251 UDK 37: 94(497.4Vodice):929Bider P. Prejeto: 28. 9. 2022 Stane Okoliš* Ludimagister Bider and the beginnings of school lessons in Vodice - - dicijo negativno vplivali na razvoj šole. Pod - njegovo mesto so postavili ludimagistra Pa- vla Bidra z namenom, da bi poleg opravljanja šola z odpravo prisile prenehala delovati in je - javnega pouka v Vodicah ni bilo vse do njegove smrti. Keywords: sexton’s income, ludimagister, Vodice, beginnings of schooling, * Stane Okoliš, mag. zgodovinskih znanosti, muzejski svetovalec, direktor Slovenskega šolskega Abstract The teaching job in Vodice developed from the the development of schooling in this parish with a rich tradition. Under the enlightened absolutist rule of Joseph II, the sexton em- ployed until then was discharged since he was “ludimagister” Pavel Bider, with the intention that he would teach in addition to serving as a sexton. After the abolition of compulsive ed- ucation, the school stopped functioning and the job of the sexton was taken over by the or- ganist Jakob Plevel, who would have been able to teach only in the provincial language, and there was no more public schooling in Vodice until his death. 252 Uvod šolski sistem, za njegovo delovanje pa je priskrbela le najnujnejša sredstva. Iz - bila nosilka in hrbtenica šolskega sistema. Najvišja šolska oblast je predpisovala Samo v izjemnih primerih so sredstva za ustanovitev novih šol primaknili iz de- - kot v drugih krajih. Z razširitvijo nalog cerkovnikov, ki so poleg cerkovniške op- - - - - dostni meri niti za delovanje trivialne šole niti za pouk v nedeljski šoli. - posebne vrste v Komendi. 1 Medtem ko so šole v gorenjskih mestih posredovale o šolah. 253 - na univerzi. 2 bilo šol, je besedilu prevoda dodal abecedne table. V njih je najprej predstavil razstavil še najbolj znane kratke in nekoliko daljše vsakdanje molitve. 3 Tako se slovensko brati. - pravnikov in drugih revnih šolarjev pri stolnih cerkvah, ki so jih v Katoliški cerkvi sprejeli na 3. lateranskem koncilu (1179), so na naslednjih koncilih razširili še na 4 - 5 cerkovnike, ki se v zgodovinskih virih omenjajo kot ludimagister, 6 pa je bilo na - 7 Cerkovniki, ki so st. 999–1000. 6 Ludimagister se pojavlja v latinsko pisanih besedilih. Pogosto jih navajajo kot botre v krstnih 7 Dvorni dekret, 13. oktobra 1770, Theresianisches Gesetzbuch, št. 1244, str. 293–294. 254 med prvimi ukrepi za izboljšanje pismenosti prebivalstva na Kranjskem vladarici 8 - 9 - - vodenega šolskega sistema. Ljubljansko normalko so po zgledu dunajske ustanovili v jeseni 1775. 10 Njeni S prvim avstrijskim osnovnošolskim zakonom Splošno šolsko naredbo so decem- veljala za otroke od 6. do 12. leta starosti, ne glede na rod, vero ali spol. Struktura centralno vodenega osnovnošolskega sistema je bila s tem sicer vzpostavljena, - - 11 - - ni ostalo veliko, saj je prebivalstvo tej dajatvi – kot vsakemu novemu davku – ostro nasprotovalo in starši zaradi tega svojih otrok niso hoteli pošiljati v šolo. pedagogike I, str. 167–171. 