Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt/Poštni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E Celovec * četrtek*5. april 2001_štev. 14 (3112) * letnik 56 * cena 10 šil. * 0,75 evra Agitacija proti manjšinskim pravicam Plesna šola Mojce Horvat iz Ljubljane gostuje s plesno predstavo f*\ -1 • V • Nedelja, 8. april 2001 • Kulturni dom Pliberk, ob 11. uri • Kulturni dom »Danica« v Šentprimožu, ob 14. uri Ne zamudite vrhunskega estetskega užitka! Miloševič za rešetkami 1 /zadnjih tednih sta tako ime-V novani domovini zvesti organizaciji (KHD in KAB) začeli organizirati informacijske prireditve, na katerih izpostavljata vprašanje razširitve slovenščine kot uradnega jezika in posredno tudi razširitve dvojezičnih topografskih napisov. Ton teh prireditev je tak, kot da bi se na Koroškem in celo v Evropi in v svetu v zadnjih desetih letih ne bi nič spremenilo. Spet je govora o »grozeči slovenizaciji« in spet širijo strah pred dvojezičnimi tablami. Taki prireditvi sta bili v Galiciji in v Škocjanu. Na obeh so glavni govorniki ponavljali stare argumente proti dvojezičnim topografskim napisom in proti razširitvi veljavnostnega območja za slovenščino kot uradnega jezika. Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm je dejal, »da sta se svet in Evropa v zadnjem desetletju vendarle nekoliko razvili in da bi organizatorji teh prireditev predvsem pod vtisom nacionalističnih ekscesov na Balkanu morali umiriti svojo govorico. Kdor danes ščuva proti odločitvam ustavnega sodišča, ta v bistvu postavlja pod vprašaj pravno državo.« Evropska unija in Svet Evrope sta leto 2001 razglasili za leto jezikov. Številne prireditve po vsej Evropi bodo letos opozorile na pomembnost znanja jezikov, še posebej jezikov sosedov. Zato v resnici take prireditve, kot sta jih imeli »domovini zvesti« organizaciji ne ustrezajo sedanjemu času. Peršmanov muzej v Podpeci obnavljajo str. 2 »Ko bo cvetel lan« na Gradiščanskem str. J Pred svetovno premiero v Šentjakobu str. 4 Knjiga »Med kulturo in politiko« predstavljena v Ljubljani str. 5 O prednosti sončne energije str. 7 Slovenci najboljši alpinisti str. 7 Koncept evropske integracije sloni na demokraciji, upoštevanju človekovih pravic, spoštovanju pravne države in gospodarski prosperiteti. Kdor lahkomiselno sproža medetnič-ne konflikte, ta v resnici nasprotuje evropski integraciji. Ne želimo precenjevati agitacije proti manjšinskim pravicam, ne gre pa jih tudi pod- cenjevati, je dejal dr. Sturm. »V procesu evropske integracije obstajajo tudi pravni mehanizmi, ki jih pripadniki narodnih manjšin lahko sprožijo za uveljavitev svojih pravic.« Želeti je, je nadalje menil dr. Sturm, da bi koroški politiki spoznali, da je čas starih konfliktov mimo in da mora biti politika usmerjena v prihodnbost. -an r nkrat se je to moralo zgoditi. L Po spremembi sistema v ZR jugoslaviji in odstranitvi Miloševiča z oblasti je bilo to samo vprašanje časa. Po aretacijah vplivnih Miloševičevih sodelavcev v preteklih dneh, se je napovedovalo tudi to dejanje. Srbi sami - tako novi predsednik Koštunica kot srbski pre- mier Djindjič - niti niso bili tako zagreti za aretacijo, a je mednarodna skupnost - predvsem haaško mednarodno sodišče iz pravno-moralnega stališča in Združene države Amerike kot svetovni žandar -postavljala Jugoslaviji take pogoje, da se je morala ukloniti in svojega »Sloba« postaviti za rešetke. Jugoslovanske oblasti bodo sedaj seveda vozile slalom med Scilo in Karibdo. Po eni strani njihova obtožnica Miloševiča bremeni samo za finančne malverzacije, za neupravičeno prilaščanje oblasti, za ponarejanje volilnih rezultatov, za pripravo vojaškega puča, nikakor pa ne za vojne zločine, ki so bili po njegovem nalogu ali privoljenju storjeni v vojni na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in na Kosovu. Haaško sodišče in ZDA zahtevajo Mi-loševičevo izročitev Haagu, a to bo težko doseči. Mlada nova oblast v Beogradu se boji javnih protestov, zato bo poskušala z vsemi možnimi načini Miloševiča obdržati doma. Kako pa si ob vsem tem zagotoviti krvavo potrebno ameriško in evropsko finančno pomoč, je drugo vprašanje. Rešitev bi bila, in k njej se nagibajo obe strani, da bi haaško sodišče Miloševiču izjemoma siodilo kar v Beogradu. J. R. V okviru »Globaškega kulturnega tedna« so se pretekli teden posvetili tudi kulturi pitja in pokušanja vin več na strani 5 PREBLISK ■ Miloševič je za zapahi, živela demokracija! Spet se bo kdo oglasil in me zmerjal, da sem miloševičevec. Pa daleč od tega. Nekaj pa mi pri tej zadevi vendarle ne gre v račun. Aretacija se je zgodila zaradi strahotnega pritiska Amerike in njenih evropskih zaveznic. Na resnem programu nemške televizije sem pred nedavnim gledal zelo kritično oddajo o zavezniški intervenciji nad Srbijo leta 99. Tisto, kar sta govorila tiskovni predstavnik Nata in nemški obrambni minister so bile le polresnice in celo laži. Intervencija t. i. zaveznikov ni bila nikdar humanitarna pomoč, ampak je v beg pognala stotisoče Albancev, v Srbiji pa rušila v glavnem ci- vilne objekte, mostove, vlake, pustošila med civilnim prebivalstvom, jim za zapuščino pustila negotovo ekološko prihodnost po odvrženih bombah z osiromašenim uranom. Pa kljub temu Američani ne priznavajo nikakršne slabe vesti, še na misel jim ne pride, samo Srbi so krivi vsega. Zato je treba še nadalje izvajati pritisk nanje. Denar je sveta vladar in politična moč opravičuje vsa sredstva. Miloševič je v zaporu. Za katera dejanja mu bodo sodili, nimajo Američani in njihovi zavezniki nikakršne pravice odločati. /. R. Denar, moč, pravica SOLARIS PO ROMANU STANISLAW A LEMA PRAIZVEDBA | TEATR TROTAMORA REŽIJA I MARJAN ŠTIKAR ^ r- «i Produkcija: SPD »Rož« | SPZ | Predprodaja vstopnic: Posojilnica-Bank Št. Jakob | Telefon 04253/314 | 04253/344 KOMENTAR ir. Marjana Sturma » # vsaki državi, ki se ima \l za pravno in demokra-V tično, igra ustavno sodišče izredno pomembno vlogo. Neodvisni ustavni sodniki bdijo nad tem, da so vsi zakoni v skladu s sprejeto ustavo in v nasprotnem primeru razveljavijo zakone. V takem primeru mora zakonodajalec novelirati zakon. S pristopom Avstrije k Evropski uniji je dobila Avstrija še eno sodno instanco, namreč Evropsko sodišče. To sodišče je pristojno v zadevah zagotovitve osnovnih svoboščin Evropske unije. Evropski pravni red stoji namreč nad nacionalnim pravnim redom, tako da Evropsko sodišče odloča tudi v zadevah, ki so nacionalne narave. Evropska unija je z maa-strihtsko in amsterdamsko pogodbo sprejela tudi katalog osnovnih temeljnih demokratičnih pravic, med katere štejejo tudi manjšinske pravice. Kandidatke za članstvo v EU se morajo obvezati med drugim tudi za zaščito narodnih manjšin, kar pa seveda pomeni, da morajo tudi članice EU upoštevati osnovne norme manjšinske zaščite. To je tudi širše ozadje za to, da avstrijsko ustavno sodišče v preteklih desetih letih v manjšinskih vprašanjih odloča v korist avstrijskih manjšin. Na Koroškem očitno te dimenzije evropske integracije še niso vsi razumeli. Drugače ne bi bilo mogoče, da se nekateri postavljajo proti odločit- vam ustavnega sodišča v zadevi uradnega jezika. Toda to so nepremišljene in zgolj emocionalne oziroma politične reakcije, ki s pravnimi normami nimajo kaj opraviti. Kajti odločitve ustavnega sodišča so za zakonodajalca obvezne, in če hoče Avstrija veljati za pravno državo, bo morala odločitve ustavnega sodišča tudi zakonsko uveljaviti. Seveda smo bili v preteklosti priče temu, da oblasti niso stoodstotno. uveljavile npr. odredbo o dvojezičnih topografskih napisih. Trenutno smo celo priče kampanjam proti odločitvi ustavnega sodišča v zadevi uradnega jezika in na osnovi tega so se nekateri tudi »opogumili«, da agitirajo proti dvojezični kvalifikaciji ravnateljev na dvojezičnih ljudskih šolah. Pričakoval sem, da bodo pristojni politiki zavrnili takšno agitacijo in opozorili na