I 36 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXIII I 2020 S poštovane kolegice in cenjeni kolegi, mentorice in mentorji, letos se je državna komisija odločila, da mladim po- nudi nekoliko manj zahtevne besedilne podlage, in sicer praviloma po eno knjigo na tekmovalno skupino; to seveda ne pomeni, da bo tekmovanje kar v celoti lažje – tudi ob preprostih besedilih je možno oblikovati zahtevne bralne naloge, ki ločujejo najboljše tekmovalce od povprečja, tudi ob zgodbeno in sporočilno manj kompleksnih domišljijskih svetovih je možno zasnovati in voditi zahteven bralni dogo- dek, ob katerem mladi bralci skupaj s svojimi mentorji vsto- pajo v pogovor z besedilom predvsem po metodi tesnega branja in aktualizacije besedila, skupinskega dela in kasneje (po osnovni šoli) tudi polemične diskusije na podlagi po- vezave izhodiščnih besedil ter literarnovednega (predvsem zvrstnega) konteksta, zastrtih sporočil in morebiti celo ide- oloških konotacij, ki jih sproža zapisano. Krovna tema tek- movanja je Jaz, ti, mi vsi, njegovo tematsko jedro pa pov- zema verz Anje Štefan: Le pogumno, le za mano – gre za prikaz posameznika v svetu, njegovega odraščanja oz. do- zorevanja kot svojevrstne pustolovščine; ta povezuje juna- kove želje, preizkušnje in poti v nenavadne svetove, njegova srečanja z nenavadnim, drugačnim, celo tujim … Tema ni problemska, je vedra, kar je smiselno, saj smo v lanskem šolskem letu predvsem v srednji šoli brali resno in zahtev- no literaturo – pač v skladu s Cankarjevim letom; naj torej, tudi glede na vse druge obveznosti, ki jih imajo dijakinje in dijaki pri slovenščini, Cankarjevo tekmovanje letos zazveni v nekoliko bolj sproščenih tonih … Dr. Igor Saksida I Pedagoška fakulteta Ljubljana Skupna izhodišča in glavni poudarki priprave na tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje 2019/2020 Jaz, ti, mi vsi | Le pogumno, le za mano ... (Anja Štefan) Bralni dogodek – radost vprašanj, ne učenje odgovorov N aj uvodoma nakažem nekaj možnosti za raziskova- nje in aktualizacijo besedil – in naj letos ta del tudi sam napišem nekoliko manj zapleteno ... Podrob- nejša priporočila skupaj z dodatno literaturo, če bo potreb- na, bodo pripravile posamezne podkomisije. • Prvi razred: Leopold Suhodolčan: Piko dinozaver. Gre za skorajda klasično slikanico o otroški želji, o omejitvah, s katerimi se srečuje osrednji otroški junak in o njego- vem vznemirljivem potovanju po mestu z domišljijskim prijateljem dinozavrom. Bomo razmišljali, koga in zakaj bi Benjamin in njegov dinozaver obiskala danes? Kam vse bi še lahko odpotovala? Bomo razmišljali o pravilih, ki jih njuno potovanje obrača na glavo? O možnih dru- gačnih pravilih, če bi na svetu veljala otroška logika? O odzivu odraslih na otroško svobodo in pogum? O tem, kako bi bilo, če bi si tudi odrasli izmislili svoje dinozavre? Le kakšni bi bili ... • Drugi in tretji razred: Desa Muck: Anica in grozovitež. Priljubljena serija Dese Muck postavlja v središče dekli- co, ki s svojim pogumom premaga marsikatero težavo. A kaj je vzrok težav v tej knjigi? Je problem, ki ga posredno nakazuje pripovedovalka, povezan tudi s sodobnim ot- rokom? Kaj vse ga danes, in skupaj z njim nas, odrasle, lahko straši? Res samo babica, ki pride preverit, če je z vnukinjama vse v redu? Kako se strahu učinkovito up- reti? Je torej branje, pa