10 SŠM, arhivska zbirka, fasc. 61/1, Kronika c.-kr. normalne glavne šole v Ljubljani, str. 1–2. 11 255 Šolska oblast zaradi kvarnih posledic za razvoj šolstva navadno ni dopustila ustanoviti šole tam, kjer so bili cerkovniški prihodki prenizki, pritiskala pa je malo cerkovniških prihodkov nad to mejo, so na Kranjskem leta 1792 to mejo spustili na 100 goldinarjev. 12 - - - komisije grof Janez Nepomuk Edling (1751–1793) na podlagi pregleda razmer v - 13 imenovali za nadzornika osnovnega šolstva na Kranjskem, pa je v pripombah na - 14 Skromni cerkovniški prihodki so bili v Vodicah, kakor tudi v mnogih drugih - Marije Terezije pri ustanavljanju novih šol niso uporabljali prisile, zato pa so se 12 13 14 256 15 Njegova najpomembnejša odlo- šolskega sistema. 16 V svojih rokah so imeli vse vzvode za spreminjanje šolskih razmer. - 17 - - be in da bi jo bilo treba zgraditi na novo. 18 šolske stavbe ni bilo, ker za ustanovitev šole ni bilo materialnega vira, iz katerega stavbe zbrati denar iz javnih virov. - pri gradnji šolskih stavb. 19 - 15 Handbuch unter der Regierung Joseph II ergangenen k. k. Verordnungen und Gesetze. Gesetze, 16 17 Prav tam. 18 v Ljubljani. 19 257 - 20 Ker so bili ocenjeni stroški za ureditev šol, glede na njegove - je 17. septembra 1788 notranjemu avstrijskemu guberniju v Gradcu svetoval, naj se po šolski inštrukciji ti nemajhni stroški poravnajo iz kakšnega drugega vira. 21 uradu in v dopisu navajal, da je iz ustanovnega pisma cesarja Friderika razvidna - ge naj bi pripadle škofu in stolnici. 22 Za ustanovitev in delovanje vsake šole je bilo najpomembnejše, da je dobila šolskega pouka v kraju z zadostnim številom za šolo sposobnih otrok je bilo zato - (1775). 23 Medtem ko so v prvih desetih letih po izidu Splošne šolske naredbe na Kranj- skem ustanovili malo šol, se je njihovo število po uvedbi šolskih komisarjev pri po koncu zimskega semestra leta 1788 notranjeavstrijskemu guberniju v Gradec 24 Poleg normalke v Ljubljani, glavne šole v Kamniku in na Bledu ter obeh zasebnih ur- med katerimi so nekatere ustanovili le malo prej, vendar pa med njimi ni bilo 25 Na podlagi primerjave s podatki o delovanju trivialnih šol iz leta 1788 ugotovimo, da sta bila 20 21 22 23 - 24 25 258 da so na Bledu glavno šolo spremenili v navadno trivialno šolo in da so v slabih trivialnih šol. Med njimi je bila tudi trivialka v Vodicah. Ker mnoge tudi po izka- 26 - - alni šoli v Vodicah so bili na Linartovem seznamu iz leta 1790 predvideni iz dveh so morali po šolskih predpisih od vsote cerkovniških prihodkov odšteti 54 gld in zato znašali le 28 gld in 32 kr. Do minimalne vsote je manjkalo kar 101 gld in 27 kr. 27 - samo v izjemnih primerih. - postavimo v obdobje med 7. aprilom 1788 in 22. marcem 1790. Še manj kot o njeni ustanovitvi nam je znanega o njenem delovanju. Ni niti podatka, kdaj je prene- hala delovati. Kljub temu ni dvoma, da šola v zgoraj navedenem obdobju ne bi . 28 Nastala je med drugimi šola- - 26 - 27 28 - 259 od navedenih šol niso omenjeni z imenom ali s priimkom. Po primerjavi z drugi- - dosegljivih virov se je potrdilo, da Vodice niso bile izjema. 