Dobro mu Je zasolil. Slikar Liebl je bil kmefiki sin in v otroških letih je pasel živino. Nekoč je zaSel v zelo odlično družbo. Pri mizi je sedel poleg nekega gospoda, ki mu bližina tega »kmeta« očitno ni bila po volji. Nekaj časa ni fini gospod nobene zinil, potem je vprašal Liebla precej surovo: »Povejte mi, gospod Lieb!, ali Je res, da 8te preživcli precej brezupno mladost?« — »Kako to?« je vprašal umetnik. — »Nu — ali niste neko* pasli?« — »Seveda sem pasel, a kaj naj bo pri tem brezupnega?« — »Toda, prosim vaa ... pastl!« — >Nu, kakor vzamete,« j« odvrnil Liebl mirno, »veli- ko prednost pa je to tudi imelo: odtlej spoznam namreč vsako telečjo glavo na prvi pogled!«