SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ieden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upraTnlStvo in ekspedicija v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh nlleali St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 19.
V Ljubljani, v sredo 24. januarija 1894.
Letnik: XXII
„Vihar v kozarcu".
Iz Celo vca, dne 21. jan.
Pravcati „vihar v steklenici vode" nastal je med našimi liberalci vsled dogodkov pri zadnjem volilnem shodu Steinwendrovem, o katerih sem vam že poročal. Istina je, da so vredniki nesramne beljaške .Deutsche allgemeine Zeitung" vrgli raz državnozborski sedež mogočnega voditelja avstrijskih nemških nacijonalcev! Istina je dalje, da je omenjeni list, ki kakor znano v jedno mer bruha svoje smeti i na nas Slovence, podkupljen po nekem Paulu Pacherju. To vedeli smo tudi že prej, da je list podkupljen, Steinvvender je sedaj stvar čisto razkril in povedal i kupno ceno.
Dogodki zadnjega tedna pa nam zgovorno pričajo, kako razkosana, podjedena je nasprotna nem-ško-liberalna ali nacijonalna stranka. Druži jih j edino le peklensko sovraštvo zoper nas — Slovence! Kjer treba udrihati po nas, nam kratiti naše pravice, blatiti slovensko duhovščino in slovenske rodoljube. — tam je nasprotna klika složna in jedina, drugače ne.
O zadnjem pomenljivem volilnem shodu pripovedujejo listi dokaj Čudne stvari. Pravijo, da zaupnica dr. Steinvvendru ni dobila večine 2 glasov. Nezaupnica pa bi bila dobila, da bi se bilo o nji glasovalo, večine 60 glasov proti 30. Po poročilu beljaškega lista izjavil je Steinvvender, da „dobi 20 mandatov v krajih, ki bi si šteli v čast imeti ga poslancem. O tako nehvaležnem prebivalstvu pa noče nič več vedeti".
Da potolažijo dr. Steinwendra zbog zadnjega poraza izvolili so ga občinski zastopi v Greifenburgu, Sovodnji, Šmohoru, Zg. Beli, Špitalu in menda i drugod častnim občanom dotičnih mest.
Kot kandidatje za izpraznjeno državnozborsko mesto se imenujejo polek Steinwenderja samega še
vitez Schiinerer, socijalui demokrat Schatzmajer in omenjeni Paul Pacher. Kandidatov torej ne manjka! Izvoljen pa bo gotovo zopet Steinvvender. Celovške „Fr. St." pravijo, da bo Steinvvender gotovo zopet izvoljen, akoravno tudi ne vspreime kandidature.
Dne 19. t. m. je bil v Beljaku ustanovni zbor novega društva .Deutscher Volksverein" za Zgornjo Koroško. Zbor se je pečal največ z dr. Siein-wendrom, kateremu se je tu slovesno izreklo »zaupanje" volilcev. Tu se je hotelo popraviti, kar se je bilo teden prej zgrešilo. Govorili so za dr. Stein-vvendra dr. Aichelberg, Klemenčič in .odlični" pristaš zjedinjene levice — Ghon! To je pač zanimivo! Sprejela se je dolga resolucija, s katero volilci .obžalujejo" zadnje dogodke in druge občine poživljajo, naj se pridružijo tej zaupnici in dr. Stein-vvendra zopet volijo. Sklenilo se je tudi k bivšemu poslancu odposlati deputacijo, ki ga naj prosi, da zopet prevzame kandidaturo!
Kakor se govori, bode iz dogodkov minulih dnij izraslo precej — procesov. Gospoda si bo začela prati umazano perilo, katerega je na jedni, kakor na drugi strani dosti! Radovedni smo, kako se vse konča !	_m _
Iz sabora hrvatskega.
Iz Zagreba, 19. januvarija.
(Konec.)
Slednjič je bil proračun sprejet brez dalnje debate v prvem in drugem branju, a v seji 17. tudi v tretjem z ogromno večino vladne stranke. V tej seji sta bili stavljeni tudi dve interpelaciji. Dr. Frank se je zavzel v svoji interpelaciji za delavce, češ, da jim vlada krivico dela, ker noče potrditi pravil njihovega obrazovalnega društva, in ker ojstro pazi, kaj se godi v njihovih skupščinah.
Dr. Frank trdi, da je tudi pri nas nastopilo delavsko vprašanje, pa da ga je treba povoljno re-
šiti na način, da se delavskemu stanu podele vse pravice, kakor posestnikom.
Po našem mnenju pa v Zagrebu še nima delavskega vprašanja, ker pri nas so delavci tako dobro plačani, da morejo prav lahko shajati. Vse to vprašanje pa so hoteli izzvati neki hujskači, večjidel doseljeni iz Gradca, Dunaja in Budimpešte, a naše redarstvo jih je v njihovem delovanju za-prečilo, kajti oni so širili nevarne socijalistične ideje med priproste naše delavce, ki pa žive prav lahko brez takih neumnih mislij, kakoršne so širili omenjeni nemški in mažarski glasniki med nami.
Ce se je mislil dr. Frank zavzeti za delavce v tem smislu, kakor žele omenjeni glasniki zunanjih delavskih društev, potem njegove interpelacije ne razumimo, posebno če trdi, da more našim delavcem biti dobro le v zjedinjeni Hrvatski.
Ravno omenjeni vodje so pri vsaki priložnosti pokazali, da niso prijatelji narodnostne ideje, marveč da jo prezirajo, in tako so se izjavili tudi že hrvatski delavci na svojih skupščinah.
Redarstvo vrši le svojo dolžnost, če ne dopušča, da se trosijo nevarni nauki med narod,'a za narodnega poslanca ni umestno, da se zavzema za delavski stan v tem oziru.
Drugo interpelacijo je stavil poslanec Barčič glede civilnega zakona na Reki. On vpraša namreč bana, kaj misli storiti, če bode ogerska vlada hotela uvesti tudi na Reki in v okolici civilni zakon, ako bode v ogerskem saboru sprejet. Na Reki se po obstoječih postavah ta novi zakon ne more uvesti, dokler se v tej zadevi ni izjavil hrvatski sabor. Vsaj po pogodbi bi moralo tako biti, kajti na Reki obstoji še vedno, kakor v celi Hrvatski, konkordat, in ogerska vlada ni pooblaščena po pogodbi, da sama izvaja novotarije na reškem teritoriju.
Ban hrvatski je dolžan, da brani pogodbene pravice tudi na Reki, kajti pogodba glede Reke še
LISTEK
Ščuka sv. Tomaža.
Vesela slika iz časa tlake. Češki spisal Dr. H.