29 Bolj umestno je le vprašanje, ali je bil vodiški cerkovnik ob tako majhnih prihodkih sploh priprav- Od srede 17. stoletja se je ohranila vrsta vodiških cerkovnikov s skromnimi - v šoli. 30 ludimagistra - sko šolo v Vodicah postavili Pavla Bidra. 31 Po rodu je bil Prus (Borussus) in je edini virov ni znano, kakšno izobrazbo je imel, niti kdaj in kako je prišel na Kranjsko. - Zaradi enkratnosti in izjemne vrednosti zgoraj omenjenega vira za šolsko zgodovino latinski izvirnik predstavljamo tudi v slovenskem prevodu. 32 Poleg vrst - 29 30 - non erat.« 31 Prav tam, »Paulus Bider Borussus, ..., et ludimagister simul ...« 32 Slovenski prevod latinskega izvirnika je pregledal mag. France Baraga. Za uporabne pripombe in dopolnila se mu avtor iskeno zahvaljuje. 260 Vrsta vodiških cerkovnikov (Series Aedituorum Vodizensium) od sredine 17. Vodiz pro annis 1775–1800, inv. št. 1361). 261 Slovenski prevod latinskega izvirnika Št. Leto Vrsta vodiških cerkovnikov 1 1640 Andrej Gandin 3 1681 Adam Gortner, 33 - zunaj Kranja. na smledniškem gradu, umrl je 12. junija v usodnem letu 1715, ko julija 1759 pri svojih 85 letih. 6 1759 Jernej Zabukovec iz Vodic, sin prejšnjega, bil cerkovnik za dve leti, potem je postal cerkovnik v Cerkljah in je tam leta 1763 umrl. 9 Pavel Bider, Prus (Borussus), je bil postavljen na mesto (ludimagister), ker so se po cesarskem ukazu zahtevale 34 dodeljen vodiški cerkvi.« - telj (et ludimagister simul). 35 Prav tako je edini, ki nima izpisanega leta nastopa - 36 Prav obdobje med letoma rojstva nju- 33 34 35 36 262 Joanna 19.« Pozneje sta pripisana še Jakob Plevel in Marija Osenk (NŠAL, ŠAL/ 263 nih otrok se na podlagi primerjave dostopnih virov izkazuje kot obdobje, ki ga Vodicah. v Vodicah dosegljive še pred koncem 19. stoletja, naj bi bilo razvidno, da je bil v 37 - šole (1788–1790) prisiljeni zamenjati tedanjega cerkovnika, saj ni bil sposoben prezgoden. Nedvoumno in v drugih virih potrjeno je prenehanje njegove cerkov- Vodicah leta 1813 medsebojno povezani. 38 - - 39 - 40 Umrl je leta 1829 kot cerkovnik pri 41 Binder, kar pa ni izkazano z nobenim dostopnim virom. 42 Skladen z našim ve- 37 Zgodovina šole in druge zanimivosti v Vodicah in okolici, neznan avtor, Vodice 1892–1895, ne- paginirano. 38 39 Zgodovina šole in druge zanimivosti v Vodicah in okolici, nepaginirano. 40 41 42 - segljivem viru. Domnevno bi lahko nastal zaradi nepazljive transkripcije. 264 s podpisi njegovih podpornikov. Med njimi je tudi Pavel Bider, 265 43 - 44 - berat Vodopivec. Pavel Bider je bil takrat tudi zaprošen podpisnik (erbettener - 43 Gubernij, reg. VIII, f. 55 in ŠAL, šolstvo, f. 4a. 44 - gareth.” Sklepni del prošnje odbornikov soseske Šinkov Turn z dne, 17. aprila 1818, ki jo je v njihovem imenu napisal Pavel Bider kot zaprošeni podpisovalec 266 Leta 1818 je kot zaprošeni podpisnik odbornikov soseske Šinkov Turn, ta je poleg Šinkovega Turna obsegala še vasi Vesca, Selo, Golo, Potok, Kot in Koseze, - 45 – - - ni upravni organizaciji. Ker so se morali duhovniki za naloge v šolstvu ustrezno usposobiti, so leta 1807 za študente 4. letnika teološkega študija na ljubljanskem 46 Najpomembnejšo nalogo Dekan v dekaniji Šmarna gora, ki je zajemala širše ozemlje Šmarne gore do - potrdilo c.