pravne osnove. Temu očitno ni tako in s tem tvegajo nadaljnje pritožbe na ustavno oziroma na upravno sodišče. Prepričan sem, da bo v okviru evropske integracije za oblasti vedno težje ignorirati norme pravne države. Ne morem si predstavljati, da bi se avstrijska država še naprej izpostavljala očitkom, da v manjšinskem vprašanju ne upošteva norm pravne države. Kajti nenazadnje obstajajo tudi mednarodnopravni mehanizmi, ki omogočajo pripadnikom narodnih manjšin, da sprožijo postopke bodisi pred Svetom Evrope ali pa celo pred Evropskim sodiščem. Slej ali prej bodo torej tudi na Koroškem morali sprejti norme pravne države. Pravna država in manjšinsko vprašanje OBNOVA MUZEJA PRI PERŠMANU Podprite ta pomemben projekt (V JI uzej pri Peršmanu je tre-IVI nutno eno samo gradbišče. Zaradi potrebnih pregraditvenih posegov se je Zveza koroških partizanov v sodelovanju s SPD »Zarja« odločila za temeljito obnovo. Stropni trami so bili že tako načeti, da lastnik muzeja, to je ZKP, ni mogel več jamčiti za varnost obiskovalcev. Prejšnji teden so dotrajani leseni strop »dol vrgli« in pripravili vse za montažo novega. Vzporedno s tem pa seveda v hiši in okoli nje tečejo tudi druga dela. Že jeseni so dokončali biološko napravo za štor z vso ustrezno infrastrukturo. Muzejsko-razstavni prostor bo ostal tam, kjer je že bil. Novo pa je, da bo urejen po smernicah sodobne muzejske pedagogike in bo tako še bolj služil znanstvenim in spominskim namenom. S tem bo edini avstrijski muzej upora proti nacizmu in fašizmu lahko še bolj izzvrševal svoje pomembno poslanstvo. Obnova in pregradnja muzeja pri Peršmanu sta nujno potrebni, za Zvezo koroških partizanov pa seveda veliko finančno breme. Vsak šiling se Železna Kapla odprla bančni konto, na katerega lahko vplačate ustrezen znesek. Številka konta: KP-8066136 pri Posojilnici Bank Železna Kapla BLZ/BŠ: 39130 Dobrodšla je tudi pomoč na gradbišču. Kdor bi rad udarniško zavihal rokave, naj se javi pri gospe Urški Brumnik, tel. 0463 514300. Od nje bo zvedel vse jiodrobne informacije. Časovni okvir za obnovo je zelo skromen. Do začetka maja naj bi bila okvirno zaključena. Skoraj pol ducata pridnih rok pri delu. Gradbena dela vodi Miha Kuchar, ki ga ni na sliki odplake in s tem rešili pereče ekološko vprašanje. Nadalje so tam, kjer je bilo treba, postavili škarpe in podporne zidove. Predvsem pa je razveseljivo, da bo muzej odslej razpolagal z boljšo prostorsko ponudbo. V kletnih prostorih, ki so bili doslej neizkoriščeni, nastaja večja soba, ki bo služila kot večnamenski prostor. S tem bo muzej končno dobil prepotreben in sodobno urejen seminarski pro- nekajkrat obrne, preden se izda. Brez prostovoljne pomoči številnih pomočnikov iz Železne Kaple in okolice bi skorajda ne šlo. Zato Zveza koroških partizanov in SPD »Zarja« kličeta vse ljudi dobre volje, ki sta jim spomin na upor proti nacističnemu nasilju in usoda Peršma-novega muzeja pri srcu, da podprejo obnovitvena dela. V ta namen je Zveza koroških partizanov pri Posojilnici Tedaj namreč pri Peršmanu pričakujejo večjo skupino znanstvenikov. Konec junija pa čaka osrednja spominska prireditev pri Peršmanu, ki jo izmenično prirejata Zveza koroških partizanov in SPD »Zarja«. Do takrat naj bi bila gradbena dela v glavnem zaključena. Skupno, s pomočjo nas vseh, bo projekt obnove muzeja pri Peršmanu uspel. F. IV. TINJE Klub koroških Slovencev - varuh, branitelj in mentor V seriji predavanj oddelka za zgodovino vzhodne in jugovzhodne Evrope univerze v Celovcu in Doma prosvete v Tinjah je pretekli torek o Klubu koroških Slovencev (KKS) predaval prof. Janez Stergar iz Ljubljane. Predzgodovina ustanovitve KKS v Ljubljani leta 1929 je tesno povezana z izidom koroškega plebiscita leta 1920, ko je Koroško zapustilo več sto Slovencev, med njimi zlasti veliko izobražencev, pa tudi železničarjev, puškarjev, in si poiskalo zaposlitev v osrednji Sloveniji, v tedanji kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Podatki o številu koroških migrantov pa nihajo od 500 do 1.000, dejansko število pa še ni dognano. Vidne koroške osebnosti so bili člani beograjskega parlamenta Franc Grafenauer, Anton Brandner, Anton Schaubach, ljubljanski škof Gregor Rožman, univerzitetni profesorji Franc Eller, Albin Ogris, Lambert Ehrlich in literarni zgodovinar Ivan Grafenauer. Moralna in gmotna pomoč Po shodu koroških emigrantov 14. 10. 1928 v Celju in sestankih v Ljubljani so bila 20. 8. 1929 oblastem predložena klubska pravila in 5. 9. 1929 tudi odobrena. KKS s svojimi številnimi postojankami po Sloveniji in sedežem v Ljubljani se je zavzel za kulturno po- vezavo manjšine z matico, skrbel za dijaške in študentske štipendije, potovanja in letovanja ter zbiral finančna sredstva za različne druge dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. Ta dejavnost KKS je v medvojnem času v koroških krogih in v Avstriji izzvala očitek iredentizma. Dejstvo je tudi, da so člani KKS zahtevali po končani 2. svetovni vojni priključitev južnega dela Koroške k Jugoslviji. KKS je bil po vojni obnovljen in se pravzaprav nepretrgano do danes zavzema za živahne stike z zamejstvom in do predstavnikov in organizacij koroških Slovencev. Državni tožilec Julij Felaher je KKS predsedoval kar štiri desetletja, predsedniki pa so bili še Lovro Kuhar (takoj po vojni), Janko Kotnik, Janko Černut, Lojze Ude, Bogo Grafenauer (od 1. 1977 do smrti 1. 1995). Sedaj predseduje KKS, katerih današnji člani so predvsem Nekorošci, v Bačah rojeni 78-letni Stane Uršič. Klub pa je danes tesno povezan z Inštitutom za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani. M. Š. H azstava Slovenske prosvetne l\zveze »Ko bo cvetel lan« je že zdavnaj dosegla status uspešnice. Od prve postavitve v šentjanškem k & k centru je medtem minilo šest let, lan in kmečki predmeti pa še zmeraj privabljajo ljudi na ogled. In kar vsakič znova preseneča: zanimanje obiskovalcev raste, čim dalj časa stojijo pred eksponati. Spomin na čase, ko so vse to, kar je razstavljeno, še sami doživljali, oziroma so o tem čuli nekoga pripovedovati, ta spomin in pripoved se spreminjata v podoživeto stvarnost in resničnost. Podobno se je zgodilo minulo soboto, 31. marca, v Velikem Borištofu, hrvaški vasi na Gradiščanskem. Na povabilo krajevne kulturne pobude KUGA, ki ima že zdavnaj nadregionalni pomen, je SPZ postavila razstavo »Ko bo Icvetel an«. Otvoritev razstave je potekala pod geslom »Dober dan, Slovenci«, za pevsko glasbeni okvir sta poskrbela rožanski duo »Albert & Pavle« ter domača pevsko-instrumentalna skupina RAZSTAVA SPZ PRI HRVATIH V deželi gradov je zacvetel lan Obiskovalci predmetov niso le gledali, ampak so jih jemali tudi v roke Arhitekt Kristijan Zima »Harmonija« pod vostvom Mirka Berlakoviča. Razstava, delo diplomirane etnologinje Irene Destovnik, je pravzaprav korak k odkrivanju polpretekle vaške kulture. Lan in ovca sta njega dni, in to še ni tako dolgo od tega, bila sestavni del življenske podlage ljudi na takrat še docela slovenskem, danes dvojezičnem ozemlju Koroške. Nudila sta jim najnujnejše in najpotrebnejše za pre- živetje, in ničesar ljudje niso vrgli v odpad. Cisto vse so znali izrabiti in uporabiti. Pripomočki, danes bi jim visokoleteče rekli »stroji«, izkazujejo visok smisel za estetske, tehnične in praktične potrebe svoje-časnega kmečkega vsakdana ter za njihovo oblikovanje (dizajn). Ovca in lan sta ljudem dajala meso, mast, olje, obleko, zdravilo, luč in gnojilo. Lan, ena najstarejših kulturnih rastlin človeštva, je z novim valom industrializacije vse bolj izgubljal svoj pomen, in od petdesetih let prejšnjega stoletja je tako rekoč izginil iz zavesti ljudi. Danes se ta podoba spet nekoliko spreminja, kar je nedvomno tudi zasluga ekološkega ozaveščanja in gibanja. Vzporedno s tem pa raste zanimanje drugega in tretjega rodu za kulturo dedov in babic. Zato se podaja na dolgo pot iskanja korenin. V