(Konec.)
.Ali je notri?" vprašali so radovedneži.
Kokodak si je zavihal rokave in iskal ščuko v sodu.
.Pazite, da vas ne vgrizne", norčevali so se iz njega nekateri.
.Ne bo ga vgriznila, nič se ni bati", smejal se je kovač.
.Ali mislite, da ima ščuka zobe? Ni mogoče!" kregali so se zopet drugi.
.Seveda jih ima in grize, ampak kako vas more vgrizniti tukaj-Ie v sodu, ko se potepa že nekje v sredi ribnjaka!"	.
Pa res, ko bi se bil potapljal stari bajtar v velikem sodu do božjega večera, bi ne bil našel ščuke.
.Kaj pa počnemo zdaj?" obrnil se je Kokodak ves pobit k svojim vaščanom.
.Tak« modro bi znali tudi mi vprašati. Ne vprašaj, marveč povej hitro, kaj hočeš zdaj storiti!"
.Jaz res ne vem. Jaz se menda vtopim, ni druge pomoči!" javkal je nesrečni Kokodak, preli-
Mv, C
vaje grenke solze. .Kje dobiti novo ribo, ščuko, najmanje pet funtov težko ščuko ! Tukaj-le je, v ribnjaku, pa jo lovite! Da bi pa šli domov, tri ure pota in drugo kupili? To ne gre, na gradu že čakajo."
Pa zares so že pričakovali.
.Zakaj pa ne gredo, kje se mudijo, nerodneži?" čudil se je jezno oskrbnik.
.Najbrž so imeli razpokan sod, voda jim je na potu iztekla, pa zdaj nalivajo nove,"
.Morda jim je ščuka cepnila in jo zdaj vzbujajo."
.Prav dobro, da ste me spomnili. Moramo paziti, če je še živa. Ali slišite, kako se krohotajo ? Nekaj se jim je moralo prigoditi."
Čez pol ure so bili tlačani na grajskem dvorišču.
.Milostljiva gospoda, pripeljali smo ščuko sv. Tomaža!" začel je Kokodak s tresočim glasom odkrivši glavo. .Ščuka se mora skuhati že na dan sv. Tomaža, ako kdo hoče, da je na sveti večer okusna."
.Mi jo že kuhamo daues in sicer ono, katero smo dobili od vas lani, in katera se je potepala do daues v ribnjaku."
.Naj blagovoli torej milostlji/a gospoda ohraniti to-le ščuko v ribnjaku za drugo leto."
»Ohranimo je, če je vsaj pet funtov —"
.Je še več —"
.Ali je živa, zdrava —?"
.Da."
.Snemite torej sod in prinesite vago."
Položili so sod na tlak, sneli velik kamen, ki je ležal na pokrovu, sneli pokrov, in iz soda je pomolil glavo — čevljar Ščuka. Ogromni, razuzdani smeh je zadonel po vsem dvorišču. Samo Ščuka je mežikal žalostno s svojimi sivimi očmi, samo bajtar in .orator" Kokodak je stal žalosten in potrt pri sodu.
„.Rekel si, da mi pelješ ščuko sv. Tomaža!" dejal je na videzno strogo baron, ko se je že naveličal smeha.
.Da, gospod baron."
.Pa to ni ščuka!"
.Milostljivi gospod barou, motite se, jaz sem res Ščuka", tresel se je čevljar.
.Pa jaz hočem ribo — ščuko!"
„Ta nam je pobegnila v grajski ribnjak", jecljal je stari Kokodak in pripovedoval na široko celo do-godbo. Drugi so pritrdili. „Milostljivi gospod ne bo tedaj ničesa izgubil; ker pa moramo ščuko pripeljati v grad in ne v ribnjak, torej smo drugo pripeljali."
ni odstranjena, dolžnost ogerske in hrvatske vlade pa je, da se tudi po njej ravnata.
Kar poslanec Barčič tuka) trdi in brani, je popolnoma v redu, ali z njegove izjave, da je tudi on za civilni zakon zavzet, in da zahteva sporazumele med ogersko iu hrvatsko vlado samo zaradi tega, da se pogodba ne krši, ne moremo odobravati, in to tem manj, ker je ves hrvatski narod nasproti civilnemu zakonu, a posebno še narod v Primorju, kjer je Barčič za poslanca izvoljen.
Kaj porečejo njegovi volilci na to izjavo? Zadovoljni gotovo ne morejo biti, iu to tem manj, ker je pri tej priložnosti čisto po nepotrebnem razžalil senjskega škofa, češ, da se on še do zdaj ni vzdignil proti uvedenju civilnega zakona na Reki, ker se ne bi zaradi tega rad zameril vladi, kajti zagrebška nadškofijska stolica še ni popolujena.
Ta izjava je bila čisto neumestna, kajti sam Barčie se bode prepričal, da se bodo vzdignili vsi naši škofje proti civilnemu zakonu, če ga bodo hoteli na Hrvatskem uvesti, ker to je njihova dolžnost kot višjih duhovnih pastirjev, kakor je gotovo tudi njegova, da zastopa svoje katoliške volilce, iu da se ne izjavlja v saboru proti njihovemu verskemu prepričanju glede civilnega zakona, ter jih tako prisili, da se tudi oni zaradi omenjene izjave kot zvesti katoliki proti njemu postavijo ter ga pozovejo na odgovornost.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. januvarija.
Zimske vojaške vaje. Letos se je govorilo, da se v februvarju skličejo zimske vojaške vaje. Vojaški krogi so se baje resno pečali s to stvarjo, ali vojni minister se jej je uprl, ker pozna kot dolgoletni poveljnik v Galiciji klimatične razmere v teh krajih. Avstrijski vojaki niso oblečeni za take zimske manevre. Ruski vojaki imajo lahke kožuhe in debele plašče, torej lahko po zimi se vadijo, ali avstrijski pa s takimi stvarmi niso preskrbljeni. Sedaj se baje v vojaških krogih premišljuje, kako obleko bi vojakom napravili za zimo, ko bi le prišli časi, da bi morali avstrijski vojaki morda po zimi celo na bojišče.
Hitri razpis dopolnilne volitve. Dne
16. t. m. je umrl moravski deželni poslanec Pa-novskv in dne 18. je pa že namestništvo razpisalo novo volitev na 24. dan februvarja. Vlada pa ima svoje vzroke, da tako hiti z volitvijo. Panovsky je bil še le ua novo voljen poslanec. Izvoljen je bil z dvema glasoma večine. Ker je pa zanj glasovalo 68 oseb, ki prav za prav še volilne pravice nimajo, bi moral prav za prav češki kandidat Dvorak vstopiti v deželni zbor. Ker je pa stvar precej umazana, je vladi ležeče na tem, da ne pride v zboru na vrsto, in je zatorej razpisala takoj novo volitev. Cehi bi bili sicer zahtevali, da se Dvorak kar pokliče v zbor, ker je imel faktično večino pravih volilcev.
