etosu in obratno. Avtor je bil mnenja, da
je ob koncu slabega stoletja nastopil svetel
trenutek. Svetovni etos je del konstruktivne
obdelave konfliktov (politiènih, kulturnih,
gospodarskih, religijskih). Zelo pomembno
se mu je zdelo, da so se religije znašle v konf-
liktih. V globalizacijskem procesu bi po nje-
govem mnenju lahko prišlo do tako imeno-
vanega trèenja civilizacij, saj trenutno religije
ne delujejo v smislu zadr`evanja (zajezitve)
konfliktov. Zato je Richard Friedeli38 razvil
misel o èlovekoljubnem interkulturalnem sve-
tovnem etosu. Menil je, da svetovne religije
niso sposobne doumeti pomena regionalnih
kulturnih izroèil. Ta vkljuèujejo medkulturni
svetovni etos, ker so del lokalnih èlovekoljub-
nih intervencij in hkrati gonilo interkultur-
nega sodelovanja.39
)	)
"..
Svetovni etos se vkljuèuje tudi v vzgojo in
izobra`evanje.40 Johannes Lähnemann je na-
vedel 10 tez, ki povezujejo svetovni etos in
vzgojno prakso. Vzgojna prizadevanja vklju-
èujejo oblikovanje sodobnikovega znaèaja za
Zemljo, ki bo primerna za bivanje, za èlove-
kove pravice, za svobodo in za odgovoren
sprejem dol`nosti, za premišljeno oblikovanje
`ivljenja, za solidarno skupno `ivljenje v dru-
`inah, obèestvih in širših skupnostih in na
mednarodni ravni. Vzgoja in izobra`evanje
za nove strukturalne pogoje, za razlikovanje
vrednot, za nenasilno reševanje problemov,
za spoštovanje, za resnicoljubnost, strpnost,
za solidarnost, za nujnost znanstvenega na-
predka in za nujno mednarodno sodelovanje
4

 #
pa vkljuèuje tudi posredovanje religioznih
vrednot.41
)	)3 !
!
Naravoslovje se v našem èasu nahaja na
pragu neslutenih razse`nosti razvoja. Tu lah-
ko neposredno razmišljamo o pomenu etosa,
saj narava pomeni `ivljenjski prostor. Svetov-
ni etos izvira iz narave in èloveka vodi nazaj
k naravi, ki je pri èloveku pravzaprav oseba.
Vez med svetovnim etosom in dostojanstvom
osebe je potemtakem odloèilnega pomena.
Zato je Alfred Gierer42 postavil brezpogojno
zahtevo po taki globalni etiki, ki poleg kul-
turnih, politiènih, gospodarskih in religioz-
nih vrednot upošteva tudi najnovejša spoz-
nanja o (èlovekovi) naravi, da bodo lahko
etièna merila odgovarjala na vprašanje, ki si
jih zastavlja naravoslovec.