četudi je značilno humorno, kot to velja za Deso Muck, lahko pot do premisleka samem sebi, svojih strahovih in njihovih rešitvah? O pomenu I 37 TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE odnosov v družini in nasploh? In kje vse (Res le v pravlji- cah?) živijo grozoviteži? • Četrti in peti razred: Jana Bauer: Groznovilca v Hudi hosti. Nenavaden lik, ki se nenadoma pojavi v »realnem« svetu, je značilen za fantastično pripoved, dvoravensko besedilo, ki temelji na prehajanju med dvema svetovoma. A kaj žene groznovilco, da iz svojega sveta pride v Hudo hosto? Kaj takega, podobnega, kot je spodbudilo kosov- irja Glala in kosovirko Glili, da sta priletela k nam na le- teči žlici? Morda kaj drugega? Uporništvo? Je groznovilca nagajiva kot vila Malina ali je podobna Drejčku, ki si želi lepši svet? Ima morda poteze vseh teh likov, od vsakega po malo? Besedilo Jane Bauer vsekakor omogoča, skoraj- da zahteva razpravo in nizanje idej o nenavadnih junakih iz književnosti, risank, filmov. Bomo njen humor morda lahko zaznali tako, da bomo dele besedila tudi interpre- tativno prebrali, dramatizirali, predelali v pesem, kratek film, npr. reklamo za splet? Naredili nato razstavo ali ča- sopis ali film z naslovom Na obisku pri groznovilci? • Šesti in sedmi razred: Slavko Pregl: Odprava zelenega zmaja. Fantovska druščina, ki si želi pustolovščin, bo brez dvoma ustrezna motivacija za tekmovalce, ki sicer v tem času začnejo doživljati krizo branja. Koliko bomo med branjem razmišljali o prijateljstvu, tekmovalnosti, (samo) dokazovanju? Koliko morda tudi o tedanji družbeni stvar- nosti, odhodu na morje daleč na jug? Koliko o značilnem preglovskem humorju in jezikovni inovativnosti, ki se skriva že v imenu avta? Se delo, ki je prvič izšlo pred več kot 40-imi leti (1976) po sporočilu bistveno razlikuje od realističnih mladinskih romanov ali tovrstnih filmov, ki ji mladi berejo oz. gledajo danes? Je torej pot do razumeva- nja književne motivacije morda spis o fantih »danes«? Kje so v službi in zakaj? Katere avtomobile, New punce, vozijo? Kako se razumejo s svojimi sinovi in hčerkami? • 8. in 9. razred: Igor Karlovšek: Preživetje (šolsko in ob- močno tekmovanje) in več avtorjev: Geniji z nasmehom (državno tekmovanje). Brez dvoma bo Karlovškov roman zaradi napete zgodbe, ki jo narekuje žanr kriminalke, na- peto berivo za vse mlade. Kljub temu da delo jasno kaže svojo žanrsko zasnovo (pustolovsko-kriminalni roman z značilnim uvodnim zapletom, osrednjim problemom in dramatičnim razpletom v srečen konec), je ob njem mo- goče razpravljati še o marsičem: o podobi očeta in mame v odnosu do sina, o pričakovanjih do otrok, načinih raz- reševanja napetosti, o strahu in pogumu, o stereotipih in vrednotah sodobnega sveta, o odnosu do narave – in še o čem. Tudi o tem, da je osrednji junak morebiti vendarle malce preveč – popoln. Toda ali ne ustvarja takih likov medijska stvarnost iz sekunde v sekundo? • Prvi, drugi in tretji letnik – srednja poklicna šola: Miro- slav Košuta: Mornar na kozi in katera koli pesniška zbirka Miroslava Košute. Prešernov nagrajenec, pesnik, pisatelj in gledališčnik Miroslav Košuta snov za svoje delo črpa iz zamejske stvarnosti. Toda kako za mladega bralca na prvi pogled suhoparno avtobiografsko snov približati sodobnemu času? Z razpravo o občutku tujosti v svetu, o razpetosti med