Dunajski demokratje in koalicija. Pri nekem shodu dunajskih demokratov se je pokazalo, da je tudi mej njimi nekaj prijateljev se-
„Že verjamem in sprejmem. Naložite sod na voz, pokrite ga in vozite — vam bom že pokazal, kje imate ščuko zvrniti."
Pritisnili so Ščuko v sod, pokrili in vozili k ribnjaku."
.Tukaj zvrnite to svojo ščuko!"
Tanek led je pokrival gladino ribnjaka. Ubogi Ščuka! Pa se niso mogli ustaviti. Sneli so sod, nagnili — in revež Ščuka je brodil in mahal kakor raca v mrzli vodi.
„Poberi se ven! klical je baron, vesel, da si je kaj izvirnega izmislil.
Ščuka je izplaval na suho.
»Cegava je bila misel, da so tebe v sod dali in pripeljali?" vprašal je baron na vsem delu telesa se tresočega ščuko.
„Moja!"
„Kaj ti je obljubil za to Kokodak?"
»Polovico svinje."
»No, za polovico svinje je že vredno kopati se na dan sv. Tomaža."
Vaščanje so zavili Ščuko v slamo, položili ga na voz, pokrili s plahto in kožuhom in se vračali smejoč se in kričeč. — Čevljar Ščuka pa se je kmalu posušil in ogrel ter naslednje tedne za okrep-čavo vžival na sv. Tomaža dan s kopanjem zasluženo svinjino.	Posl. P.
danje vlade. Posebuo neki Briill je odločno zagovarjal koalicijo, kar ne kaže, da bi demokratje bili v opoziciji vkupe z Mladočehi. Posebno dobra se mu zdi koalicija zaradi tega, ker sedaj mora vsaka stranka nekaj potrpeti, nobena stranka ne doseže vsega, kar bi rada in to je v Avstriji še najbolje. Ugaja mu sedanja vlada zaradi tega, ker bode red naredila na Češkem, kjer je izjemno stanje potrebno. Mladočehi niso uobena demokratična stranka in nesreča bi bila za Avstrijo, ko bi dosegli, kar žele. Govornik je bil za to, da demokratje počakajo, kaj bode vse storila sedanja vlada. Mnogi so pritrjevali govorniku. Večina je pa vendar izrekla se proti vladi. Posebno Kronaueter še ne mara vstopiti v vladni tabor, dasi bi to njegovim volilcem v dunajskem notranjem mestu najbrž ugajalo. Seveda v koaliciji bi ne mogel več tako zabavljati zoper vero in cerkev, kakor on dela sedaj. Seveda Briill iu somišljeniki so pa za koalicijo tudi le iz nasprotja do čehov. Veseli jih. da vlada s Cehi precej ostro postopa. To je pač zares demokratično!
Nov udarec za ogersko vlado. Dosedaj se je mislilo, da bode skrajna levica kakor jeden mož glasovala za vladno cerkveno politiko, sedaj pa že tudi v tej stranki vre. Skrajna opozicija je sicer za civilni zakon ali ne mara, da bi baš sedanja vlada ga uvela, ta stvar mora počakati kako ministerstvo iz skrajne levice. Nekateri listi te stranke že pišejo, da mora skrajna levica glasovati proti vladi, ker sicer škoduje le sebi in sedanji vladi utrdi stališče. Cim dalje bodo vladali liberalci, tembolj bode v narodu se poizgubilo navdušenje za načela skrajne levice. Za vlado bi bil silen udarec, če bi vsa skrajna levica glasovala proti njej. Potem bi s svojimi predlogami celo v zbornici poslancev prišla v manjšino. Prijetuo za vlado že tako ni, da je navezana na pomoč teh skrajnih elementov. Vladna stranka že sama čuti, kako se jej že majejo tla, zaradi tega misli po vseh večjih mestih sklicati shode, po katerih bode demonstrovala za civilni zakon. Seveda v mestih bodo se taki shodi pač posrečili, ker ima velik vpliv židovstvo, ali na kmetih se liberalni gospodje niti poskusiti ne upajo javno delati kake propagande za vladno politiko, ker vedo, da bi korenito pozebli.
Srbija obrača sedaj zopet vso pozornost nase, ker se pripravlja nov prevrat. Kako se stvari rešijo, se še ne vč. Krali, oziroma njegov oče, Milan, ne mara kar odriniti radikalcev, ako hočejo nastopiti pametno pot. Zahteva se od njih samo, da se odreče skupščina vsakemu vplivu vnanje politike, da bode kralj sam po svoji volji imenoval vojuega ministra in se osnuje od vlade popolnoma neodvisna vojaška pisarna, da se naredi red v financah in skrbi za varnost v deželi. To so stvari, v katere bode javaljue kaka radikalna vlada privolila. Vplivu na vnanjo politiko se odreči ne more, ker bi potem ne mogla naroda tako lahko slepiti s tem, da mu obeta osnovo velike Srbije. Red v fiuancih se ne da napraviti brez strogega iztirjanja davkov, kar bi jih pripravilo le ob popularnost. Za varnost v deželi je radikalcem težko skrbeti, ker ta stranka ima zveze z razuimi dvomljivimi elementi, katere je porabljala proti drugim strankam. Zato ni verojetno, da bi se z radikalci doseglo kako sporazumljenje. Nekateri mislijo, da je v Srbiji le dvoje mogoče, koalicija vseh zmernejših elementov ali pa strog absolutizem.
Črnogorci in Albanci. Poslednji čas je bilo več bojev mej Črnogorci in Albanci. Po zadnjih poročilih pa ti poboji nimajo nobenega političnega pomena. Meja je v tem kraju popolnoma vravuana. Prepir je le zaradi pravice do paše. Ko je po gorah padel sneg, so Črnogorci s svojimi čedami prišli v nižave. Take prepire bodo pa že poravnale lokalne oblasti. Poboji so pa v teh krajih že tako navadni, da se jim nikdo ne čudi. V večstoletnih bojih je prebivalstvo se navzelo preveč bojevitega duha, kateri se prerad pokaže še v mirnih časih.