Günther Mack43 si je za prihodnost zadal
nalogo, da poišèe znanstveno paradigmo, s ka-
tero se bo znanost dejansko vkljuèila v razvoj
svetovnega etosa kot njegova gonilna sila. Splo-
šna kriza sedanjega èasa se ka`e v krizi tako
imenovane vrednostno neopredeljene znano-
sti. Vsaka kriza pa hkrati pomeni tudi prilo`-
nost za razvoj. Temeljni pojem razvoja etièno
osvešèene znanosti je »sposobnost sprejeti izziv
prihodnosti«. Obris znanosti o prihodnosti
vkljuèuje sedanje znanstveno spoznanje in de-
lovanje znanosti, metodologijo raziskav in
uporabo znanja, saj se ne more odpovedati
spoznanjem, èeprav je znanost do njih prišla,
ne da bi dovolj upoštevala svoj predmet. Kot
integralna sestavina znanstvene paradigme se
lahko vrednote uveljavljajo le, èe postanejo del
znanstvenega spoznavanja in delovanja. Inter-
disciplinarnost je na primer tak prispevek zna-
nosti svetovnemu etosu, saj hkrati ko priznava
pomen drugih, zahteva priznanje lastne pri-
stojnosti. Katere oblike znanstvenega udejs-
tvovanja so sposobne sprejeti izziv prihodnosti
in so alternative današnji znanosti, bodo po-
kazali njihovi raziskovalni cilji.44
Znotraj kompleksa naravoslovnih znano-
sti danes avtorji govorijo predvsem o ekološ-
kem svetovnem etosu.45 Ekologija je veda o
odnosih med `ivimi bitji in okoljem. V zad-
njih desetletjih je postala ena temeljnih na-
log znanstvenega dela. Ekologija raziskuje
posledice èlovekovih posegov v okolje in
predlaga, kako odpraviti in prepreèiti ško-
dljive vplive. Iz tega lahko sklepamo, zakaj
znanstveniki govorijo o ekološkem svetov-
nem etosu. Skrb in varstvo okolja, zlasti glo-
balni okoljski problemi, na primer proizvod-
nja toplogrednih plinov, je postalo problem
celotnega èloveštva. Nad èlovekom »èuva-
jem« še vedno zmaguje èlovek »trgovec«.
Dokler prevladuje ta paradigma, svetovni
etos nima mo`nosti. Ekološki svetovni etos
poudarja skromnost, tako imenovano »sred-
njo ekonomijo«, hkrati pa poskuša ovredno-
titi uèinkovanje sodobne globalne ekonomi-
je. Brezmejno izkorišèanje, unièevanje, ru-
šenje naravnega ravnovesja in podobno se-
veda krièijo po novem ekološkem etosu.46
)	)>	
Interkulturalna etika je vzvod etiènega
ekumenizma. Slika sveta nam je bolj jasna,
ko dojamemo etiène razlike med zahodno in
japonsko kulturo, ko vidimo in razumemo
etiène probleme, kot jih vidi islamska kultura,
ko razumemo judovstvo, ko z razumevanjem
in spoštovanjem sprejemamo afriško dru`enje
z naravo in podobno. Prav tako je potrebno
z vso preudarnostjo pristopiti h kršèanstvu
in se zavedati razlik v »zahodnih« kulturah
in etikah.
Projekt svetovni etos je po Helmutu Fa-
hrenbachu nujen, toda brez »teonomne ute-
meljitve«. Spraševal se je, ali je v mno`ici re-
ligijskih razumevanj resnice sploh mo`en en
sam svetovni etos. Vendar njegov agnostici-
zem ni nov. Korenine agnostiènega svetovne-
ga nazora najdemo v skepticizmu. Zanj je
bila porušena vsaka mo`nost rešitve s tradi-
4


	



cionalnimi in modernimi etiènimi normami.
Prav svetovni etos pa daje po njegovem znova
mo`nost za reševanje problemov, ki so, ko-
likor so èloveški, za vse kulture in etike enaki.
Tega mnenja je tudi znani tübinški moralni
teolog Rietmar Mieth.47
#7
Vsa verstva temeljijo na spominjanju.
Spominjanje ni nujno vezano samo na pre-
teklost. Je tudi upanje za prihodnost. V se-
danjosti daje spominjanje smisel preteklosti.
Spominjanje zdru`uje ljudi v obèestva. In-
dividualizem tu ni mogoè. Spominjanje je
pot hvale`nosti. Kdor spoznava preteklost
v duhu hvale`nosti za vse, kar mu je ponu-
dilo `ivljenje do tistega trenutka, sprejema
odgovornost za sedanjost. V postmodernem
obdobju pa se èlovek nerad spominja in hi-
tro pozablja. @ivi za trenutke sedanjosti,
preteklost pa hoèe pozabiti. Pomemben je
trenutni u`itek. Sodobni èlovek išèe nova iz-
kustva v zo`enem prostoru in èasu. Zaveda
se svoje zaèasnosti in majhnosti. Zato z nez-
nansko hitrostjo hlasta za novimi izkustvi,
goji blazno upanje, spominjanje in osmiš-
ljanje bivanja pa sta podrejena razliènim pre-
tresom. Verstva se znotraj tega zo`enega
prostora in èasa ne morejo uresnièevati. To
jih peha v krizo identitete. Nahajajo se v pa-
sti, saj so mo`ne razliène razvojne poti. Èe
se razvijejo v verski fundamentalizem (zgolj
vraèanje h koreninam, kar fundamentalizem
pomeni), potem verstvo prevzame popoln
nadzor nad `ivljenjem in ga zapre sedanjosti
in prihodnosti. Verstva so pred te`ko nalo-
4

Nancy Bush, Zadnja svetloba, 2002, olje na platnu, 30 x 30 cm, zasebna zbirka.