-kr. normalke v Ljubljani z dne 9. januarja 1789, da je privatno obisko- val katehetsko-pedagoška predavanja in iz predmeta uspešno opravil predpisani izpit. 47 Pojasnil je, da v njegovi dekaniji ni nobene trivialne šole, še manj glavne šole. Vedel je, da je šola pred nekaj leti delovala v Mengšu, vendar mu ni bilo znano, zakaj je prenehala delovati. Za naloge okrajnega šolskega nadzornika se - 48 Njegov na- 45 46 SŠM, arh. zb., f. 61/1, Kronika c.-kr. normalne glavne šole v Ljubljani, str. 12. 47 ŠAL, šolstvo, f. 32, Vodice, 19. junija 1804. 48 - 267 bilo še nobene šole. 49 Brez sprememb je bilo tudi v prvi polovici leta 1807. 50 Jeseni 1807 je bila prva trivialna šola v dekaniji ustanovljena v Mengšu. Leta 1809 je tudi - 51 Po odhodu Francozov je bil šmarnogorski dekan in okrajni šolski nadzornik - 52 53 - njeval pogojev po veljavni zakonodaji. Kakor za cerkovnika in organista Plevela so šolski predpisi veljali tudi za vodiške cerkovnike pred namestitvijo ludimagistra Bidra. Vsekakor je moral vsak cerkovnik od pristojne šolske oblasti pridobiti po- - 54 49 50 51 52 - 53 - dessprache den Schulunterricht zu erteilen fähig wäre.« 54 SŠM, arh. zb., f. 61/1, št. 3-5: Präparanden Kurs angefangen vom Jahre 1803 bis 1871. 268 - Vodicah zamenjal leta 1813, 55 ko se je moral po odhodu Francozov iz Vodic poslo- prihodom v Vodice opravljal v Ljubljani in na Štajerskem. 56 1853. 57 rednega šolskega pouka. - hitreje obnovila vse tiste šole, ki so zamrle pod francosko zasedbo, prav tako pa šola v Vodicah. 58 Prvi šolski okoliš in popisi za šolo sposobnih otrok sistema v šmarnogorski dekaniji ni delovala še nobena javna šola, je dekan Ku- nastavljenim duhovnikom. 59 otroke iz 16 krajev s 414 hišnimi številkami, v katerih je bilo 436 za šolo sposobnih - popisanih hišnih številk. 55 Manuale Josephi Vogler Parochi in Vodiz, vodiški cerkovniki, št. 10. 56 Prav tam. 57 58 šol. leta 1814. 59 - roci leta 1814. 269 v šmarnogorski dekaniji izrecno zavzel za ustanovitev šole v Šmartnem pod - v Šmartnem, ampak tudi v Smledniku in Vodicah. 60 Okrajnemu šolskemu nad- posvetuje, kako bi pridobili sredstva za ustanovitev in delovanje teh šol. - vitev te šole, vendar je vprašanje ustanavljanja novih šol, ne glede na gubernialno obvestil, da mu je okrajna gosposka iz Smlednika posredovala fasije cerkovniških predala v uradno obravnavo. 61 - Mengšu. Za druge kraje v šmarnogorski dekaniji s stalnim duhovnikom je navedel - dnega leta ni spremenilo. 62 šolo sposobnih otrocih še naprej nespremenjeni. 63 64 Poleg ponavljalnih nedeljskih šol za otroke od 12. do 15. leta starosti so v naslednjih letih v krajih s stalnim duhovnikom, kjer še ni bilo rednih šole. 60 61 62 63 64 - šolah 21. marca 1815. 