Bolgarija. Pojutršnjem se začne v Sredeu pred vojaškim sodiščem obravnava proti bivšemu vojaškemu častniku Luki Ivanoviču in njegovemu bratu Stojanu, ki sta nameravala umoriti kneza Ferdinanda in pa ministerskega predsednika Stam-bolova.
Francija. Pomorski minister je naročil podrejenim oblastvom, da naj takoj odpuste vse delavce, ki kažejo anarhistične ideje. Pri tem se ne smejo ozirati na to, koliko let je dotičnik že v delu in koliko rodbine da ima. V pomorskem minister-stvu se najbrž boje, da bi delavci iz državnih ar-
zenalov ne pograbili ob priložnosti kacih razstrelil ali priprav, katere bi potem porabili anarhisti pri svojem delu. Previdnost je potrebna sedaj, ko od raznih stranij prihajajo poročila, da je pokraden dmamit. Seveda bode težko prave izbrati, ker najnevarnejši ptički se z lepo ne bodo izdali. Tako se utegne pripetiti, da bodo odpustili le nekaj bolj nepremišljenih delavcev, ki radi zabavljajo po gostilnah proti sedanjim razmeram, prave anarhiste pa obdržali v službi.
Francija in Madagaskar. V francoski zbornici je Brunet interpeloval o položaju na Mada-gaskaru Mmisterski predsednik je priznal, da položaj na tem otoku za Francoze ni posebuo ugoden. Ce pošlje vlada kako ekspedicijo na Madagaskar, on ne more povedati, vsekako bode Francija varovala svoje pravice. Znornica je na to se izrekla, da hoče podpirati vlado v vsem, kar bode storila, da Franciji pridobi spoštovanje in veljavo na Mada-gaskaru.
Razgled po slovanskem svetu.
Bazkolna ruska cerkev.
Rusko uradno glasilo „Pravitjelstvjennyi vjest-nik" je priobčil letošnje poročilo prokuratorja »sv. sinode" »P o b j e d o n o s c e v a", v katerem vsako leto popisuje carju, kako je z razkolno cerkvijo. Iz tega zanimivega spisa posnemamo to-le: »Sijajno delovanje grško-pravoslavne cerkve se stika v z»-padnih škofijah z raznovrstnimi težavami, ki jih uprizarjajo drugoverci, ki vzdržujejo neprijateljstvo, ali celo sovražna načela glede pravoslavja in ruske narodnosti. Politiško - katoliška propaganda deluje, kakor vedno. Bolj in bolj se razvnema in širi skrivaj svoje mreže tako, da je često jako težko jih odkriti, in velikokrat rabi grda sredstva, da bi dosegla svoj namen.
V nadvislanskem ozeml|u (to je, v poljskem kraljestvu) se ustavljajo razprostiranju pravoslavja tisti v pravi veri še ne utrjeni ljudje, katere je sv. cerkev k sebi pripojila po uničenju takoimenovane unije. Vedno pa še razburja katoliško duhovstvo te odcepljence s tem, da jim deli sv. zakramente. V teh krajih škoduje naši sv. cerkvi tudi to, da, žali-bog, ne praznujejo pravoslavnih praznikov, in konečno še to, da so trdovratneži v unijatski zmoti v vedni zvezi s svojim duhovstvom, ki je ubežalo v Galicijo.
Ravno tako mnogo krivic se godi naši cerkvi pri Nemcih, ki se prištevajo protestantizmu, ali kateri izmej njegovih ločin. Najlepša posestva v zahodnih in južnih pokrajinah našega carstva so v njihovih rokah; tam zapeljujejo rusko ljudstvo in širijo krivoverske zmote. Kako škoduje njihov vpliv bogaboječemu ruskemu narodu, se najložje spozna odtod, ker se tako silno širi štunda, ki je naravnost povstala iz protestantizma in ima svoj vir v nemških naselbinah; to so potrdili vsi tamošnji nad-duhovniki (arhijereji).
Ta uneta propaganda škoduje neizmerno in v vsakem oziru; njeni nameni niso samo verski, temveč tudi politični. Škofijski misijonarji v jekaterino-slavski guberniji (nad Črnim morjem) spričujejo jednoglasno, da ima nemška propaganda .socijalno-politični temelj, in da je verska stran samo plašč za te namene. Ta propaganda razširja mej narodom trditve, da je nered v carstvu."
To poročilo nam potrjuje že stoletja staro resnico, da je razkol n e s t r p 1 j i v. Šiloma je odtrgal na milijone zjedinjencev od katoliške cerkve in jim nadel uradno ime svoje cerkve. Mnogo jih je res sčasoma zatajilo svojo vero, a mnogo jih je vendar ostalo zvestih, ki nikakor niso hoteli hoditi k razkolni službi božji ali prejemati pri razkolnih popih sv. zakramente.
Kake muke morajo prestajati zaradi tega, je pisal »Slovenec" že večkrat, vzlasti pa leta 1888, ko je priobčeval pisma ubogih katoliških pregnancev. Nestrpnost razkolne Rusije se bo pa brez dvojbe maščevala. Na ta način ne bo vzdržala vere v ljudstvu, marveč le pospeševala krivoverske vere in državi nevarne ločine.
Ne moremo sicer zainolčati, da je tudi v Pobje-donoscevih besedah nekaj zdravega jedra: ideja državna v Rusiji ni ločena od verske ideje; država ruska priznava vero kot svoj najboljši temelj, in njeno obrambo kot svojo dolžnost. Ta misel, ki odseva iz njegovega poročila, bi postala že sama na sebi za Rusijo najrodovitnejše seme blagostanja,
x ■><< >'l j t
miru iu sreče, če bi bil kruti, temni razkol dostopen vsaj znanstvenemu raziskavanju glede zapadne cerkve.
Katoliška bogoslovska voda bi razbila studen led, ki pokriva vzhodno od Rima ločeuo krščanstvo, in bi razširila novih idej otrplemu njegovemu ustroj-stvu, prod vsem bi pa zanesla mej nesrečno raz-kolno ljudstvo in njegove oblasti pojem prave svobode, ki sicer brani odločnost, a nikdar ne odobruje t i r a n s t v a.
Zdrava in resnična je tudi misel o zvezi raznih ločin s protestantstvom. El, da bi ne bila že od Petrovih časov sem toliko posegala s svojim vplivom protestantska Nemčija, bi bilo pač bolje na Ruskem!
Zato je vsak poskus, otresti se nemškega protestantskega vpliva, brezmejno koristen. Žalibog, ga ni mogoče uničiti.