imenu prireditelja je goste iz Koroške pozdravil Dani Stern, razstavo pa sta predstavila njena avtorica Irena Destovnik ter poslovodja SPZ Janko Malle. Srečanje na razstavi Razstava ni bila le srečanje s preteklo dobo, ampak tudi srečanje z ljudmi, ki so eksponate zbirali. Med njimi je bil arhitekt Kristijan Zima iz Škofič. Po vojni je v Ljubljani zaključil gimnazijo in na tamkajšnji univerzi študiral arhitekturo. Aktivno je sodeloval v študentskih krožkih. Ko je univerza začela zbirati etnološki material na celotnem slovenskem etničnem ozemlju, se je Kristijan Zima prijavil in skupaj z Jernejem Šušteršičem ter drugimi študenti, med njimi dr. Marija Makarovič, obhodil vasi in kraje v Podjuni, Rožu in na Zilji. V glavnem pa je meril in dokumentiral stare hiše, od katerih jih večina ne stoji več. Tako so njegovi zapisi izredno dragocen vir potonjene arhitekturne dediščine koroških Slovencev. Franc Wakounig 1 /eliki Borištof, hrvaška vas na V Gradiščanskem, (po nemško Grosswarasdorf), je vselej igral pomembno vlogo v narodnopolitičnem življenju gradiščanskih Hrvatov. Tu je med drugim živel in deloval narodni buditelj, župnik Mate Miloradič. Veliki Borištof je svoj hrvaški značaj ohranil vse do danes, kar se med drugim ne odraža le v bogatem razponu kulturne dejavnosti ali v dvojezični glavni šoli, pač pa tudi na pokopališču. Krajevni napis in pa imena cest in ulic so dvojezično izpisana, hrvaščina je uradni jezik gasilcev, in večina nagrobnikov ima hrvaške napise. A prav na božjem travniku je opazno postopno odtujevanje ljudi izročilu prednikov. Veliki Borištof pa slovi tudi po KUGI. To ni tista kuga, ki ugonablja in pokončava ljudi, pač pa je to KUGA - Kulturna zadruga - ki ljudi usposablja, da so kos izzivom časa. Njeni začetki segajo skoraj dvajset let nazaj, v čas, ko so narodne manjšine v Avstriji skušale preboleti in predelati travme posebnega ugotavljanja manjšin - po domače se je temu reklo preštevanje posebne vrste. S tem preštevanjem je namreč država na pritisk nemškonacio-nalnih lobijev in silnic dokončno skušala »urediti«, skratka ugonobiti nenemško prebivalstvo v Avstriji. Določene travme, ena je celo vlita v pravne okvire zakona, delujejo še danes. V tista leta torej segajo začetki KUGE, ki se nikoli ni KJER SE SREČAVAJO LJUDJE, KULTURE IN MISLI Da bi te KUGA - kulturna pobuda širšega pomena VELIKI BORIŠTOF • /tn.f/r/rrfiff # ^Warp^ Samozavestna in samoumevna dvojezičnost Skupina »Harmonija« je s hrvaškimi napevi pozdravila goste iz Koroške odrekla predvsem besedi in pojmu »kultura«. Hrvaška mladina na Gradiščanskem je iskala prostore za nove izrazne in kulturne dejavnosti, ker je spoznala, da folklora prej ali slej pelje v folklorizem, ta pa v nepomembnost in izginotje. Te prostore, ki so nastajali sredi vasi, je KUGA od vsega začetka odprla za vse ljudi, za vse kulture in za vse jezike. Tako je dejansko nastal kulturni center za vse Gradiščane, takšen center pa mora biti multikulturen. KUGA je hkrati sedež vaških hrvaških kulturnih društev in pobud, nadalje razstavni in prireditveni postor nadregionalnga pomena in obenem naj večji prireditveni center srednje Gradiščanske. Program KUGE sega od koncertov preko razstav do nastopov mednarodno priznanih rok, pop in drugih glasbenih skupin. V KUGI potekajo vroče politične diskusije in tu se srečavajo skupine, ki v miru in tišini iščejo svoj smisel. Po besedah predsednice Danijele Fellinger ima KUGA pomembno mesto in poslanstvo pri ohranjvanju hrvaške skupnosti, »ker usposabljamo mladino, da pokončno in samozavestno živi svojo hrvaško identiteto«. KUGA je svoje prostore dala na razpolago tudi dvojezičnemu radiu MORA. Kakšna bo nadaljnja usoda dvojezičnega hrvaškga radia, niti najbolje informirani strokovnjaki ne morejo oceniti. Bilo bi pa seveda zelo škoda, in za Hrvate velika izguba, če bi MORA nekega dne moral popolnoma utihniti. Za deseto obletnico je takratni deželni glavar Gradiščanske Karl Stix med drugim zapisal, daje »KUGA nastala iz duha, daje multikulturnost pozitivna dobrina, ki jo je treba podpirati«. Tem besedam ni kaj dodati. Da je danes na Gradiščanskem vzdušje med narodnimi skupnostmi zelo odprto in sproščeno, je v veliki meri zasluga tudi KUGE. Franc Wakounig V kamen vklesana identiteta vasi in ljudi PRED SVETOVNO PREMIERO »SOLARISA« večno iskanje« Prizor z vaje I Ijel sem ga sredi dela, sredi U priprav v šentjakobski farni dvorani. Kdor je kdaj delal predstave, ve, kako to izgleda. Kupi materiala, scenarija napol postavljena, kupi kablov po tleh in po odrih, kup tehnike, še mrtvega materiala, in reflektorjev, in vse to mora na premieri delovati, po možnosti brezhibno. Ujel sem ga sredi dela, režiserja Marjana Štikra namreč. Pa ni bil nervozen, kar rad je privolil v krajši pogovor. Čemu toliko pisanja o uprizoritvi »Solarisa« to soboto? Ker bo predstava spet nekaj posebnega, in to po izpovednosti, po režiji, po scenariji, po zvočnih efektih, po sliki, po simultanem prevanju v oba jezika in še po čem. Pa preidimo k pogovoru. Od kod ti ideja za to predstavo? Se sam ne vem več. Pred leti sem dobil v roke znanstvenofantastični in vizionarski roman poljskega pisatelja Stanislava Lema. Videl sem tudi film, ki ga je po tem romanu posnel Rus Tarkovsky. Sam avtor Solarisa s filmom ni bil preveč zadovoljen. Neka ideja, neka motivacija je živela v meni in tako sem pred kakim dobrim letom začel dramatizirati roman. Z ozirom na Lemovo znanstveno fantastiko in vesoljsko vizionarsko fiziko dramatizacija ni bila lahka. A po moji seriji predstav, ki v koroškem prostoru niso klasika - Vklenjeni »Gledališče je Režiser Marjan Štikar Prometej, Peklenska pomaranča, Opera za tri groše in Gospodar muh - je Solaris zdaj peta, ki odstopa od standardnega koroškega gledališča. To bo svetovna premiera, saj doslej »Solaris« še ni bil igran na odrskh deskah. Kako pa je z avtorjevim privoljenjem? Po nekih napornih zvezah sem prišel do avtorja, ki je privolil v dramatizacijo, žal pa se premiere ne more udeležiti. Kako bi označil tvoje gledališče? Je to avantgardno, morda eksperimentalno gledališče? Ne bi se mogel tako opredeliti. Mislim, da je to bolj gledališče iskanja. Seveda vnašam vsaj za našo širšo okolico neketere novosti, iščem nove poti. Če bi se posvetil avantgardnenu ali eksperimentalnemu gledališču, bi me to uklenilo. Tega pa nočem. V tem iskanju želim biti čimbolj prost, svoboden. Te klasično gledališče ne zanima? Ne bi rekel da ne. Saj končno je Opera za tri groše tudi klasika, vendar prav to klasiko je mogoče na oder postaviti tudi v nekoliko drugačni obliki. Bo »Solaris« t. i. Marjanova predstava? Bodo gledalci rekli: To je tipični Marjan? Moji sodelavci pravijo, da niti ne, ker predstava sloni bolj na tekstu in da je celo antimarjan-ska. V njej je veliko monologov, razmišljanja, manj akcije kot v prejšnjih predstavah. Bo gledalcem razumljena? Mislim da da. V dramatizaciji sem vlekel človeško rdečo nit in kolikor mogoče opuščal znanstveno in vesoljsko fiziko. Kako si izbiral igralce? Jemal sem iz kadra, ki sem ga imel na razpolago. Moram pa že reči, da so vloge nekaterim kar pisane na kožo. Vseh sku- paj nas je osem, štiri nosijo težo predstave, drugi štirje pa jo kot gostje v nekakih vlogah polsta-tistov dopolnjujejo. Kaj naj gledalci odnesejo od predstave? Če bodo spoznali, da gre lahko človek še tako daleč od sveta, vedno bo s seboj vlačil samega sebe, svoja razmišljanja, svojo podzavest, bo smisel predstave potrjen. Izpovedni moto te predstave pa naj bi bil: Ne potrebujemo drugih galaksij, potrebujemo ogledala! Lep uspeh želim in hvala za pogovor! Jože Rovšek ČEPIČE Sladko vince piti dobrodejnem učinku ko-zarčka kakovostnega vina, enem izmed najstarejših in najbolj priljubljenih užitnih pijač, poleg pitne vode seveda, ve vsak zdravnik in tudi odrasli zemljani. Številni znanstveniki so v raznih študijah in raziskavah odkrili