270 V Vodicah so nedeljski pouk uvedli v šolskem letu 1816/1817. V slovenskem . do 15. leta je šolo v zimskem in v letnem semestru obiskovalo po 11 fantov in 9 deklet. 65 - fantov in 55 deklet, ki so bili primerni za obiskovanje nedeljske šole. Nedeljski pouk je v obeh semestrih obiskovalo 8 fantov in 10 deklet. 66 Branje in verouk je 67 šmarnogorske dekanije je nedeljska šola to šolsko leto delovala še v Smledniku, v Dolskem 26. V šolskem letu 1818/1819 je bilo za nedeljsko šolo sposobnih 52 fantov in 55 deklet, vendar ni nobenega podatka, da bi nedeljski pouk v Vodicah še potekal. 68 navajajo med duhovnijami brez nedeljskih šol, 69 samo enega duhovnika, vsekakor precej nenavadno. od leta 1814 do novembra 1818, ko je odšel za kaplana k sv. Petru pri Ljubljani, nato pa k sv. Lovrencu v Temenico. 70 Ker njegovi nasledniki v nedeljski šoli v Vo- - kjer je delovala redna šola, in duhovniki v krajih, kjer redne šole še ni bilo, so v - pa za dejansko uporabnost nikakor ni bilo zadostno. Eden od glavnih ciljev tere- 65 66 l. 1817/18. 67 68 šol. l. 1819. 69 70 Manuale Josephi Vogler Parochi in Vodiz, vodiški kaplani, št. 50. 271 - nemško usmerjeni šoli, zato otrok niso hoteli pošiljati v šolo. 71 Pod cerkvenim šolskim nadzorstvom (1805–1869) je bil nemški pritisk v tri- 72 Nov šolski sistem in spremembe, - kranjskem jeziku, vendar v Ljubljani leta 1818 okrajne šolske nadzornike pozval, naj predlagajo, v katerih krajih bi pouk potekal tudi v nemškem in kje samo v kranjskem (slovenskem) jeziku. 73 - skem, in nasprotovali poskusom razširjanja trivialnih šol v slovenskem jeziku. - - - šolah lahko uspešen samo v kranjskem jeziku. 74 Svoje mnenje je utemeljil z naved- bo, da trivialne šole v šmarnogorskem šolskem okraju nimajo nobene podpore od - jeziku. 75 71 72 73 74 75 272 Po prenehanju kratkotrajne nedeljske šole, ki jo je vodil kaplan Semen, v Vodicah v prvi polovici 19. stoletja ni bilo javnega pouka ne v nemškem ne v slo- 76 Prav tako je bilo 77 Delovanje drugih oblik nedeljskih šol, kot sta bili - niso imeli. Vsako nedeljsko popoldne so imeli po litanijah vseh svetnikov le kr- 78 še izpraševanje o veri, manjše otroke pa so pripravljali na zakrament sv. birme in prejem prvega sv. obhajila. - 79 Ker je imela - res nenavadno, da ni imela lastne šole, ki so jo takrat premogle nekatere precej - 80 obe navedeni prepreki. v Vodicah v prvi polovici 19. stoletja niso bile uspešne. Javne osnovne šole ni bilo, ker za njeno ustanovitev ni bilo prisile, kot je bila v kratkem obdobju cesarja 76 77 78 omnium sanctorum.« 79 str. 18, navaja 2290 duš. 80 273 s cerkovnikom, ki je bil tudi organist. Tako so bili navajeni od prej in tako je bilo Ker v Vodicah ni bilo redne delavniške niti nedeljske šole, so bili sredi 19. - nih zadev so jih zato zastopali zaprošeni podpisovalci, med katerimi so bili zlasti duhovniki. Kultura pisane besede je bila v glavnem omejena na cerkev in duhov- Ministranti so bili poleg cerkovnika in organista pri verskih obredih njihovi prvi jih pri tem tudi gmotno podpirali. 