 #
go, da ponovno premislijo o sebi, se sooèijo
z lastno identiteto. V kršèanstvu in tudi v
nekaterih drugih verstvih je spominjanje ve-
zano na dinamièen pojem razodetja: nago-
varjanja in klicanja k odgovornosti.
Prav krizni polo`aj in situacija verstev sta
me vodila pri iskanju odgovorov. Projekt sve-
tovni etos daje na prvi pogled verstvom ideal-
no mo`nost, da se verstva rešijo iz procesa
izèrpavanja in ponovno stopijo na pot dru`-
beno-oblikovalnih procesov. @al Küng s Pro-
jektom svetovni etos v osnovi zgreši, saj je pre-
prièan, da lahko morala spreminja svet. To
pa je seveda nemogoèe, kajti verstev ne mo-
remo reducirati zgolj na moralo in moralne
dol`nosti ter obveznosti. Verstva morajo
najprej sama premisliti o svojem bistvu, na-
daljnji poti, v katero je lahko vkljuèen tudi
svetovni etos.
Z globalizacijskimi procesi na vseh po-
droèjih èlovekovega delovanja so tako verstva
postavljena pred dilemo o svoji nadaljnji poti.
Ti procesi izzivajo medsebojno sodelovanje
verstev, naj išèejo skupne in najbolj bistvene
orientacijske toèke. To pa je po Küngu eden
od ciljev svetovnega etosa. Vkljuèitev verstev
v globalizacijske procese ne bo koristila samo
globalizaciji kot taki, ampak tudi verstvom.
Cilj svetovnega etosa ni nova ideologija ali
nova superkultura. Svetovni etos se je `e izob-
likoval v tisoèletnih religioznih in kulturnih
izroèilih vsega sveta. Svetovni etos torej ni po-
polna novost, saj je vsebinsko doloèen kot so-
glasje v obmoèju zavezujoèih vrednot, nepre-
klicnih kriterijev in dr`, ki jih priznavajo vsa
verstva in kulture kljub svoji razliènosti. Sve-
tovni etos ni etos, ob katerem bi stare modro-
sti, filozofije postale nepotrebne, neuporabne.
Tudi verstva, ki so prispevala v sklad svetov-
nega etosa, niso postala nezanimiva. Ideja sve-
tovnega etosa ni neka nova kultura ali religi-
ja. Novo je prebujanje zavesti za ta zaklad mi-
nimalnih temeljev, vrednot, dr` in kriterijev,
ki v obmoèju mininalnega konsenza zdru`u-
jejo vsa èloveška obèestva in dru`be ter vsa
njihova prizadevanja.
Svetovni etos je odziv na globalizacijske
procese na politiènem, gospodarskem, eko-
nomskem in kulturnem podroèju. Te`ko je
oceniti, kako vpliva na druge globalizacijske
procese. Nedvomno pa s temeljnimi naèeli
opozarja na osnovne zahteve, dol`nosti in
obveznosti, ki zavezujejo k odgovornemu `iv-
ljenju. Z ozirom na to, koliko verstva, zlasti
kršèanstvo, prispevajo v svetovni etos, ni te`-
ko ugotoviti, kakšne so posledice za njihovo
notranje `ivljenje. Èe je njihov prispevek
dialog in ekumenizem, potem je ekumeni-
zem preobrat v mišljenju in delovanju tudi
znotraj verstev. Tisti, ki se ukvarjajo z eku-
menizmom, menijo, da se bo zaèel šele te-
daj, ko se bo zaèel pogovor o posameznih te-
mah. Dialog o verskih vprašanjih, ki se je
komaj zaèel, je nakazal, kaj bo prinesel dia-
log o moralnih vprašanjih.
