List 23.
Prijazen svet v zadevah zemljišni-
ga oprostenja.
Distriktne komisije so pričele svoje opravila za-etran zemljišniga oprostenja, da bi z vsakim kmetam storile prerajt, kaj in koliko da bo imel za urbarske davke in desetino odškodnine plačati. Povedano je bilo že dostikrat, da bodo kmetje le eno tretjino fen driteljc) plačila odrajtali v cesarske kaše, in nadjali smo se, da bo vsak poprejšen podložen že komaj čakal tiste imenitne ure. v kteri bo ne le po besedah temuč tudi v djanju odvezan za vselej vsiga zemljišniga pod-ložtva.
Komaj pa se je perbližal ta željno dočakovani čas, in kaj se sliši? Sliši se, de med tem, ko se oprostivne dela večidel v lepim redu opravljajo, sem ter tje vun-der nekteri kmetje nočejo priti k distriktni komisii, da bi storili rajtingo. Prav neljubo nam je kaj taciga slišati. Taki oterpnjenci so enaki tistimu kujavcu, kteriga lačniga h kosilu kličejo, pa noče priti, — kaj se mu zgodi ? lačen je, in je le sam tega kriv! Tako se bo tudi godilo vsim tistim, kteri vabljenja distriktnih komisij ne porajtajo, zakaj §. 104 ukaza 12. septembra p. I. razločno pravi: „ako se primeri, de eden ali drugi vdeleženih brez veljavniga izgovora ne pride ali de se izvedenja prinesti brani, ima distriktna komisija oblast odkupnino določiti, in tisti, ki ni prišel, ali ki je izvedenja zaderžal, nima pravice pritožbo storiti.u Tudi pri navadnih tožbah se tako godi, če toženec k dnevu ne pride, bo v kontumacijo obsojen in plačati mora, za kar je bil tožen. Ravno tako se bo tudi v teh zadevah godilo, — kdor ne pride k rajtingi, bo plačal, kar se mu bo določilo, in pravice ne bo imel, se naprej pritožiti.
Prav potreba je tedaj, de vsaki sam pride, de za-more marsikaj razjasniti, kar je morebiti napčno naznanjeno. Desetine se bojo scer po katasterski meri in ceni obravnale; pa od tistiga časa, ko se je kataster vpeljal, se je morebiti že kaj spreminilo, ena ali druga zemlja ni morebiti z desetino od desetnika prav naznanjena ali morebiti ni s tolikšno desetino obložena, kakor je skazano i. t. d. Marsiktera zmota se zna nevedama in nehotama vriniti. V vsih teh zadevah je torej potreba, de kmet pravo razjasnjenje sam da. Primerilo ee je pri eni distriktni komisii, de je desetnik kmeta v prerajt desetine po katasterski ceni djal, ktera je vergla vsako leto 19 goldinarjev. Kmet pride k rajtingi in prinese spisano pogodbo, v kteri je bil njegov sprednik desetino za vsako leto s 5 goldinarji odkupil. Komisija je to pogodbo za veljavno spoznala. Kaj bi se pa bilo zgodilo, ko bi kmet ne bil prišel? Zanaprej bi bil mogel vsako leto 19 gold. namest 5 gold. plačevati. To bi se bil za ušesam praskal!
Ravno tako se sliši, da nekteri nočejo protokolov podpisovati ali podkriževati.    Tudi to je nap-
eno. Ako nima kdo kaj zoper prerajt odškodnine opomniti, tudi vzroka nima, se zaznamvanju protokolov odtegniti. Pa mu tudi to nič ne pomaga, ker ima protokol tudi brez tega podpisa ali križa veljavnost za plačilo.
Na dalje je na znanje prišlo, da nekteri nočejo jemati razsodb, to je, tistih listov, v kterih je letno plačilo in celi kapital odškodnine zapisan. Ako teh listov noče kdo sam vzeti, se mu ta razsodba po dostojnim sodnjištvu donese.
Vsako tako kljubovanjo tedaj ne pomaga nič, ampak le spričuje, da nekteri ne spoznajo imenitnosti te obravnave, po kteri se bo gotovo stan kmetijstva poboljšal.
Ne mislite, da bo vas kdo kaj zaperjal; sej nobeden ne more misliti, vam novih davkov naložiti, ampak vas po postavah zemljišniga podložtva za vekomej odvezati. Verjemite, da gospodje, kterim je to delo izročeno, niso — kakor nekteri mislijo — najemniki grajšinskih gosposk; ampak oni so služabniki Cesarja, ki je imenitno postavo oprostenja za blagor tavžent in tavžent kmetov poterdil. Gospodje distriktnih komisij imajo postavo na tanj ko predpisano, po kteri morajo ravnati, de se nobeni mu krivica ne zgodi. Če pa kdo misli, da ima veljaven vzrok pritožbe; naj ga da na znanje; gotovo bo vslišan, če je njegova pritožba pravična. Da se pa zve , kje de koga kaj tezi, mora sam priti, da pove, kar mu prav ni. Pomislite le en-malo, koliko težav in koliko postav ste poprej imeli, ko so vaše zemljiša še podložne bile, kolikrat ste mogli k grajšinam za to ali uno reč hoditi, kolikrat na tlako cepljati, davke nositi, žitnico voziti i. t. d. in če se vam je kaj napčno zdelo, kolikrat ste mogli daljne pota storiti do kantonskih komisij in kresij, in še pri vsim tem je dostikrat po več letnih dragih pravdah vse pri starim ostalo. Ali zdaj — zdaj — ko je čas prišel, da imajo vaše posestva rešene biti težavniga podložtva , zdaj se pa kujate in se preč obračate od tistih, kteri so zato postavljeni, vam težko butaro preč vzeti! iVaj vam ne bo ta poslednja pot za oprostenje svojiga zemljiša tako grenjka; storite jo radovoljno in pokažite, le ste vredni in zavedni postati slobodni deržavljani!
Mi, ki ste nas v deželno komisijo za svoje namestnike izvolili — mi mislimo po svojim poklicu ravnati, Ja vam očitno in prijazno svetujemo kar je prav, in da ras odvememo od vsiga, kar je napčno in škodljivo.
Ambrož.    Matavšek.   Lukanič.