Nemški naseljenci imajo res najboljša posestva; izobraženi so poleg tega in izredno marljivi. Ruski pisatelj Yjelicyu piše, da jako umno obdelujejo svoja zemljišča. Samo za Dnjeprom jih je 310.000; tam imajo 513 vasic iu posestva 2,775.000 desetin, tedaj več nego 3 milijone naših juter. Zemljo so tako zboljšafi, da njihove desetine ne dobiš izpod 125 rubljev, mej tem, ko jo v soseščini lahko kupiš za 45—70 rubljev. Red in snaga sta pri njih doma. Občine so jako bogate; zaklad nortiške naselbine znaša n. pr. 1,235.000 rubljev.
Tudi drugod vspevajo nemški naseljenci prav tako. Zato je pa tudi njih vpliv tolik, in ni čuda, da ljudstvo sprejemlje od njih tudi njihove verske zmote, katerim Pobjedonoscev z vso svojo .sveto" sinodo ne bo nikdar kos.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. januvarija.
(Cesarjevo potrdilo.) Presvetli cesar je z odlokom dne 16. jan. potrdil sklep deželnega zbora kranjskega kot zakon, s katerim se deloma spremeni deželnozborski volilni red. — Ta prememba se je zvršila vsled ustanovitve novega okrajnega sodišča v Cirknici.
(Dekliška meščanska šola.,) Pod tem naslovom je objavil včeraj „Slov. Narod" novico, da vodstvo uršulinskega konvenU v Ljubljani snuje dvoje meščanskih šol, ter pra>i: »Poučni jezik bi bil seveda nemški." Na podiagi te trditve pa govoreč o višji dekliški šoli piše: „Umestno bi pač bilo, da se ta zadeva že spravi v tir. zlasti če pomislimo, da hočejo uršulinke z nemškimi meščanskimi šolami delati temu potrebuemu zavodu konkurenco." — Resnici na ljubo temu nasproti ponavljamo, kar smo že pred meseci naznanili in kar bi moralo znano biti tudi „Narodu", da čč. gg. uršulinke snujejo dve meščanski šoli in sicer slovensko iu nemško; slovenska bi bila nadaljevanj dosedanjega 6.. 7. in 8. razreda zunanje šole, nemška pa nadaljevanje 6., 7. in 8. razreda notranje šole, pa tako, da bo na notranji meščanski šoli z nemškim učnim jezikom slovenščina obvezni predmet in da se bo krščanski nauk za otroke slovenskih sta-rišev .v slovenščini pcučeval. Dejaujski bi se torej glede učnega jezika ničesar ne spremenilo, le višji razredi dosedanjih dveh šol bi dobili posebno ime meščanske šole in temu primerno vredbo učnih predmetov. S tem pa nočejo nršuliuke delati nikake konkurence kakoršnimkoli šolam, ampak hočejo le spolniti postavne zakone (z dne 8. juuija 1883, št. 10.618, čl. IV.), kateri določujeio, da so osemrazrednice spre meniti v petrazrednice in meščanske šole — določbe, katere so bile dosedaj na Kranjskem le mrtva črka. Neosnovano je tedaj in z resnico v nasprotju, ako zaradi tega »Narod" očita čč. gg. uršulinkam ponemčevalne namene ter s tem dokazuje potrebo višje dekliške šole.
(Davki na Kranjskem.) Letnemu poročilu deželnega odbora povzamemo, da je kranjska dežela 1. 1892. plačala vseh cesarskih davkov 1,550.985 gl. 16'/» kr., vseh priklad pa 783.954 gld. 4871 kr., torej vsega davka s prikladami vred 2,334.939 gld. 65 kr. Vsled uim se je davkov in priklad odpisalo 35.174 gld. 28 kr.
(Deželni zbor dalmatinski razpuščen?) Listi poročajo, da namerava vlada razpustiti dalmatinski deželni zbor in sicer zaradi tega, ker hoče narodna hrvaška večiua skleniti adreso na cesarja, naj se Dalmacija >telesi s Hrvatsko zemljo. Čudna prihodnost se nam obeta. •
(Poročil) se je včeraj v frančiškanski cerkvi v Ljubljani gospod Alojzij Vodnik, kamnoseški mojster in posestnik s gdč. Ivanko Pogačnikovo, — čestitamo I
(Bolniški stroški v tujih bolnicah.) L. 1892 je bilo kranjskih domačincev v tujih bolnicah zdravljenih 3951, za katere je dežela plačala oskrbnih stroškov 79.746 gld. Največ stroškov se je nabralo v tržaški bolnici, namreč 18.357 gld., v obeh zagrebških 15.832 gld. itd.
(Nova slovenska posojilnica) se snuje v K leča h blizu Beljaka na Koroškem. To bode osemnajsta slovenska posojilnica Koroška. Slava sno-vateljem! — Nasprotni nemški listi se že vjedajo nad novo narodno postojanko iu obirajo neutrudne snovatelje, katerim pa vse to le sijajno spričuje, da so pravo zadeli! Ob čemer se vjedajo zagrizeni nasprotniki, to nam je gotovo v korist!
(Žgane pijače.) Pri samostojni nakladi na žgane pijače je dežela kranjska I. 1892 imela vsega prihodka 238.004 gld. 73 kr., stroškov 40.282 gld. 57, kr., torej čistega prihodka 197.722 gld. 677, kr.
(Iz Podzemlja), 20. jan.: Danes je tukaj umrla Helena Rome roj. Zupauec, mati tukajšnjega č. g. župnika, v 71. letu. N. v m. p.!
(Iz Krope) 22. januvarja: Veselica, katero je imela tuka|šua požarna bramba v nedeljo 21. januvarja t. 1. se je dobro obnesla. Zabava je bila prijetna. Tudi naši sosedni obiskovalci so se zadovoljni vrnili domu. Cisti dohodek namenjen za požarno našo brambo znaša 51 gld.
(Premije za pobite zveri.) V dobi od 1. jan. 1893 do konca leta se je na Kranjskem za pobite zveri, vidre in stekle pse plačalo premij v znesku 204 gld., in sicer za 1 medveda 30 gld, za 1 vol kuljo 25 gld., za 1 starega volka 20 gld., za 1 mladega volka 5 gld., za 27 vider 54 gld., za 14 steklih psov 70 gld.
(Zavarovalnice proti požaru) so za I. 1892 na korist požaruo-brambeuemu zakladu na Kranjskem vpbčale 6368 gld. 977, kr. — Gasilnim društvom oziroma občinam se je 1. 1893 dovolilo podpor v znesku 6385 gld.