81 - 82 Nekateri otroci bolj - so bili duhovniki v Vodicah in okolici med redkimi osebami, ki so znali pisati in brati, je pomembno omeniti, da so imeli edini poleg izkušenj iz katehetike opravljali med ljudmi, vpliva nanje in ugleda med njimi, so lahko med prvimi - 83 Konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja je bil stalni duhovnik pri cerkvi Ma- - 81 ki je Vodice zapustil leta 1852. (Catalogus cleri, 1851, str. 18 in 1852, str. 29.) 82 Prav tam, str. 25–26, 32. 83 274 nastanek in razvoj romarske poti in versko oskrbo romarjev, v Šinkovem Turnu pa 84 tudi širši kulturni pomen. - hovnikom. 85 86 - - dno na ta mesta imenovali upokojene (pensionati), zaradi bolehnosti za redno - - po kateri so bila bremena razdeljena tridelno na zemljiška gospostva za grad- 87 Ker ni bilo postavljena, niti šola ni bila ustanovljena. 88 Namenjena ni bila samo za cerkovnika, ampak tudi za druge 84 85 Kot v op. 76. 86 87 88 275 89 Poslopje je bilo krito s skodlami. Poleg stanovanjskega dela v prvem nadstropju, kjer sta 90 91 - - brati in pisati. 92 v kranjskem jeziku.« 93 - bilo sprejemljivo, ker je bilo treba pred namestitvijo odstaviti tudi 66 let starega - 94 - ski konzistorij kot pristojni nadzorni šolski organ, ki je Ilirskemu guberniju v - 95 89 Zgodovina šole in druge zanimivosti v Vodicah in okolici, nepaginirano. 90 Prav tam. 91 - mu uradu. 92 Prav tam, Smlednik, 30. marca 1836. 93 Prav tam, Smlednik, 30. marca 1836: »... nothdürftig das Krainische Lesen und Schreiben doch beitringt.« 94 Prav tam, Smlednik, 30. marca 1836. 95 276 96 - 97 Zaradi varnosti cerkve pred ognjem so jo pokrili z opeko. Za takratne razmere je bila dobro grajena, stroški gradnje pa so znašali 1200 goldi- stanovanje, kuhinja, dve kleti in hlev. 98 - ganista Jakoba Plevela, ki naj ne bi trajalo prav dolgo, se je raztegnilo vse do leta - - vem viru. Rednega pouka ni bilo, pouk za silo v slovenskem jeziku pa bi bil lahko imenuje ludimagister, - - - - 99 Peternel, ki je kaplansko mesto v Vodicah zasedel leta 1852, 100 pred tem pa je bil 101 Na njegovo pobudo se je 96 Prav tam, Ljubljana, 13. avgusta 1836. Zadevna rešitev Ilirskega gubernija. 97 Zgodovina šole in druge zanimivosti v Vodicah in okolici, nepaginirano. 98 Prav tam. 99 100 Catalogus cleri Dioecesi Labacensis 1852, str. 29. 101 Zgodovina šole in druge zanimivosti v Vodicah in okolici, nepaginirano. 277 102 oznanil tedanji sposobne otroke naslednjo sredo ob 7.30 pošljejo k sv. maši in jih po njej privede- jo v šolo k vpisu.« 103 potrdila niti priznala pristojna nadzorna šolska oblast, kaplan Peternel ni bil ve- - - 104 hitro uredile, vseeno dopustili ustanovitev redne javno veljavne in priznane šole 105 K enorazredni javni šoli bil za cerkovnika in organista v Vodicah ostareli Jakob Plevel, od pristojnih šol- - cah tudi jasno, da nadzorna šolska oblast po njegovi smrti ne bo dovolila, da bi za - 102 22. nedelja po binkoštih leta 1852 je bila 31. oktobra. Glej: Nova pratika za prestopno leto 1852, Ljubljana. 103 müssen dieselben am künftige Mitwoche um ½ 8 Uhr zur h. Messe schicken und nach der h. Messe in die Schule zur Einschreibung vorzuführen.