njegove različne podobe, kot bi bili vsi, uporniki pa še posebej (povedano s pesnikovo metafo- ro) brin sredi morja? Kakšna razpoloženja vzbuja njegova knjiga? Svetla? Humorna? Uporniška? In kako se to do- življanje sveta na meji kultur izraža v izbranih pesmih? Bomo brali njegove mladinske pesmi ali morda pesmi za odrasle? Zakaj ne mladinske – Kriško kraške so prav zanimive in še avtobiografija jih spremlja. Kaj pa, če bi predelali kako njegovo zgodbo v sleng sodobnega časa? • Prvi in drugi letnik – gimnazijski program in srednji stro- kovni program: Marjan T omšič: Oštrigeca in Ciril Kosmač: Tantadruj. Že na prvi pogled je vidnih vrsto vzporednic med deloma: nenavadni književni junaki (potepuh, čarov- nica, norček), izročilni književni prostor, vprašanje ljubez- ni, povezanosti in osamljenosti … Odlična priložnost za najrazličnejše aktualizacije in navezave na tujosti in dru- gačnosti, kot jih zasledimo tudi v sodobnih filmih, glasbi, najnovejši književnosti. Na razpotjih branja ter križpotjih književnosti in sodobnih sporočil (pomislimo na Drilla in njegov komad Unikat) nam pri pogumnem spoprijemu s sporočili vedno pomaga dobra čarovnija, bi dodala Bina Štampe Žmavc. Bo čarovnija nujna tudi za razvozlavanje uganke magičnega realizma in značilnega jezika v romanu? • Tretji in četrti letnik – gimnazijski program in srednji stro- kovni program: Maja Novak: Cimre in Douglas Adams: Štoparski vodnik po galaksiji. Cimre so se že družile s tek- movalkami in tekmovalci – leta 2004 so se z njimi ukvarjali osnovnošolci. Od srednješolcev brez dvoma lahko pričaku- jemo višjo raven bralnega odziva na ta kriminalni roman, ne le »padec« v napeto zgodbo. Bi bilo ob njem možno razmišljati o načinih, s katerimi pisateljica dosega humor- ne in ironične učinke same zgodbe? Iščemo in poiščemo še odgovor na vprašanje, ali so s pojmom kriminalke ob- vezno povezane slabšalne oznake, kot so trivialno, nizko, shematično, konformistično, črno-belo, poceni, moralno škodljivo in podobno. Podobno lahko beremo Štoparski vodnik po galaksiji na ozadju besedilnih določil znanstvene fantastike, a hkrati tako, da iščemo vzporednice in razlike med njim in znanimi literarnimi in filmskimi stvaritvami te vrste, vse od značilnih negativnih utopij, ki prikazuje- jo svet prihodnosti, do napetih fantastičnih zgodb o živih strojih in – le zakaj ne – o počlovečenih robotih in porobo- tenih ljudeh. Pisateljev unikatni humor zagotovo pred- stavlja znanstveno fantastiko zelo nenavadno in izvirno. I 38 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXIII I 2020 Verjamem, da bo večini mentoric in mentorjev izbira besedil všeč, čeprav se morda kdo z njo tudi ne bo (v celoti) strinjal – komisija pač vsako leto skuša po najboljših močeh izbra- ti besedila tudi na podlagi načela raznovrstnosti tem tek- movanja in z njimi povezanih besedil. Ne glede na kritične pripombe pa je jasno, da se število tekmovalcev v skupini od 4. razreda osnovne šole navzgor iz leta v leto poveču- je: lani je bilo prijavljenih 27.753, letos 28.284 tekmovalcev, skupno je bilo letos prijavljenih kar 44.731 tekmovalk in tekmovalcev, lani 44.994; rahel padec, ki ni bistven, je za- znati v tekmovalni skupini Mehurčki, kar je mogoče raz- ložiti z zavedanjem mentorjev, da je tudi v tej skupini tek- movanje namenjeno učenkam in učencem z bolj razvito