(Glas izmed občinstva.) Vsekako posebno zanemarjen je spodnji konec duoajske ceste. Za danes opozarjamo samo na jeden nedostatek. Jeden vodnjak pri sv. Krištofu je nujno potreben. Sedaj rabi vse občinstvo jedini cerkve-nikov vodnjak, koder so vzlasti po leti ljudie niti zvrstiti ne morejo. Zato nadlegujejo sosedne hiše in prebivalci krog sv. Krištofa niso s tem nikakor zadovoljni. V njihovem imenu prosimo tedaj slavni magistrat, naj preskrbi vodnjak in nam se zdi, da bi bil prostor mej cerkvijo in mej vhodom na novo pokopališče najbolj primeren.
(»Hrvatska.") Dnevnik .Hrvatska" je ustavljen. List je bil namreč vlani obsojen na 700 gld. izgube pri kavciji. Ker se ta ni še dopolnila, je list sedaj ustavljen. Vredništvo »Hrvatske" pa naznanja, da bo morda že do 24. t. m. vsa stvar se vredila.
(Dr. Lazar Vankov.) Dne 11. t. m. je bil pro-moviran na zagrebškem vseučilišču za doktorja mo-droslovja Bolgar Lazar Vankov. Njegovo delo: »Šipčanski Balkan i okolica u geološko m in p e t r o g r a f s k o"m ' p o g 1 e d u" je vlanskega leta izišlo v .Radu" akademijinem bogato okrašen i. Doma ima službo državnega geologa pri trgovskem iu poljedelskem miuisterstvu. V geo-logiškem in petrografskem obziru preiskava Bolgarijo; dosedaj je našel že tri rudnike. V Zagrebu je poslušal vzlasti rajnega dr. Pilarja.
(Hrvatska na mejn^rodni razstavi na Dunaju.) Na Hrvatskem se je sestavil odbor, ki naj bi skrbel, da bi bila tudi Hrvatska dostojno zastopana pri razstavi. Dosedaj se jih je že mnogo prijavilo: tvornice pohištva, salam, stekla, parobrodi, mlini itd. Pripravlja se tudi, da bi se priredila skupna razstava hrvatskih vinogradnikov.
(Umor in samomor) V Krakovein je igralec M. Chadziilsky zadnjo sredo ustrelil igralko Wyr-wiczowno v njenem stanovanju in za tem sebe. Slavoljubje, ki se mu pa ni hotelo izpolniti, in strastno nagnetije do igralke ga je privedlo do tega žalostnega koraka.
(Avg. Košcieša Žaba,) bivši ruski poslanik v Erzerumu, je nedavno umrl v Smirni, star 94 let. Rajni je bil rodom Litviu in znamenit strokovnjak v vzhodnih jezikih. Prvi mej evropskimi učenjaki je jel proučevati kurdijski jezik in slovstvo. Najznamenitejše njegovo delo v tem obziru je 1. 1860 v
Petrogradu izdan „Recueil de notices et recits Kour-des"; izdal je tudi slovar kurdijsko-francoski.
(Časnikarstvo.) Nedavno (štev. 10.) navedene številke o nemških časuikih mi je nekoliko popraviti. Po: „Sperling: Adressbuch" za 1. 1893 imajo naročnikov: »Neue fr. Presse" 41.000, „ExtrabIatt" 50.000 (v božični izdaji 140.000), »Fremdenblatt* 20.500, „Presse" 15.000, »Neues Wiener Tagblatt" 42.500, „Tagblatt" 24.000, „Oesterr. Volkszeitung" 24.800, .Deutsche Ztg." 15.000, „Grazer Tagespost" 15.000, „Bohemia" 12.500, »Prager Tagblatt" 13.000, socialdemokratična „Arbeiterztg." 20.000 itd. ___+ 4.
Društva.
(Odbor uradniškega stavbinskega društva) se je dne 21. t. m. v prisotnosti c. kr. notarja g. dr. Jerneja Z u p a n c - a konstituiral in so bili v predsedništvo izvoljeni gg.: Ivan S vi ti 1, c. kr. stavbinski svetnik, predsednikom; Ivan Plan-tan, c. kr. notar, prvim podpredsednikom, in Roman W a s c h i c a , c. kr. nadinžener, drugim podpredsednikom. — V ravnateljstvo izvoljeni so bili dalje gg.: Jaromir H a n u š , vodovodni inženor; dr. Ivan Jan, magistratni tajnik; Anton Klein, posestnik in pisarniški ravnatelj mestne hranilnice; iu Josip Perhavc, c. kr. davkarski uradnik v pokoju in glavni zastopnik „Feniksa"; ter šteje ravnateljstvo s predsedništvom vred 7 členov. — Prošnja za registrovanje zadružne tvrdke in njenih pravil vložila se je pri c kr. deželnem sodišču, ter prične društvo svoje delovanje s 1. februvarijem t. 1. — Z razpošiljanjem tiskovin pričelo se bode takoj, ko bodo izgotovljene; med tem pa naj blagovolijo oni gospod|e. ki žele društvu pristopiti, to pismenim potom pod naslovom društvenega vodstva storiti.
(Vabilo na veselico), katero priredi »Tržaško podporno in bralno društvo" v soboto, dnč 27. januvarija t. 1., v redutni dvorani gledališča »Politeama Rossetti" (vhod »Via Ohiozza"), — Pri plesu bode sviral orkester c. in kr. pešpolka št. 87. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 krono. — Vstopnice se dobivajo v društvenem uradu (»Via Stadion" št. 19), v kavarnah „Commercio" in »Te-desco", pri posameznih odbornikih, kakor tudi na večer veselice pri blagajnici od 7. ure naprej.
Vodstvo.
Narodno gospodarstvo.
Lovski zakon.
(Konec.)
Za kmetovalca jako neugodni so §§ 69. do 78., ki obsezajo določila o postopanju pri presojevauju škod, storjenih po lovu in divjačini. Ako se ti paragrafi primemo ne spremene, se bode poškodovanec bal sploh pričeti kako tožbo, ker za slučaj, da pravdo zgubi, ga zadenejo veliki stroški komisije. Točka 77. celo določuje, ako je lovski zakupnik ponudil gotovo svoto za škodo, posestnik je pa ni sprejel, komisija bi pa spoznala, da je škoda manjši nego ponujani poravnalni znesek, potem se sme tožniku naložiti, da povrne primeren del stroškov. Kdo bode potem še tožil? Vzemimo slučaj: Zajec obj^ 20 na stalno mesto vsajenih drevesc. Lastnik toži in zahteva 20 gld. odškodnine. Vsako drevesce, ki dobro raste na stalnem mestu, je tudi več vredno kakor 1 gld. Lovski upravičenec bi pa ponudil 10 gld. Veščak, za katerega se kliče navadno kak lovec ali pa gozdar, ali vsaj kak prijatelj lovcev, bode pa rekel: »Tako drevesce se dobi v vsaki drevesnici za 40 kr. Skoda znese torej 8 gld." Politični uradnik, ki pač ne bode s sadjerejcem simpa-tiziral, bode izjavo veščakovo potrdil. Sadjerejec bode dobil 8 gld. odškodnine, plačati bode pa moral morebiti komisijskih stroškov dvakrat toliko. Točka 77. naj bi se tako spremenila, da mora lovski opravičenec komisijske stroške vselej plačati, če je le divjačina v resnici naredila kako škodo.