zdravilno komponento predvsem rdečega vina. Ugotovili so, da zmerno uživanje vina ob okusni hrani celo zmanjšuje infarktni riziko in obolenje krvnega obtoka. V medicini je znan tako imenovani francoski paradokson v vinorodnih predelih južne Francije, kjer je število srčnih bolnikov oziroma obolenj krvnega ožilja zelo nizko. To raziskovalci pripisujejo predvsem zmernemu in rednemu uživanju rdečega vina ob hrani. Že stari Grki so vino cenili kot pomemben del prehrane. O vinu obstaja v različnih kulturah nešteto melodij, pesmi in in celo hvalnic o tej erotični pijači. Alkoholizem kot posledica nerešenih socialnih, duševnih in osebnih konfliktov in problemov je v današnji družbi zelo resen in razširjen pojav. V Avstriji je po najnovejših statističnih podatkih okrog 400.000 alkoholikov, dejansko število zasvojenih pa je znatno višje. Zato velja pravilo medicincev, da je vsak posameznik odgo- voren, da odmeri pravo količino te »zdravilne pijače«. Srednjeveški zdravnik Paracelsus je že ugotovil, kako pomembna je primerna ali prava doza. V okviru globaškega kulturnega tedna je preteklo nedeljo, v gostišču »Juenna« v Čepičah predaval enolog (vinski tehnolog) Jože Protner, sam vinogradnik iz Maribora, o kulturi vina, ki je po njegovem mnenju tesno povezana s kulturo prehrane. Številnim ljubiteljem in ljubiteljicam žlahtne kapljice je strokovnjak iz Slovenije zelo plastično posredoval različna vina, njihov izvor, vonj, okus, kakovost in trajanje. Dejal je, da so v trendu suha in rdeča vina, katerih pridelovalne površine se iz leta v leto večajo. Ob prijetni degustaciji kakovostnih mladih vin iz Slovenije, Italije in Avstrije je pripovedoval o različnih kakovostnih oznakah, vinskih blagovnih znamkah proizvajalcev, o tipičnih oblikah vinskih steklenic ter o pospeševanju kakovostnega pridelovanja vina in razvoju vinskih tehnologij. Slovenija velja danes za vinsko deželo, kjer na površini 24.000 ha uspevajo sorte kot laški rizling,, shardonnay, traminec, muškat, sauvignon, cviček, teran, merlot idr. Vinoskusci so ob uživanju in ocenjevanju belih in rdečih vin prepevali tudi pesmi, se poveselili in pokramljali o tem in onem. M. Š. KULTURNI NOVICI KOSTANJE Etnografska zbirka v Drabosnjakovem domu Preteklo nedeljo so se Kostanj-čani zbrali na rednem občnem zboru Slovenskega prosvetnega društva »Drabosnjak« z namenom, da pregledajo opravljeno delo in izvolijo novo vodstvo. Bolj ali manj je ostalo vse pri starem, Hanzi Dragaschnig bo GLOBASNICA, DJEKŠE, PLIBERK Otroški knjižni festival Na pobudo slovenskega oddelka ORF poteka vsako leto na treh dvojezičnih ljudskih šolah otroški knjižni festival. Letos je že sedmi po vrsti, potekal pa je na ljudskih šolah v Globasnici, na Djekšah in v Pliberku. Namen teh festivalov je predvsem v tem, da pri šolski mladini skušamo vzbuditi zanimanje za slovensko knjigo. Niko Küpper, sodelavec slovenskega oddleka ORF, je pripravil vsebinsko zasnovo za društvo kot predsednik vodil tudi v bodoče. Glavno težišče delovanja društva od leta 1998 naprej je v adaptaciji in sanaciji kulturnega doma za postavitev etnografske zbirke. V ta namen so domačini bivši farovški skedenj preuredili in s pomočjo prof. Vita Has-lerja in študentov etnologije iz Ljubljane restavrirali precejšen zalogaj zbranih predmetov iz kmečkega življenja Kostanj in okolice. Urejanje prostorov gre počasi proti koncu, tako da bo letos jeseni odprtje etnografske zbirke v Drabosnjakovem domu na Kostanjah. festival in skupaj s svojimi sodelavci otrokom z igro, lutkami in srečolovom skuša ustvariti veselje za slovensko knjigo. Pri tem s svojimi otroškimi pesmimi pomaga tudi Lenčka Küpper, sodelujeta pa tudi obe slovenski knjigami. Pomen tega festivala je predvsem v tem, da otroci na Andersenov dan spoznavajo količino in pa vrednost slovenske knjige. Še bolj pomembno pa je, da taki festivali pozitivno učinkujejo in prepričajo mladostnike, da knjigo z veseljem in radostjo vzamejo v roke. Otroški knjižni festival podpirata tudi obe slovenski osrednji kulturni organizaciji. Zadovoljni na vinski degustaciji pod strokovnim vodstvom Jožeta Protnerja Foto: Štukelj RAVNE NA KOROŠKEM Zaključek »Od Pliberka do Traberka« KI a Ravnah na Koroškem so IM v soboto, 31. marca, v športni dvorani OŠ Prežihovega Voranca sklenili letošnjo že 34. revijo zborovskega petja »Od Pliberka do Traberka«. Nastopilo je devet izbranih zborov in pevskih skupin z Obirskega, iz Pliberka in Šmihela, iz Dravograda, s Prevalj ter Raven na Koroškem, ki so prepevali ljudske in umetne pesmi, med njimi tudi uglasbena besedila iz poezij Franceta Prešerna. Organizatorjem -območnima izpostavama Javnega sklada Republike Slovenije z Raven na Koroškem in Dravograda ter Kulturnemu društvu Kulturni dom Pliberk, je ob strokovnem izboru nastopajočih skupin s strani Edvarda Goršiča, uspelo. Glasbena prireditev je bila pestra, Mitja Šipek, kulturnik in kritik družbenih razmer, je imel slavnostni govor lahkotna, kakovostna in osvežujoča, poslušalci pa so pevke in pevce nagradili z navdušenim ploskanjem. Slavnostni govornik Mitja Šipek je obudil nekatere mejnike te tradicionalne pevske revije, ki pomeni najdaljšo in zanesljivo pot sodelovanja Korošcev iz obeh strani meje, tudi zato, ker sta ljudem petje in druženje prijetna in potrebna oblika bivanja. Kritično je ošvrknil dosežke kapitalizma v osamosvojeni Sloveniji, ki večini ljudem ni prinesel boljšega življenja, zato je tudi druženja manj. Prireditev je bila brez vstopnine, privabila pa je manj ljudi kot v preteklosti, ko je bila dvorana praviloma prenapolnjena. 5. Š. »MED POLITIKO IN KULTURO« - PERDSTAVITEV Več kot zgolj prebijanje prostega časa GLOBASNICA Umetnik znanega v tujem Domačin Jože Boschitz, ki že nekaj desetletij živi, poučuje in ustvarja na Dunaju, se je po nekaj letih odsotnosti spet predstavil s svojimi deli domači publiki. Z Dunaja je prinesel izbor del, ki jih je ustvaril od leta 1986 dalje in dajejo pregled njegovega pestrega umetniškega razvoja. Razstava v globaški Posojilnici je sestavljena iz treh komponent: umetnikovo ustvarjanje je domačinom tuje (ali pa se jim zdi tuje); različne umetnikove metafore ustvarjajo vtis znanega v tujem, in pokrajine, ki se gledalcu zdijo tuje in ki prezentirajo neko navidezno stabilnost. Slike ne posredujejo razlage. Njegove slike, ki so nabite s protislovji, naj pretresejo živčni kostum gledalca. Razstavljena tihožitja izražajo dejansko labilnost, ki se zrcali tudi v katastrofi. Opazovalec naj uživa realnost v vsej njeni problematičnosti po svojem lastnem pristopu in fantaziji. Umetnik v svojih delih uporablja različne tehnike, od olja na platnu do akvarela. Razstava je na ogled do 21. aprila v prostorih Posojilnice-Bank v Globasnici, v poslovnem času. M. Š. Slikar Jože Boschitz Foto: Štukelj Na predstavitvi knjige, ki odpira okno v koroško odrsko dejavnost: Janko Malle, Helga Mračnikar in Borut Trekman II/I ed Politiko in kulturo« je IVI naslov knjige, ki je izšla pri založbi Drava, izdala pa jo je Slovenska prosvetna zveza. Avtorica knjige je dr. Maja Ha-derlap, dramaturginja v Celovškem mestnem gledališču. Prejšnji teden sta založba Drava in Slovenska posvetna zveza knjigo predstavili v knjigarni »Konzorcij« v Ljubljani. Maja Haderlap, ki se predstavitve radi bolezni mogla ueležiti, je prav ob primem odrske dejavnosti analitično osvetlila kulturno politiko Slovencev na Koroškem. Njihova kulturna dejavnost je bila dolgo vpeta med nakovali narodne obrambe in ohranjevanja. To družbenopolitično dimenzijo kulture je avtorica v pričujočem delu osvetlila. Izvirnik te knjige je njena disertacija na dunajski univerzi, v slovenščino ga je prevedel znani slovenski prevajalec Borut Trekman, ki je služboval tudi kot slovenski kulturni ataše na Dunaju. Janko Malle, poslovodja SPZ, je dejal, da je bila izdaja te knjige logična posledica so-čanja koroških Slovencev s polpreteklo