Po Küngovem mnenju bo dialog o moral-
nih vprašanjih med verstvi predvsem omogo-
èil edinost med vsemi ljudmi, obèestvi, skup-
nostmi, ne le med verstvi. Projekt svetovni etos
razume edinost med verstvi za moralno dol`-
nost verstev, èe hoèejo dati svoj prispevek edi-
nosti med vsemi ljudmi. Kakšen je lahko
prispevek verstev, je zelo te`ko doloèiti. Po-
javljajo se vprašanja o preširoko zastavljenem
naèrtu o svetovnem etosu. Nekateri vidiki se-
danje usmeritve svetovnega etosa so nujni.
Prihodnost je v dialogu o konkretnih temah.
»Miru na svetu ne more biti, èe ne pride do
miru med verstvi. Med verstvi pa ne bo miru,
èe med njimi ne bo prišlo do dialoga.«48
Projekt svetovni etos v posmodernem ob-
dobju ustreza širšim merilom ureditve dru`-
benih skupnosti. Osnovne teze veljajo za ve-
rujoèe in neverujoèe. Posameznik se ne more
skrivati za ideologijo ali se sklicevati na vero,
ampak je odgovoren za to, kar veruje. Smisel
svetovnega etosa je, da bi spodbudil verstva,
da dajo prispevek svetu in da sodelujejo pri
4


	



4

nastajanju etosa, utemeljenem na èlovekovem
dostojanstvu. Ta etos je ogledalo sveta. Po
Küngovih ugotovitvah ima vsaka religija ne-
kaj, kar bi lahko ponudila v skupno premo-
`enje èloveštva.
Po Küngovem mnenju ima svetovni etos
širše mo`nosti kot posamezna religija. Osno-
van je na temeljih, ki so skupni vsem ljudem.
Toda Projekt svetovni etos je še vedno predvsem
papirnat projekt. Na mednarodni ravni ga priz-
navajo verstva, prav tako je našel pot v doku-
mente Zdru`enih narodov in v dokumente
drugih mednarodnih ustanov. Kako uspešen
je na poti navzdol, je manj razvidno. Najbr`
ni odveè dvom, da bi lahko dileme, ki se po-
javljajo v verstvih, enostavno obšli zaradi višjih
interesov svetovnega etosa, ali verstva, ki doma
niso sposobna sodelovati pri tem procesu, pu-
stili na stranskem tiru. V `elji po èimprejšnji
uresnièitvi je Projekt svetovni etos preveè podo-
ben dru`bi uèinkovitosti, èeprav ji hoèe po-
magati, da bi postala bolj èloveška. Verstev
prepogosto ni mogoèe ocenjevati samo z vidika
njihove dru`bene funkcije. Prihodnost Projekta
svetovni etos je odvisna od verstev samih, ki so
na tako imenovanem Zahodu postavljena na
stranski tir in se izèrpavajo.
Viri in literatura
Viri:
Council for a Parliament of the World’s Religions.
www.cpwr.org//calldocs/Ethictoc.html
(15. 2. 02).
Küng, Hans: Der globale Markt erfordet ein globales
Ethos, v: Küng, Hans — Kuschel, Karl-Josef (ur.):
Wissenschaft und Weltethos. München–Zürich:
Piper, 1998, 19-39.
Küng, Hans: Projekt Weltethos. München: Piper,
1992.
Küng, Hans: Svetovni mir — svetovne religije —
svetovni etos, v: Znamenje 24 (1994/5-6), 15-25.