Že iz dosedaj povedanega zamore sleherni spoznati, kako krivičen za kmeta je načrt novega lovskega zakona. Koliko skrb razodeva načrt za divjačino ! Okrajni glavar, ako bode imel do divjačine veliko ljubezen, bode smel kar prepovedati streljati za 2 leti nekatere vrste divjačine. »Kdo bode pa potem škode, storjene po divjačini, plačal?" je vprašal rajni Kavčič. Lovne živali se ue smejo loviti v skopec in past. V krajih ob vodah se bodo morale napraviti primerne priprave, da se bode divja-čiua lahko rešila, kadar naraste voda. Še to torej! Kmet želi, da bi nobenega zajca na zemlji ne bilo, pa mu bode še moral delati mostove, da bode lahko prišel čez potok v njegov sadovnjak I
Načrt lovskega zakona milostno dovoljuje, da bode smel posestnik divjačino poditi od svojih zemljišč s strašili in ponočnimi ognji. S palico pa že
menda ne bode smel prisraukniti dolgouhega zajca. Novi zakonski načrt je nevaren tudi radi tega, ker daja vso oblast okrajnemu glavarstvu. Županstva nimajo nobene veljave. Nekatere točke pač določujejo, da mora okrajno oblastvo zaslišati občinsko pred-stojništvo. Ravnati se pa po mnenju županstva okrajnemu glavarstvu ne bode treba. Vemo pa, kaki prijatelji kmetov so nekateri gospodje. Dobro nam je še v spominu zadeva Borna v tržiških planinah. Ravno z vplivno pomočjo je pripravil že toliko kmetov ob njihove planine.
Ker je načrt novega lovskega zakona kmetijstvu jako neugoden, da naravnost škodljiv, ga poslanci v deželnem zboru nikakor sprejeti ne smejo, ako imajo količkaj srca za ubozega slovenskega kmeta-trpina. Ker pa mnogi tudi slovenski poslanci nimajo srca za potrebe slovenskega kmeta, da si besedo Bza narod" vedno na ustnicah nosijo, se bojimo in se tresemo, ko bi bil predloženi vladni načrt vendar le sprejet.
Ko je 1. 1888 kanonik Klun v deželnem zboru tožil o škodi, ki jo delajo zajci in predlagal, da bi se smeli zajci že s 1. septembrom streljati, ga je poslanec Kersnik smešil, češ, da pač ni zajec „tako roparska žival". In ko sta lansko leto poslanca Povše in Kavčič se krepko potegnila za blagor kmeta in kazala na slabe strani novega načrta, je bilo to poslancu dr. Tavčarju, ki je, kakor znano, velik lovec, že preveč, ter je predlagal konec debate, dasi je želel še tudi poslanec Žitnik govoriti. Ako je že prvakoma slovenskega razumništva več za jednega zajca, kakor za blagor slovenskega kmeta, kaj naj mislimo še le o njihovih oprodah. Zatorej kličemo vsem pravim zastopnikom naroda: „Caveant consules, ne res publica quid detrimenti capjat!a
Liga + 62.
Iz vos blaga na Spanj sko.
Vsled dekreta, razglašenega od kralj, španjske vlade dne 1. januvarija t. 1., zagotavlja se našemu blagu pri izvozu na Španjsko ona znižana carina, kakor je obsežena v z dnem 1. januvarija t. 1. veljavnih trgovinskih pogodbah Španije s Švico z dne 13. julija 1892 in z Norveško z dne 27.jun. 1892. Ker vsled tega naše blago vživa v Španiji največje olajšave, odredilo se je z odlokom skupnega mini-sterstva z dne 31. decembra 1893 (drž. zak. št. 2 iz leta 1894), da ima vživati tudi španjsko blago pri uvozu v Avstro-Ogersko največje olajšave.
Telegrami.
Celoveo, 24. januvarja. V deželnem zboru je gospod Einspieler ugovarjal na-meščenju protestantskih dijakonis v bolnišnici ter predlagal, naj namestijo usmiljene sestre. Predlog se je izročil finančnemu odseku.
Dunaj, 23. januvarija. Slavnostnega shoda zemljepisne družbe v spomin srečnega povrata nadvojvode Franca Ferdinanda udeležili so se nadvojvoda Rainer, vojvodi Cum-berland in "VVurttemberg, vojni minister, več dvornih in državnih dostojanstvenikov ter učenjakov. Pomorski poročnik Hauer De-lacerdo je predaval o tem potovanju. On je namreč spremljal nadvojvodo v Ameriko. Predsednik mu je izrekel zahvalo in svoje zadoščenje, da je nadvojvoda dovolil, obširno poročati o tem potovanju.
Dnnaj, 24. januvarija. Govori se, da se snide državni zbor mej 20. in 22. febru-varijern.
Lino, 23. januvarija. Deželni zbor je sklenil jednoglasno, poprositi vlado, da naj opusti grajenje železnice čez Ture in s podaljšanjem železnice po Kremski dolini do Liezena in grajenjem železnice iz Loke v Divačo napravi boljšo zvezo s Trstom. Poslanec Doblhamer je obljubil, začeti v državni zbornici akcijo proti železnici čez Ture, ki bi bila škodljiva Oeški, Dolenji in Gorenji Avstriji.
Fisek, 23. januvarija. Pri današnji dopolnilni volitvi za državni zbor je izvoljen Mladočeh Kurz.
Belgrad, 24. januvarija. Popoldne se je nova vlada predstavila skupščini, katere zborovanje se je ob jednem odložilo do 1. dne februvarija. Vlada skupščine ne misli razpustiti, temveč hoče s sedanjo dalje delovati v korist dežele, ker bode to pomirljivo vplivalo na deželo.
Beligrad, 24. januvarja, Ostavka Gru-jičevega ministerstva se je vsprejela. Nova vlada je že sestavljena. Bivši poslanec na Dunaju Sirnič je prevzel predsedstvo in vnanje stvari, začasno tudi finance, general Zdrav-kovič javna dela, državni svetnik Nikolajevič notranje stvari, polkovnik Milovan Pavlovič vojsko, velikošolski profesor Lazaric narodno gospodarstvo, velikošolski profesor Andrej Gjorgjevič pravosodje in začasno nauk.