zgodovino. Ljubiteljska kulturna dejavnost se prav zaradi omenjenih prisil ni mogla razviti tako, kot bi bilo treba in bi bilo prav. Politični okvir, v katerem je po vojni delovala, je bil zaznamovan s politično morijo nacistov ter z upanji, ki jih je med ljudmi zbudil narodnoosvobodilni boj. Nad vsem tem pa je bil brezbrižno negativen odnos Avstrije do kulturne dejavnosti manjšine. Izhod iz mrtvega kroga je manjšina iskala tudi v ideološki diferenciaciji, kar je opazno v tem, da so predvsem župnišča in farne mladine postali močan dejavnik odrske dejavnosti, levica pa temu razvoju dostikrat ni znala primemo odgovoriti. Obe kulturni organizaciji, tako Janko Malle, sta vse do 80. let minulega stoletja zasledovali politiko poenotenja estestkih oblik v imenu naroda. Borut Trekman je o knjigi dejal, da sodi med tiste strokovno-gledališke knjige, ki so tudi zanimive. Knjiga »fascinantno opisuje, s čim vse se je slovenska narodna skupnost na Koroškem po letu 1945 morala ukvarjati«. Za Trekmana je knjiga »nazoren odsev kulturnopolitičnega dogajanja v neki enklavi«, kjer se je politično dogajanje »odražalo pri ljubiteljsko-umet-niški ustvarjalnosti«. Knjiga je dokaz, da je bila kulturna dejavnost za koroške Slovence več kot samo prebijanje prostega časa. Za Trekmana je nadalje fascinantno, da so se koroški Slovenci s tako ihto oklepali ljubiteljske dejavnosti, ki jim je tako seveda služila tudi pri ohranitvi in krepitvi svetovnonazorske in narodne identitete. Za odrsko dejavnost so se ljudje, vsi čisti amaterji, odločali iz najplemenitejših nagibov. Zato je tem bolj boleče, kako poneumljajoča in ideološko zaplankana so ponekod bila besedila iger. Knjiga Maje Haderlapove, tako Marija Smolič, lektorica na celovški univerzi, med drugim jasno potrjuje, daje gledališka dejavnost vselej bila tudi jezikovna šola. Knjiga »Med politiko in kulturo« je pomemben prispevek k odkrivanju generalnih kulturnopolitičnih dejstev med slovensko srenjo na Koroškem. CELOVEC Kava-kultura- komunikacija IX ulturna kavama »Sever« v l\celovškem Dorotheumu postaja pomemben kraj družbenega in kulturnega dogajanja. Novi lastnik kavarne Erhart Piesch, po rodu Salzburžan, ki je desetletja delal kot gastronom na Štajerskem, je lani prevzel ta lokal, ne vedoč, da se bo v kavarni v najkrajšem času razvila pestra kulturna dejavnost. 16. novembra lani je pisateljica Johanna König drugič brala iz svojega prvega romana »Di Glöcknerin« (Mohorjeva založba) in to je bil tudi že povod, da so se nekateri obiskovalci, med njimi zgodovinar Wolhelm Baum, Joži Metschina in drugi ljudje dobre volje in srca spontano dogovorili, da bodo nada- ljevali z literarnimi branji, koncerti itd. Ta dan je bil pravzaprav tudi krst literarne kavarne. Lastnik Erhart Piesch: »Vsedli smo se za skupno za mizo in se pogovarjali in kovali načrte. Občutiti je bilo prijetno dinamiko in pripravljenost za sodelovanje«. Vmes je bilo že nekaj literarnih branj in razstav. Februarja letos pa so zavzeti kulturni delavci ustanovili društvo »Evropska kulturna iniciativa Celovec«. Namen nadstrankarskega društva je posredovati in omogočati manj znanim, neeta-bliranim umetnikom in umetnicam, da se predstavijo javnosti. Pomembna programska točka je tudi predstavitev kulture koroških Slovencev, drugih manjšin in narodov. Društveniki se zavzemajo za prijateljstvo med narodi v Evropi in svetu. Odbornica Johanna König je zelo vesela in ponosna, da je uspelo tako hitro ustvariti kulturni in komunikacijski center v kombinaciji s kavarno. »Manj znani umetniki in umetnice dobivajo tako fomm, da predstavijo svoje delo«. Odbornik Joži Metschina iz Bilčovsa, kije lani razstavljal v kavami, je bil od vsega začetka navdušen in se takoj odločil za sodelovanje. »Tu delajo iskreni, odprti in dobrosrčni ljudje. Celovčanom hočemo posredovati jezikovno in kulturno raznolikost v prostoru Alpe-Ja-dran in preko njega«. Odziv na prireditve je bil do sedaj izreden in zadovoljiv, vstop pri kulturnih večerih pa je brezplačen. Pretekli četrtek je brala Johanna König iz knjige »Miklo-va Zala« v nemškem prevodu, kije izšla jeseni lani pri Mohorjevi založbi v Celovcu. Kulturna kavama »Sever« je odprta vsak dan od 7.30 do 22. ure, ob nedeljah in praznikih je zaprta. M. Š. Srečanje ob dnevu mladinske knjige V okviru Andersenovega dneva so se glavnošolci iz Vetrin-ja, ki so prijavljeni k slovenskemu pouku srečali s l.b razredom (učiteljici Marica Pörtsch in Renate Andreeff) ljudske šole Škofiče. Glav- nošolci so predstavili knjigo Toneta Pavčka »Juri Muri v Afriki«. To je bilo prvo tovrstno srečanje. Ker je v zadovoljstvo obeh šol lepo uspelo, se bodo srečanja nadaljevala. N. Malle PRIREDITVE |rapio KOROŠKA ČETRTEK, 5. 4.________________ ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica 20.00 Predavanje »Kaj lahko sploh še jemo - zakaj bioživila. Predava: dr. Štefan Merkač PETEK, 6. 4.__________________ ROŽEK, galerija Šikoronja 17.00 Posredovanje umetnosti »Približevanje« CELOVEC, Mestno gledališče 19.30 »Sen kresne noči«. Režija: Vito Taufer. Rezervacija kart: SPZ, tel.: 0463/514300-20; KKZ, tel.: 0463/516243 RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše 19.30 Literarni večer z Martinom Kuchlingom. Glasbeni spored: ansambel Schulla SELE, farni dom - DSG Sele/Zeli 20.00 Redni občni zbor SOBOTA, 7. 4._________________ VOGRČE, farna dvorana - KKD Vogrče, KKZ 19.30 Črna komedija »Lepotna kraljica Leenana«. Gostuje gledališka skupina prosvetnega društva Horjul OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek 20.00 Redni občni zbor, nato potopisno predavanje »LIBIJA«, predava Hanzi Weiss ŠENTJAKOB, farna dvorana -SPD Rož, SPZ 20.00 Premiera gled. predstave »Solaris«; igra Tear trotamora; režija: Marjan Štikar GLOBASNICA, ljudska šola -SKD Globasnica, SPD Šteben 20.00 Vigredni koncert »Koncert s prijatelji«. Nastopajo: V0X, MePZ SPD Srce, MePZ SKD Peca NEDELJA, 8. 4.________________ VELINJA VAS, gostilna Seher Dan domačih jedil PLIBERK, kulturni dom - SPD Edinost, MePZ Podjuna, V0X, MoPZ Kralj Matjaž, KPD Drava, KKD Vogrče, SPZ 11.00 Nova Sneguljčica. Gostuje plesna šola Mojca Horvat ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica, SPZ 14.00 Nova Sneguljčica. Gostuje plesna šola Mojca Horvat GLOBASNICA, farna dvorana -SKD Globasnica, SPD Šteben 14.30 Zaključek Globaškega kulturnega tedna z otroško igro »Užaljeni medvedek«. Režija: Gordana Schmidt SELE, farni dom - KPD Planina 19.30 Črna komedija »Lepotna kraljica Leenana«. Gostuje gledališka skupina prosvetnega društva Horjul ŠENTJAKOB, farna dvorana -SPD Rož, SPZ 20.00 Gled. predstava »Solaris«; igra Tear trotamora; režija: Marjan Štikar PETEK, 20. 4._________________ TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete 18.00 Seminar »Uravnovešen, dinamičen, aktiven«. Vodi prof. dr. Valentin Wulz; seminar traja do 22. aprila, do 16.30 ure ŠENTJAKOB, farna dvorana -SPD Rož, SPZ 20.00 Gled. predstava »Solaris«; igra Tear trotamora; režija: Marjan Štikar SOBOTA, 21. 4._______________ ŠENTJAKOB, farna dvorana -SPD Rož, SPZ 20.00 Gled. predstava »Solaris«; igra Tear trotamora; režija: M. Štikar NEDELJA, 22. 4.______________ PLIBERK, kulturni dom - KKZ, Mlada Podjuna 14.30 Srečanje otroških in mladinskih zboov ŠENTJAKOB, farna dvorana -SPD Rož, SPZ 14.30 Gled. predstava »Solaris«; igra Tear trotamora; režija: Marjan Štikar SOBOTA, 28. 4._______________ ŽVABEK, gostilna Hafner - KPD Drava 20.00 Vigredni koncert. Nastopajo: otroški zbor Žvabek, Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, Oktet Suha, Tajnburaški ansambel Tamika iz Železne Kaple SOBOTA, 5. 5.________________ PLIBERK, kulturni dom - SPD Edinost, MePZ Podjuna, MoPZ Kralj Matjaž, Vox, KPD Drava, KKD Vogrče, SPZ 20.00 Monodrama »Rekviziter«. Nastopa Bogomir Veras Čestitka Na pravni fakulteti dunajske univerze je uspešno zaključila svoj študij prava naša mlada rojakinja Katja Sima iz Pulpač pri Šentilju. Mladi magistri iuris bodo akademski naslov slavnostno podelili v petek, 20. aprila letos, v Veliki slavnostni dvorani dunajske univerze. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika! SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 5. 4. | 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 6. 4.118.10 Utrip kulture________ SO 7. 4.118.10 Od pesmi do pesmi ... NE 8. 4.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Gu-ten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena PO 9. 4. | 18.10 Kratki stik________ TO 10. 4. | 18.10 Otroški spored____ SR 11. 4. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 8. 4.113.30 ORF 2 • Cvetna nedelja -spomin Kristusovega prihoda v Jeruzalem: razmišlja članica Katoliškega ženskega gibanja • »Koroška ... slovenska in nemška imena«. Knjiga dr. Heinza Die-terja Pohla - odsev prepletanja med jezikoma na Koroškem • Neposreden stik staršev in otrok z novostmi na knjižnem trgu po eni strani, po drugi sporočilo, da bistra glava rada bere, sta namena medtem 7. festivala otroške in mladinske knjige • »Jeziki niso ovira, temveč bogastvo - zato jih bogatimo in ohranjajmo!«: Mladina brez meja v Evropskem letu jezikov • »TEATR TROTAMORA« v Šentjakobu v Rožu: Drama o človekovih mejah po romanu »Solaris« poljskega av-toija Stanislawa Lema.__________________ PO 9. 4. | 3.40 0RF2 16.00 TV SL01 (Pon.) SLOVENSKA GOSPODARSKA ZVEZA vabi na INFORMATIVNI POSVET na temo EU-programi Interreg III, Leader+ in Ziel 2, vsebine in prioritete za novo obdobje 2000-2006. TERMIN: 25. 4. ob 19. uri v Sodalitas, Tinje. Predhodna telefonska prijava na 0463/508802 zaželena. Na posvet so vabljeni vsi, ki se zanimajo za prijavo projektov. Podane bodo tudi osnovne informacije o postopkih prijave in višini podpor. PRAZNUJEJO! Giti Pogačnik iz Dobrle vasi - rojstni dan; Irena Brežjak iz Plaznice - rojstni dan; Zdravko Mlečnik s Kota v Selah -30. rojstni dan; Fridi Hribernik - 46. rojstni dan; Jurij Mak s Kota v Selah - rojstni dan; Albin Travnik in Franci Užnik iz Sel - rojstni dan; Marica Hafner in Anči Wolf, članici društva upokojencev Šentjakob - rojstni dan; Ani Golavčnik -40. rojstni dan; Erika Picej iz Grabalje vasi - rojstni dan; Frančiška Mičej iz Šentvida - rojstni dan; Ljudmila Sturm iz Dobrle vasi - rojstni dan; Katarina Opertschan s Plaznice - rojstni dan; Angela Hobel iz Pogrč - rojstni dan; Marica Hobel iz Šentprimoža - rojstni dan; Rihard Dumpelnik iz Štebna - 70. rojstni dan; Helena Koletnik iz Čirkovč - rojstni dan; Lenči Wieser z Bajtiš - rojstni dan; Dolfi Feistritzer z Obirskega - 40. rojstni dan; Klaudija Stumpf-Kranzmeier iz Celovca - rojstni dan; Leni Pavlič z Obirskega - 62. rojstni dan; Marija Šranc iz Nonče vasi - rojstni dan; Helena Mert z Bistrice - rojstni dan; Marija Daniel iz Li-buč - rojstni dan; Ivanka Kolter z Brega pri Žvabeku - rojstni dan; Stanko Jelen iz Libuč - rojstni dan; Ida Potočnik iz Zvabeka - rojstni dan; Daniel Brumnik z Obirskega - rojstni dan; mag. Karl Hren iz Gorič -rojstni dan; Franc Kuežnik z Doba - rojstni dan; mag. Jože Blajs iz Celovca -rojstni dan. Slovenski vestnik čestita! Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu! Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 046 3/514300-0 » faks -71 UREDNICA Sonja Wakounig............................(-50) E-mail: sonja.wakounig@slo.at Tajništvo ..................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba .............Milka Kokot (-40) Prireditve ..............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec L-j d ' L4 I VESTNIK RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 PO-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30) SO I 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PE 06.04.110.00 Kalejdoskop/ News Flash 11.00 BBC News 11.06 Tedenski obzornik 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Zrcalo kultura 18.00 Otroški kotiček: Male modrosti 18.15 Govorim - govoriš (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Proud to be Loud 20.00 BBC News 20.06 The Teen Beat Attack/ DJ Line 22.00 Rdeči boogie/ glasbeni magazin 23.00 Ta mera (pon) 24.00 Soundtrack tedna: Get Carter 01.00 Glasba - jazz/world______________ SO 07.04. I 10.00 Glasba 11.00 BBC News 11.06 Labirinti sveta 11.30 Campus 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Svet je vas: Kap Verde - glasba 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru (pon.): Sandor Tenče 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Siesta 24.00 Glasba - jazz/world________ NE 08.04.110.00 Evropa v enem tednu 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 12.30 Spezial: Abenteuer Erziehung 18.00 Rdeči Boogie (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Musič forthe Masses / glasbeni magazin 21.00 The Rest of the Day 22.00 For Those About to Rock 24.00 Glasba - jazz/world_______ PO 09.04.110.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 BBC News 11.06 Zdrava ura: dr. Franz Inzko 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Druga glasba: slovenski interpreti 18.00 Otroški kotiček: Male modrosti 18.45 Poročila 19.00 Sto decibelov 20.00 BBC News 20.06 Take the Jazz Train 22.00 Context XXI 23.00 Zrcalo kultura (pon.) 24.00 Glasba - jazz/world_____________ TO 10.04.110.00 Kalejdoskop 10.30 Koroška vadi pogovor 11.00 BBC News 11.06 Govorim - govoriš 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 V pogovoru 18.00 Otroški kotiček: Male modrosti 18.30 Na dan z besedo 18.45 Poročila 19.00 Schülerinnenradio: HAK Spittal 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Campus (pon) 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Vešča/ Nachtfalter 00.30 Glasba SR 11.04.110.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 BBC News 11.06 Literatura je dogodivščina 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Otroški kotiček: Male modrosti 18.15 Govo-rim-govoriš (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Izven zakona 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio/ Hip Hop 22.00 Mad Force/ Hip Hop 24.00 Spezial (pon.): Abenteuer Erziehung 01.00 Glasba - jazz/world______________ ČE 12.04./ 10.00 Kalejdoskop 10.30 Koroška vadi pogovor 11.00 BBC News 11.06 Govorim - govoriš 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Ta mera ženski magazin 18.00 Otroški kotiček: Male modrosti 18.30 Na dan z besedo 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Glasba 22.00 Svet je vas (pon.) Kap Verde 23.00 Glasba__________________ Dr. Franc Wutti v Borovljah sporoča, daje ordinacija od 9. do 11. aprila zaprta. ENERGETIKA Stopnjevati koriščenje sončne energije Qrez sončne energije ne bi D bilo življenja na našem planetu. Vsako živo bitje potrebuje za preživetje določeno količino energije v raznih oblikah. S pomočjo sonca in fotosinteze so v milijonih letih nastale ogromne količine fosilnih energetskih virov kot je to nafta, premog in plin. Energija je postala pomemben faktor v svetovnem gospodarstvu, predvsem za bogate države, ki koristijo 70 odstotkov celotne energije. »Zemlja producira resurse za približno deset milijard ljudi. pred klimatskimi spremembami zaradi velike porabe energije in emisij ogljikovega dioksida (C02) v zemeljsko atmosfero. Posledice onesnaževanja planeta in otoplitve zemeljske atmosfere so naravne katastrofe, poplave in orkani. Gospodarska škoda pa je ogromna. Prof. Fa-ninger je dejal, da so klimatske spremembe šele opazne v časovnem obdobju kakih sto let. »Dejstvo pa je, da so zime v vzhodnih Alpah zelo mile, sploh pa letošnja. Temperature so daleč nad dolgoletnim po- da se odstotek ponovno uporabljive energije poveča na 60 odstotkov celotne energetske porabe. Pomembno je seveda tudi varčevanje z energijo. Površina sončnih kolektorjev, naprav je v Avstriji nad evropskim poprečjem. Cilj do leta 2004 je 250.000 inštalirane površine letno. Delež ponovno uporabljive energije znaša 12 odstotkov. EU naj bi dosegla to ravan šele v desetih letih. V solarnem energetskem gospodarstvu je v Avstriji zaposlenih približno 2000 ljudi. Pospeševanje Koroška je članica klimatske zveze (Klimabündnis) in se kot taka zavzema za uresničevanje zastavljenega cilja, in sicer zmanjšanje C02 emisij za 50 Solarna energija je okolju prijazna Foto: Štukelj Milijoni ljudi v nerazvitih državah umirajo od lakote in pomanjkanja energije. Razvite države pa celo uničujejo živila, da se na trgu uveljavi primerna cena za proizvajalce«, je menil univ. prof. Gerhard Faninger na predavanju v Hrastovici pri Celovcu. Potreba po energiji nenehno raste in nenazadnje ima energetsko gospodarstvo interes, da se tudi poraba stopnjuje. Tehnološki razvoj je tesno povezan z razvojem energetskega gospodarstva, ki je močno vplival in vpliva na gospodarski in socialni razvoj držav. Na drugi strani pa znanstveniki svarijo prečjem. Tak razvoj bi imel katastrofalne posledice za zimski turizem in gospodarstvo na sploh.