« 104 Šlebinger, Janko: Peternel, Mihael (1808–1884). E-izdaja. 105 - 278 - nah, ga je hkrati tudi obvestil, da je 6. februarja 1853 v Vodicah v starosti 86 let zaradi starostne oslabelosti umrl organist in cerkovnik Jakob Plevel. 106 Konzistorij - 107 Sklep - po izidu prvega šolskega zakona (1774) so za šolo v Vodicah skupaj s sosednjim ludimagister Po poskusih ponovne ustanovitve trivialne šole po francoski zasedbi in - 108 in slovenskega jezika niti ni dobro obvladal. 109 Ker pa se šolske razmere v Vodicah - - 110 Prav tako 106 den 6. februar l. J. in Vodiz am Altersschwäche in 86 Lebensjahr gestorben ist.« 107 108 109 Jahre 1853. 110 279 Viri in literatura Viri Arhiv Republike Slovenije AS 14 Gubernij v Ljubljani, registratura II, f. 73, 76. AS 14 Gubernij v Ljubljani, registratura III, f. 42. AS 14 Gubernij v Ljubljani, registratura VIII, f. 55. ŠAL, šolstvo, f. 2a, 1/1/2, Normal-vorschriften (1805–1836). ŠAL, šolstvo, f. 4a, 1/2/4, Tabel. Schul. Ausweisen und Notizen (1806–1819). ŠAL, šolstvo, f. 4b, 1/2/4, Tabel. Schul. Ausweisen und Notizen (1820–1832). ŠAL, šolstvo, f. 7, Einkünften Fassionen der Messner und Schullehrer (1790–1860). ŠAL, šolstvo, f. 32, 9/1/1, Dekanija Šmarna gora, šolski spisi (1804–1868). ŠAL, šolstvo, f. 35, 10/1/7, Dekanija Kamnik, šola v Vodicah (1853–1866). Series (Parochorum, Cooperatorum) Aedituorum Vodizensium, inv. št. 1361. anno 1829 (1752–1852), inv. št. 54. Slovenski šolski muzej SŠM, arhivska zbirka, f. 61/1, št. 1a, Chronologische Geschichte der k. k. Normal– Hauptschule zu Laibach (Kronika c.-kr. normalne glavne šole v Ljubljani). SŠM, arhivska zbirka, f. 61/1, št. 3–5. Präparanden Kurs angefangen vom Jahre 1803 bis 1820 (št. 3), vom Jahre 1821 bis Ende 1833 (št. 4), vom Jahre 1834 bis 1871 (št. 5). ZA – zasebni arhiv Zgodovina šole in druge zanimivosti v Vodicah in okolici, 25 strani rokopisa, ne- - nilo se je v stavbi nekdanje pošte: Vodice št. 2. Vsebina ni vedno zanesljiva, vendar je za mnoge dogodke edini vir. Mejni letnici sta ugotovljeni na podla- gi vsebinske analize besedila. Zajet je prihod vodiškega kaplana Matija Slaka (maja 1892), nobenega podatka pa ni o potresu (aprila 1895). Za vpogled v gradivo se najlepše zahvaljujem g. Francu Ziherlu. 280 Tiskani viri Catalogus cleri (archi)dioecesis Labacensis (1796–1860): Letopis duhovnikov lju- - bljana. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZP4692IS/d3ac929d-9d92- 4274-be77-c6f268ae7dcd/PDF 1788, Ljubljana: Katoliška tiskarna, 1908. Šlebinger, Janko: Peternel, Mihael (1808–1884). Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. - grafski-leksikon (23. november 2022) Šolska zakonodaja Mansi, J. D.: Sacrorum conciliorum nova et amplissima collectio, Tomus 22 ab , Venetiis 1778. Dvorni dekret: 13. oktobra 1770, Die Schulmeister, die zugleich Messner sind, ste- hen als solche unter der Geistlichkeit. Das Schulwesen ist aber ein Politikum. Theresianisches Gesetzbuch. https://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=tgb&datum=1774&size=42&- page=432 