Bio de Janeiro, 23. januvarija. Vsak dan jih povprek 11 umrje za rnmeno mrzlico.
Zdrav želodec in redno Čiščenje ohranjuje raba premo-vane želodčne tinkture lekarja Piccolija v Ljubljani. Ne
more se dovolj priporočati zaradi racijonalne sestave in pre-skušenega zdravilnega vpliva. Steklenica 10 kr. 584 5 10-4
Umrli »o:
22.	januvarija. Jožefa Bokavšek, delavčeva žena, 56 let, Opekarska cesta 35, splošna vodenica. — Jera Rakovec, gostija, 72'/, leta, Trnovske ulice 7, vsled raka.
23.	januvarija. Amalija grofinja Lichtenberg, zasebnica, 87 let, Turjaški trg 1, plučna mrtvičnost. — Jožef Šlajpah, branjevčev sin, 11 let, Ključaničarske ulice štev. 2, jetika. — Makso Zupančič, krojačev sin, 51', leta, Streliške ulice 11, škrlatica.
Tujci.
22. januvarija.
Pri MnJi&u: Turri iz Trsta. — Schlesing, Herzog, po-tovalca; Pressburger, Miiller, Schafrank in Weiss, trgovci, z Dunaja. — Doganotz, trgovec, iz Vel. Lašič. — Klausberger
i
iz Gradca. — Karol vitez Schwinf pl. Materne iz Bolzana. — Gospa pl. Kichtenau s hčerjo iz Novega Mesta. — Spiel-rnain iz Bele Peči. — Marija Hering, soproga c. kr. uradnika, iz Šraohorja. — Kette, inženir, iz Rakeka.
Pri siittu: Zufar, soproga logarskega uradnika, iz Albone. — Sch&fer, višji nadzornik, iz Beljaka. — Janko Zakrajšek iz Šmarija. — Ivan Piber iz Bohinja. — Moline, zasebnik, iz Tržiča. — Missmayer, tehnik, iz Vel. Kanite. — Jos. Rieml, inžener, iz Grosuplja. — Zupan iz Kamne Gorice. — Leopold Zettel iz Sevnice. — Nikolaj Križaj, župnik, iz Prema. — Gessner iz Štutgarta. — Moric Tauber, Alfred Streitenfels, Eisenstiidter in Bohm z Dunaja. — Frančiška Meneinger, trgovčeva hči, iz Bistrice.
Pri JtUnem Kolodvoru : Karol Zweyer in Leepoldina Resnik iz Boh. Bele. — Dornsky iz Augsburga.
Pri bavarskem dvoru. Anton Požar, nadučitelj, g Trate. — dr. Kraut iz Kamnika. — Samide in Jaklič s Kočevske Reke. — Cerue in Klun iz Kočevja.
Pri avstrijskem earu: Fleischmann z Dunaja. — Peternell, zasebnik, iz Vel. Lašič.
Vremensko »poročilo.
[ Dan	Cas	Sta	nje	Veter	Vreme i	c- a 5 JŠ" i s rt m O
opazovanja		irmkomera t mm	toplomer, po Celziju			
23	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 ». zveč.	735-3 734 1 734 4	3 0 44 5-4	si. zap. n	dež 7 oblačno n	2 00 dež
Srednja temperatura 3 4 , za 6-3" nad normalom
Londonska kava
je pražena in zmleta iz prezrelih kavinih zrn, drobirja in odpadkov finih kavnih vrst, kakor Jawa, Ceylon, Domlngo, Guatemala, ki se nabero pri lusenju in izbiranju v Angliji, ako tinega okusa, aromatična in močna.
Plosčiimste pušice za poskušnjo
po 4 kilo čiste vsebine se pošiljajo po pošti proti povzetju gld. 480 že zacarinjene in poštnine proste v vse kraje Avstro -Oger;ke
60 15-14 B. MAITI v Kopru.
b.
If" Bož|ast.*W
se ozdravi, ne da bi se zopet povrnila, tisočeri dokazujejo ta čudovit vspeh znanosti. Obširna poročila z marko za odgovor naj se pošljejo na : 604 20-9
.Office Sanitas', Pariz, 20 Boulevard, St. Michel.

606 Vi ne kašljate več, če rabite 2°-8
Kaiserjeve prsne bonbone
ki so dobrega okusa in lajšajo kašelj, hrlpavost, prani in plučni katar. — Pristne v zavitkih po 20 kr. ima gosp.
Viljem Mayr, lekarničar na Marijnem trgu.
—isti
vJvt < rtv?

* o A/i o 5

-m
—»m.<
(Stlo/zij Vodnih
kamnoseški mojster in posestnih
Sv a nha "Oodnih roj. ČPogačnih poročena.
j£jn6(jana, cW 23. pzcsinca 1S94.


50 1
1
1> u n a j s k a borza.
Dne 24. januvarija.
Papirna renta 5*, 16% davka ....	98	gld. —	kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka . .	97	„	80	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....120	r	10	„
4 % avstrijska kronina renta, 200 kron . .	97	„	55	,
Akcije avstro-ogerske banke. 600 gld. . .	1025	„	—	.
Kreditne akcije, 160 gld................354	„	75	.
London, 10 funtov stri..............125	„	30
Nipoleondor (20 fr.)................9	„	95'/,
Cesarski cekini..................5	„	91	„
Nemških mark 100............61	„	30	„
Dnč 23. januvarija.
Ogerska ziata renta 4%	.117	gld.	50
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron	94	.	75
4% državne srečke 1. 1854., 250 gid.	145	,	75
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	160	,	50
Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . .	195	,	50
Zastavna pismaavstr. osr.zem. kred. banke 4%	98	,	40
4% kranjsko deželno posojilo.....97	„	60
Kreditne srečke, 100 gld. . .	194	..	25
8t. Genois srečke. 40 gld. .	70	.	—

4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	141 gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18 „
Rudolfove srečke, )0 gld. . .	23
Saluiove srečke, 40 gld..........70 .
VValdsteinove srečke, 20 gld. ...	48
Ljubljanske srečke.........23
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	154
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2930
Akeije južne železnice, 200 gld. sr.	108
Papirnih rubeljev 100 .	135
— kr
75 ,
50 75
50 50
jffar Nakup in prodaja *£& vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitku. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
II E K C TJ B
INellzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
66
Jtar Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ii n toženi li ttlnvnic.