« Solarna energija Sonce kot bogat vir energije pridobiva vedno več na pomenu, še posebno sedaj, ko se zaloge fosilnih energetskih virov manjšajo. Odstotek teh energij znaša 92 odstotkov, 5 odstotkov producirajo jedrske elektrarne in delež ponovno uporabljive energije (gozd in solarna energija) znaša samo 3 odstotke. Cilj prestrukturiranja energetskega gospodarstva je, odstotokov do leta 2010. Dvajset koroških občin je vključenih v to klimatsko zvezo, do leta 2004 pa se bo pridružilo še 45 občin. Od leta 2000 veljajo tudi novi pospeševalni predpisi in določila v zvezi z alternativnimi ogrevalnimi napravami (kurjava na les, solarne naprave in centralno ogrevanje z biomaso). Točne informacije in formularji za pospeševanje so na voljo pri koroški deželni vladi, pododdelek za energetiko, Miestalerstr.l, Celovec, telefon 0463/536-30863 in pa seveda PLANINSTVO Reinhold Mesner o slovenskih planincih X^b koncu minulega tedna je izšla Messnerjeva knjiga »Die großen Wände«, najpopolnejši pregled dogajanj vrhunskega alpinizma dvajsetega stoletja. Pri tem delu so Messnerju pomagali s svojimi prispevki alpinisti, ki v svetovnem merilu res kaj pomenijo, med njimi Viki Grošelj iz Slovenije. Pri tem opisovanju vrhunske alpinistične dejavnosti je Messner še posebno poudaril slovenske alpiniste kot najboljše na svetu. Messner začne knjigo s plezalnimi dosežki v evropskih stenah, ki so že na začetku prejšnjega stoletja igrale pomembno vlogo in bile izvrstna šola za reševanje »zadnjih problemov«, in omenja nemške plezalce in njim enakovredne slovenske -Juga, Potočnika, Tominška, Čopa, Gostišo ter tri ženske -Debelakovo, Jasihovo in Fajdigovo - v triglavski severni steni. V nadaljnjem razvoju alpinizma preide na dosežke v drugih evropskih in zunajevropskih gorstvih, pri slednjih omenja Slovence v južni steni Aconcaque. Že v uvodu v najpomembnejši del knjige »Velike stene Hi- malaje« imajo Slovenci osrednje mesto. Začne ga z nemško-avstrijsko odpravo v Rupalsko steno Nanga Parbata leta 1970, nadaljuje pa s slovensko odpravo v južno steno Makaluja leta 1975, kjer se Messner pokloni Alešu Kunaverju za idealno izveden vzpon, ki pomeni velik uspeh skupinskega dela in tovarištva. Pri predstavitvi prehoda iz klasičnih odprav v velike himalajske stene na alpski način pa Messner izpostavlja Staneta Belaka z Berčičem in Tratnikom z zmago v južni steni Dau-lagirija 1. 1981 in Humarjev vzpon preko centralnega dela stene Daulagirija leta 1999. Slednjega Messner ocenjuje kot najmlajši mejnik v osvajanju najtežjega, česar se je človek lotil v Himalaji. Iz 40 izbranih največjih alpinističnih tipičnih dosežkov po državah so Slovenci prepričljivo dosegli prvo mesto z osmimi, na drugem mestu so Poljaki s petimi, na tretjem Nemci, Italijani in Japonci s štirimi itd. Viki Grošelj zaključuje svoj prispevek o Messnerjevi knjigi Velike stene z ugotovitvijo, da je le-ta brez dvoma največji in najpomembnejši spomenik dosežkov v izjemno zahtevni in konkurenčni areni svetovnega alpinizma, pa tudi dokončno priznanje: Slovenci smo v svetovnem alpinizmu prvi med prvimi. L. U. KLUB KOROŠKIH RIBIČEV Reichmann novi predsednik IX lub koroških ribičev (KKR) l\je po odstopu predsednika Jožeta Ottowitza in po prerani smrti tajnika Ivka Ferma izvolil novo vodstvo. Na izrednem občnem zboru je bil za novega predsednika izvoljen dosedanji podpredsednik Gregor Reichmann, ostali člani glavnega odbora pa so Maksi Sima (podpredsednik), Janko Ottowitz (tajnik), dr. Niko Ottowitz (blagajnik) in Willi Windisch (preglednik računov). Po minuti molka v spomin na pokojnega dolgoletnega in zaslužnega tajnika Ivka Ferma je novoizvoljeni predsednik podal obširno poročilo o dejavnosti društva v pretekli mandatni dobi. Posebej je izposta- vil tekmovalne uspehe, mdr. odlično tretje mesto ekipe KKR na državnem prvenstvu Slovenije 2000 (Gerhard Um-fahrer, Ivko Ferm, Gregor Reichmann). V sezoni 2001 bodo tekmovalno moštvo sestavljali Gerhard Umfahrer, Hans Urschitz in Gregor Reichmann, rezervni član pa je Hans Käfer. Novi predsednik je še poročal, da je KKR med svojimi člani zbral nad 20.000 šilingov za pomoč žrtvam katastrofalne naravne nesreče v Logu pod Mangrtom novembra lani, ki je terjala sedem človeških življenj in uničila velik del vasi Log. Izredni občni zbor KKR je novi predsednik zaključil z zahvalo navzočim za izrečeno zaupanje ter zagotovil, da bo vodstvo kluba v novi dvoletni mandatni dobi delovalo tako v prid društva kot tudi vseh njegovih članov. I. L. GLOBASNICA Največji pirh na Koroškem IX ulturno društvo »Bokvarji« l\iz Globasnice se vse leto z raznovrstnimi prireditvami udejstvuje v kulturnem in društvenem življenju v občini. Že tradicionalno pa je velika noč za društvo višek leta. Že na cvetno nedeljo bodo globaški bokvarji predstavili največji koroški pirh v obliki treh metrov visoke konstrukci- je, okrašene s 666 majhnimi pirhi. Kot že leta 1999 bodo tudi letos te pirhe prodajali na cvetno nedeljo, 8. aprila, od 9. do 14. ure pred občinskim uradom, celotni izkupiček pa bodo bokvarji dali za dobre namene v Globasnici. Predsednik društva Felix Glinik je v zadnjih dveh mesecih sam umetnostno oblikoval pirhe, in seveda upa na ponoven uspeh akcije: »Hočemo pomagati ubogim ljudem v naši neposredni okoliščini in hkrati kreativno sooblikovati veliko noč v Globasnici.« Le nekaj dni navrh - na velikonočno soboto ob 21. uri - pa sledi glavna prireditev bokvar-jev: tradicionalno nošenje velikih bakel po globaških poljih z izhodiščem pri ljudski šoli. Ta atrakcija vsako leto privabi mnogo obiskovalcev od blizu in daleč. T. C. Zahvala vsem, ki so našega dragega očeta pospremili na zadnji poti. Neštetim žalnim gostom od daleč in blizu. Požarni brambi iz Doba. Pliberški občini. Vsem duhovnikom. Pevskim zborom in govornikom ob odprtem grobu. Prisrčna hvala za osebno in pismeno izkazano sočutje. Dejstvo, da je naš oče bil deležen tolikšnega spoštovanja in simpatije nam je olajšalo bolečino ob slovesu. Marica Kulnik, Štefka Podgornik, Franc Kuežnik z družinami in vsemi sorodniki Petrove domačije v Dobu. NOGOMET Končno zmaga za SAK K logometaši SAK so v četrti IM tekmi vigrednega dela prvenstva proti Šentvidu z 2 : 1 končno slavili prvo in izredno pomembno zmago v boju za obstanek v regionalni ligi! Tekma se je za SAK zažela z vodstvom po 26 sekundah, ko je po hudi napaki obrambe mrežo Šentvida zatresel napadalec Robert Miklau. V 25. minuti so domačini srečno izenačili, saj je žogo poslal v lastni gol branilec SAK Robert Zanki. Dokončna odločitev pa je padla že v 44. minuti, po lepi akciji napada SAK, ki jo je Stanko Tot zaključil s krasnim j^olom. V drugem polčasu je Šentvid sicer pritiskal, toda obramba SAK na čelu s kapetanom Lojzetom Sadjakom in vratarjem Matschekom se ni dala več presenetiti. Z zmago si je SAK