Allgemeine Schulordnung für die deutschen Normal=Haupt=und Trivialschulen Methodenbuch für Lehrer der deutschen Schulen in den kaiserlich = königlichen Erbländern, darin ausführlich gewiesen wird, wie die in der Schulordnung bestimmte Lehrart nicht allein überhaupt sondern auch insbesondere bei 1775. - skeh kraileveh dushellah, Dunej 1777. Handbuch unter der Regierung Joseph II ergangenen k. k. Verordnungen und Gesetze. https://alex.onb.ac.at/static_tables/tab_hvb.htm Laybach 10 octobre 1810. Odlok o organizaciji javnega pouka. Politische Verfassung der deutschen Schulen in der k. k. deutschen Erbsataaten Literatura Alešovec, Jakob: Kako sem se jaz likal. Jakoba Alešovca Zbrani spisi I. drugi, popravljeni natis, 1. zvezek, 1. del, Katoliška bukvarna, Ljubljana 1910. , Vodice 2005. 281 Šola pod Gobavico. Zbornik Osnovne šole Mengeš ob 200-letnici javnega šolstva v Mengšu, Mengeš 2000. Okoliš, Stane: Ustanovitev trivialne šole v Smledniku. »Šola je sama na sebi dobra Smledniku, Smlednik 2015. - , Ljubljana 2005. - Paglovcu (1679–1759), Kamnik 2000. Schmidt, Vlado: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem I., Ljubljana 1963. Povzetek - - ludimagister po zdaj dostopnih - delovala. Nobenih dokazov ni, da bi Plevel kot cerkovnik in organist v slovenskem - na Antona Semna (1816–1818), v Vodicah do prihoda kaplana Mihaela Peternela - - 282 Zusammenfassung Stane Okoliš Die josephinische Schule in Vodice wurde zwischen 1788 und 1790 gegründet und bestand nicht lange. Bereits 1792 wird sie nicht mehr erwähnt. In der Übersicht der Trivialschulen von 1807 und 1814 wird sie unter den ehemaligen Schulen aufgeführt, die wiederhergestellt werden müssten. Nach derzeit zugänglichen und verfügbaren Quellen wird Messner Pavel Bider nur in der lateinischen Liste der Messner in Vodice als Lehrer »ludimagister« erwähnt. Dieser Eintrag ist einer der wenigen seiner Art und mehr als überzeugend. Sein Vorgänger wurde entlassen, weil er nicht lehrfähig war. In den erhaltenen Dokumenten des Diözesanamtes war Pavel Bider, - ner für Analphabeten und Schreiber in diversen Angelegenheiten. Auch nachdem er Vodice verlassen hatte, war er weiter als Messner tätig. Nach ihm übernahm der nicht zum Lehramt befähigte Jakob Plevel den Messner- und Or- Landessprache unterrichten konnte, blieb die Schule bis zu seinem Tod geschlossen. Es gibt kei- ne Beweise dafür, dass Plevel jemals als Messner und Organist in slowenischer Sprache gelehrt hat. Er unterrichtete auch nicht in der Sonntagsschule. Abgesehen von der Schultätigkeit des (1852) keine Sonntags- oder reguläre Werktagsschule. Schon vor Plevels Tod war es klar, dass die Pfarrgemeinde ihre Einnahmen für seinen Nachfolger, der auch lehren sollte, erhöhen musste. seiner Realisierung verging sehr viel Zeit. Es bedurfte viel Überzeugungskraft, dass die Pfarr- gemeinde Vodice genügend Einkommen für den Lehrer zur Verfügung stellte. Ebenso bedurfte - Ergebnisse der Schule näher, während die politischen Behörden ihnen vor allem mit nachteiligen