Küng, Hans: Vsak èlovek ima èlovekove pravice,
nihèe pa noèe èlovekovih dol`nosti, v: Delo (14.
maja 1997), Razgledi 10, 12-15.
Küng, Hans — Kuschel, Karl-Josef (ur.): Wissenschaft
und Weltethos. München–Zürich: Piper, 1998.
Küng, Hans (ur.): Yes to a Global Ethic. London:
SCM Press Ltd, 1996.
Literatura:
Assmann, Heinz-Dieter: Weltethos und die
rechtliche Ordnung der Weltwirtschaft, v: H.
Küng — K.-J. Kuschel (ur.), Wissenschaft und
Weltethos. München–Zürich: Piper, 1998, 84-125.
Enderle, Georges: Welches Ethos für öffentliche
Güter in der Weltwirtschaft, v: H. Küng — K.-J.
Kuschel (ur..): Wissenschaft und Weltethos.
München–Zürich: Piper, 1998, 61-83.
Friedli, Richard: Human und humanitär —
Weltethos interkulturell, v: H. Küng (ur.) in K.-J.
Kuschel (ur.): Wissenschaft und Weltethos.
München-Zürich: Piper, 1998, 201-214.
Gierer, Alfred: Forderungen globaler Ethik und die
Natur des Menschen, v: H. Küng — K.-J. Kuschel
(ur.): Wissenschaft und Weltethos. München–
Zürich: Piper, 1998, 297-307.
Hicks, D. A.: Gender, Discrimination and
Capability. Isight from Amartya Sea.
Lähnemann, Johannes: Weltethos und
Erziehungspraxis: 10 Thesen, v: H. Küng –K.-J.
Kuschel (ur.): Wissenschaft und Weltethos.
München–Zürich: Piper, 1998, 217-238.
Mack, Günther: Die Suche nach einem
zukunftsfähigen Wissenschafts-Paradigma, v: H.
Küng — K.-J. Kuschel (ur.): Wissenschaft und
Weltethos. München–Zürich: Piper, 1998, 308-336.
Mieth, Dietmar: Interkulturelle Ethik, v: H. Küng —
K.-J. Kuschel (ur.): Wissenschaft und Weltethos.
München–Zürich: Piper, 1998, 359-382.
Rilkin, Alois: Politische Ethik, v: H. Küng — K.-J.
Kuschel (ur.), Wissenschaft und Weltethos.
München–Zürich: Piper, 1998, 129-140.
Sen, Amartya: Missing Women, v: British Medical
Journal, št. 304 (1992).
Senghaas, Dieter: Politische Rahmenbedingungen
für Weltethos, v: H. Küng — K.-J. Kuschel (ur.):
Wissenschaft und Weltethos. München–Zürich:
Piper, 1998, 141-160.
Ulrich, Peter: Weltethos und Weltwirtschaft — eine
wirtschaftsethische Perspektive, v: H. Küng — K.-J.
Kuschel (ur.): Wissenschaft und Weltethos.
München–Zürich: Piper, 1998, 40-60.
Weizsäcker von Urlich, Ernst: Ökologisches Weltethos,
v: H. Küng — K.-J. Kuschel (ur.): Wissenschaft
und Weltethos. München–Zürich: Piper, 1998,
337-355.
1. Prim. H. Küng (ur.), Yes to a Global Ethic, 12.
2. Prim. Council for a Parliment of the World’s
Religions, www.cpwr.org//calldocs/
Ethictoc.html (15. 2. 02).
3. Prim. H. Küng, Der globale Markt erfordet ein
globales Ethos, v: H. Küng — F. J. Kuschel (ur.),
Wissenschaft und Weltethos, München, 1998, 33-34.
4. Prim. H. Küng (ur.), Yes to a Global Ethic, 12-13.
5. H. Küng, Svetovni mir …,16-17.
 #
4

6. Prim. H. Küng, Projekt Weltethos, 46.
7. Prim. Council for a Parliment of the World’s
Religions, www.cpwr.org//calldocs/
Ethictoc.html (15. 2. 02).