nekoliko izboljšal položaj na lestvici in je zdaj s 17 točkami na 14. mestu. V nedeljo, 8. aprila, ob 16. uri pa bo ekipa nastopila v Tmji vasi proti trinajstemu, Voitsber-gu. I. L. 1. razred D Globašani so v derbiju proti Ri-karji vasi (0:1) kar ob začetku izpustili možnost enajstmetrovke, to pa se je že kar kmalu maščevalo z zmagovitim golom Rikarjanov. Zadel je Wölbl. Šmihelčani so utrpeli skoraj že rekordni poraz z 1 : 7 proti Gre-binju, Žitrajčani pa so v derbiju proti Kapelčanom slavili jasno zmago s 4 : 1. Na lestvici še vedno vodi Šentpavel. T. C. Globašani so se borili do konca, a spet ni zadostovalo za zmago Foto: Štukelj ŠAH Šahistom SŠZ ni uspel podvig v koroško ligo Q rvi ekipi Slovenske šport-I ne zveze/Zveza Bank I ni uspel podvig v najvišjo šahovsko ligo na Koroškem. V zadnjem krogu play off-tekmo-vanja za prvaka podlige so slovenski šahisti izgubili proti novemu prvaku SV Rapid Feffernitz z 2,5 : 5,5 in na zaključni lestvici zasedli samo 5. mesto. SŠZ po usodnem porazu v predzadnjem krogu proti Trgu (3 : 5) tokrat ni več nastopila v najmočnejši postavi (mdr. sta manjkala Gorazd Živkovič in mojstrska kandidka Dunja Lukan), kljub temu je Feffernitz moral mobilizirati vse sile, da si je zagotovil zmago. Tako je na prvi deski MK Silvo Kovač klonil hrvaškemu mednarodnemu mojstru Darku Feletarju šele po sedem ur trajajoči borbi. Remizirali so MK Blaž Kosmač, Arnold Hattenber- ger, dr. Joži Amrusch, Aleksander Lukan in Rupert Reichmann, izgubila pa sta tudi Ivan Lukan in Simon Einspieler (brez borbe). Šahisti Slovenske športne zveze/Zveza Bank I bodo v prvenstvu 2001/2002 vnovič tekmovali v podligi, po podvigu SŠK Obir pa bo jeseni na sporedu »slovenski derbi« med SŠZ in Kapelčani. /. L Rezultati 5. kroga play off-tekmovanja: SK FPW I - SV Volksbank Feldkirchen (Trg) I 6 : 2, SV Rapid Feffernitz - SŠZ/Zveza Bank I 5,5 : 2,5, SG RBB/WAC-Eitweg II - SG Magistrat Celovec 15:3 Zaključna lestvica po 5. krogu: L SV Rapid Feffernitz I 26 (15) točk, 2. SG Magistrat Klagenfurt (Celovec) I 21 (9), 3. SG RBB/WAC Wolfsberg-Eitweg II 20,5 (9), 4. SK FPW I 19,5 (6), 5. SŠZ/Zveza Bank I 18 (6), 6. SV Volksbank Feldkirchen (Trg) 14,5 (3) KOŠARKA KOŠ po tretji tekmi v finalu \l torek, 27. marca, so se mla-V dinci KOŠ-a na domačih tleh v Mladinskem domu končno le uvrstili v koroški finale. Kot že obe prvi tekmi je bila tudi odločilna tretja tekma proti ASKÖ Beljak do konca napeta. V prvi četrtini so domačini povedli s 14 : 9, vendar seje razlika do polčasa zmanjšala na 27 : 25. Po tretji četrtini je bil rezultat celo izenačen 35 : 35. V četrti četrtini pa so gostje najprej povedli s tremi točkami razlike, kar je domačinom uspelo izenačiti. Tri minute pred koncem se je glasil rezultat še 41 : 4L Zadnje tri minute pa so se Koševci še enkrat zbrali in si zagotovili zmago s precej tesnim rezultatom 46:41. Največ košev je zadel spet Jasmin Trifunovič. Tekma je bila zaznamovana s fazami nervoznosti, a tudi z lepimi kombinacijami. Videti pa je, da se proti koncu tekmovalne sezone pojavlja tudi utrujenost, ki je predvsem posledica manjkajočih treningov, ki so zaradi številnih tekem odpadli. Sedaj se bodo Koševci srečali v finalu s Pirati iz Celovca. Juniorji KOŠA pa se bodo v finalnih tekmah proti Trgu potegovali za tretje mesto. KOŠ Mladinci : ASKÖ Beljak 46 : 41 (27 : 25) Nastopili so: Kocman M., Trifunovič J. (26), Wutti D., Babič M. (12), Brumnik M., Brumnik J. (4), Urank Št., Schieman A. (4), Trenutno predvideni termini tekem: JUNIORJI (za 3. mesto) proti Sparkasse Feldkirchen/Trg 1. tekma - 5. 4. 2001, Mladinski dom, 18:15; 2. tekma-24. 4.2001, SH Feldkirchen, 18:15; 3. tekma (če je rezultat 1:1) — 8. 5. 2001, Mladinski dom, 18:15 MLADINCI (za 1. mesto) proti Wörthersee Piraten 1. tekma - 19. 4. 2001, SH St. Peter, 16:45; 2. tekma - 26. 4. 2001, Mladinski dom, 18:15; 3. tekma (če je rezultat 1 : 1) - 3. 5. 2001, SH St. Peter, 18:15 SLOVENSKI ŠPORTNI PABERKI Derbi med Olimpijo in Mariborom brez zmagovalca RA inuli konec tedna se je z IVI 22. igralnim dnem končal drugi del slovenskega nogometnega prvenstva, pred zadnjo tretjino pa je na prvem mestu Olimpija, ki je doma (za Bežigradom je bil minulo sredo odigran tudi dolgo pričakovan reprezentančni dvoboj med Slovenijo in Jugoslavijo, ki se je pred 10 tisoč gledalci končal z rezultatom 1 : 1, za Slovenijo pa je Zahovič dosegel zadetek iz prostega strela v zadnji minuti tekme) igrala z Maribor Pi- vovarno Laško 1 : 1 in tako obdržala točko prednosti pred Štajerci in bo v zadnjem, 33. igralnem dnevu igrala z Mariborčani še enkrat doma. Derbi je pred 5000 gledalci minil v izenačeni igri in z veliko priložnostmi, zadetka pa sta dosegla Cimerotič v 45. minuti za Olimpijo in sedem minut kasneje Cipot za Mariborčane. Šest tekem si je ogledalo kar 11.300 gledalcev, v tretji del prvenstva pa sta z najmanjšimi možnostmi za obstanek krenila sežanski Tabor in Domžale. Rezultati 22. igralnega dne lige Si.mobil: Olimpija - Maribor 1 : 1, Rudar (Velenje) - CMC Publikum 1 : 0, HiT Gorica - Primorje 0:1, Mura - Domžale 2 : 0, Dravograd - Koper 0:3, Tabor -Korotan 1:1; stanje: Olimpija 43 točk, Maribor 42, HiT Gorica 34, Publikum 32, Rudar 31, Pri- morje 30, Dravograd, Koper in Korotan po 28, Mura 26, Tabor in Domžale po 21 Pari 23. igralnega dne, 8. aprila: Olimpija - Dravograd, Maribor - Koper, HiT Gorica - Korotan, Publikum - Mura, Rudar -Domžale, Primorje - Tabor Peganu dvojna krona v Cottbusu Aljaž Pegan je v nemškem Cottbusu na drugi tekmi svetovnega pokala v športni gimnastiki še drugič zapored zmagal na drogu, za nameček pa je tokrat zmagal še na bradlji, kjer je bil evropski prvak Mitja Petkovšek tretji. Pegan je trenutno na drogu vsaj za tri razrede boljši od tekmecev in če bo nadaljeval v takšnem slogu, mu zmaga v skupnem seštevku ne bi smela uiti. D. T. ŠAH Šahisti SŠK »Obir« v koroški podligi! Šahistom Slovenskega športnega kluba »Obir« iz Železne Kaple je uspel podvig v koroško podligo! V zadnjem krogu krogu play off-tekmovanja za naslov prvaka v 1. razredu so Kapelčani suvereno premagali doslej vodečo drugo ekipo iz Gospe svete s 5,5 : 2,5 in si tako zagotovili naslov prvaka in s tem podvig v drugo najvišjo šahovsko ligo na Koroškem. Kapelčani so v play-off-tekmovanju kot edina ekipa ostali neporaženi (tri zmage, dva remija), zbrali pa so 25 točk. Drugo mesto je z zaostankom dveh točk zasedla Gospa sveta II. Za SŠK Obir so v zadnji in odločilni tekmi proti Gospe sveti zmagali Dušan Jokovič, Hans-Christian Wolte, Justin Polanšek, Harald Wolte in Johann Wolte, remiziral je Wolfgang Moser, izgubila pa sta Rudolf Maier in mladinec Johannes Joschtl. Naslov prvaka pa je osvojila tudi tudi druga ekipa SŠK »Obir« na čelu s sekcijskim vodjem Hanzijem Stossierjem: moštvo je z rekordno prednostjo 6,5 točke prepričljivo osvojilo prvo mesto in bo v prvenstveni sezoni 2001/2002 tekmovalo v 2. razredu. I. L. ŠAHOVSKI OREH Št. 152 Silvo Kovač Kombinacija - črni na potezi remizira! V poziciji na diagramu ima beli dobljeno končnico, saj ima na kraljevem krilu prednost dveh prostih kmetov, kar je izdatna materialna prednost. Črni, ki je na potezi, pa ne razmišlja o porazu in kljub težkemu položaju razplete igro v teoretični remi. Kako mu to uspeva, boste s kratko analizo prav hitro odkrili! Rešitev št. 151 Aljoša je v nasprotnikovi časovni stiski odigral potezo l.Lh6!, ki je razkrila vse slabosti nasprotnika na sedmi vrsti. Po izsiljenem l...Tf7 2.Tf7: Kf7: 3.Db7+ De7 4.De7:+ Ke7: 5.Lg7: je'beli osvojil figuro, vendar črni išče zadnjo priložnost v prostem kmetu na a-liniji. 5...Kd6 6.Kg2 Kd5 7.Kf3 a5 8.Lf8 Kd4: 9.h4. Velemojster je sicer osvojil središčnega kmeta na polju d4, vendar čmopoljni lovec belega in prodirajoči kmet na h-liniji izničita vso protiigro črnega. Po 9,..Ke5 10.Kg4 Kd4 11.h5 Ke4 12.f4 Ke3 13,Ld6 Ke4 14.h6 je črni spoznal, daje brez možnosti in se vdal.