8. H. Küng, Svetovni mir …, 24.
9. Prim. H. Küng, prav tam.
10. Prim. H. Küng, prav tam.
11. Prim. H. Küng, Svetovni mir …, 25.
12. Prim. D. A. Hicks, Gender, Discrimination and
Capability. Isight from Amartya Sea, v: Journal of
religions Ethics 30 (20002), 137-154.
13. Prim. Council for a Parliment of the World’s
Religions. www.cpwr.org//calldocs/
Ethictoc.html (15. 2. 02.)
14. Prim. Prav tam.
15. Prim. Prav tam.
16. Prim. A. Sen, Missing Women, v: British
Medical Journal, št. 304 (1992).
17. Prim. Prav tam.
18. Prim. Prav tam.
19. Prim. Prav tam.
20. Prim. Prav tam.
21. Prim. Prav tam.
22. Prim. Prav tam.
23. Prim. H.Küng (ur.), Yes to a Global Ethic, 25-26.
24. Prim. H. Küng — K.-J. Kuschel (ur.),
Wissenschaft und Weltethos, München-Zürich,
1998.
25. H. Küng, Der globale Markt erfordet ein globales
Ethos, v: H. Küng — F. J. Kuschel (ur.), …,19.
26. H. Küng, Der globale Markt …, 27.
27. H. Küng, Der globale Markt …, 31.
28. Prim. H. Küng, Der globale Markt…, 37-39.
29. Prim. P. Ulrich, Weltethos und Weltwirtschaft —
eine wirtschaftsethische Perspektive, v: H. Küng —
K.-J. Kuschel (ur.), …, 40.
30. Prim. P. Ulrich, n. d., 41-57.
31. Prim. G. Enderle, Welches Ethos für öffentliche
Güter in der Weltwirtschaft, v: H. Küng — K.-J.
Kuschel (ur..), …, 61.
32. Prim. G. Enderle, n. d., 67.
33. Prim. H. D. Assmann, Weltethos und die
rechtliche Ordnung der Weltwirtschaft, v: H.
Küng — K.-J. Kuschel (ur.), …, 84.
34. Prim. H. D. Assmann, n. d., 84-96.
35. Prim. A. Riklin, Politische Ethik, v: H. Küng —
K.-J. Kuschel (ur.), …, 129.
36. Prim. A. Riklin, n. d., 129-138.
37. Prim. D. Senghaas, Politische
Rahmenbedingungen für Weltethos, v: H. Küng —
K.-J. Kuschel (ur.), …, 141.
38. Prim. R. Friedli, Human und humanitär —
Weltethos interkulturell, v: H. Küng — K.-J.
Kuschel (ur.), …, 201.
39. Prim. R. Friedli, n. d., 201-212.
40. V Nemèiji je v okviru neke šole na primer
potekalo sreèevanje mladih muslimanov in
kristjanov ter njihovih staršev. Prim. H. Küng,
Vsak èlovek ima èlovekove pravice, nihèe pa noèe
èlovekovih dol`nosti, 14.
41. Prim. J. Lähnemann, Weltethos und
Erziehungspraxis: 10 Thesen, v: H. Küng — K.-J.
Kuschel (ur.), …, 217-234.
42. Prim. A. Gierer, Forderungen globaler Ethik und
die Natur des Menschen, v: H. Küng — K.-J.
Kuschel (ur.), …, 297.
43. Prim. G. Mack, Die Suche nach einem
zukunftsfähigen Wissenschafts-Paradigma, v: H.
Küng — K.-J. Kuschel (ur.), …, 308.
44. Prim. G. Mack, n. d., 308-328.
45. Prim. E. U. von Weizsäcker,
Ökologisches Weltethos, v: H. Küng — K.-J.
Kuschel (ur.), …, 337.
46. Prim. E. U. von Weizsäcker, n. d., 337-355.
47. Prim. D. Mieth, Interkulturelle Ethik, v: H.
Küng — K.-J. Kuschel (ur.), …, 359-380.
48. H. Küng, Projekt Weltethos, 2.