zmožnostjo branja in pisanja. Nenazadnje Cankarjevo tek- movanje že od svojega začetka zagovarja in skuša zagotavlja- ti predvsem kakovost odzivov na prebrano, ne množičnosti. Mentor branja: zgled in avtoriteta Z agotovo je treba ponoviti temeljno vodilo: Cankar- jevo tekmovanje je bilo, je in bo oblika spodbujanja in razvijanja branja zahtevnih besedil; besedil, ki jih ne berejo kar vsi otroci v razredu in ne le za spontani bralni užitek, ampak zato, da bi dokazali višje razvite zmožnos- ti branja in pisanja. Predvsem v tekmovalnih skupinah od vključno šestega razreda naprej je tudi letos bistveno to, da bodo tekmovalci postopoma in vodeno razvijali zmožnost kritičnega branja književnosti. Poleg temeljitega poznavanja vsebinskih in slogovnih prvin izbranih besedil se bodo so- očili s snovnim ozadjem pripovedi, poznavanjem povezave med celotnim avtorjevim delom in izbrano knjigo, spozna- vanjem značilnosti izbrane književne vrste – a vse to po jas- nih in temeljitih bralnih korakih: 1. podrobno branje leposlovnega besedila (npr. s sprot- nim zapisovanjem v dnevnik branja ali z uporabo dru- gih bralnih in učnih strategij – poudariti velja metodo tesnega branja od vrstice do vrstice, 1 še posebej, če v besedilu zasledimo nenavadne, npr. starinske besede ali zahtevne tvorjenke, 2. povezovanje leposlovnega besedila in sobesedila z zna- njem literarne teorije in zgodovine in (seveda), 3. ponovno podrobno branje književnega dela ter razmislek o tem, kaj v besedilu je sodobno, kaj povezano z zgodovi- no, kaj aktualno, kaj po mnenju bralca zastarelo (in zakaj), kako besedilo presega okvire časa, v katerem je nastalo, kako ga je torej mogoče aktualizirati – vse to v pogovoru z mentorico ali mentorjem branja in drugimi sobralci. Postopno razvijanje kritičnega branja se bo izogibalo nekate- rim potezam prvotnega, spontanega, včasih tudi naivnega (a upajmo, da ne zlonamernega) odzivanja na besedilo. Mentor- ji in tekmovalci ter vsi drugi, ki bodo skupaj z njimi razmiš- ljali o besedilu (npr. starši) se bodo zato zagotovo izogibali: • komentiranju neprebranih besedil ali njihovem zavrača- nju na podlagi vnaprejšnjih (nedokazanih) predpostavk o prezahtevnosti, dolgočasnosti ali še drugačni navide- zni recepcijski neustreznosti besedil – tekmovanje, tako kot katero koli šolsko branje oz. bralni dogodek, nikoli ne moreta in ne smeta izhajati »le« iz književnih interesov mladih, še več: izziv in naloga mentorja branja sta, da jim pokaže, v čem so tudi navidezno tuja besedila v dana- šnjem času zanimiva za branje in razpravo o prebranem; • vrednotenju besedil na podlagi posameznih delčkov (npr. naslova ali nekaterih prizorov v besedilu) brez na- vezave vsega tega na celovito sporočilo besedila –to je namreč neustrezna metoda iztrganega navajanja po- drobnosti, kar je prej dokaz pomanjkljive bralne zmož- nosti kot izraz »skrbi za varnost bralcev«; • vztrajanju pri lastnem razumevanju (tudi brez uteme- ljitve) in neupoštevanju mnenja sogovornikov, rušenju pogovora o prebranem – mentor branja torej ne bo oblikoval avtoritarnih interpretacij, ki se jih je treba le naučiti, ampak bo spodbujal mlade sogovornike, da pod njegovim vodstvom razvijejo čim bolj poglobljeno razu- mevanje besedila – ali celo • nepriznavanju pravice avtorja (in seveda bralcev), da zgodovinsko ali sodobno snov, posameznika, medseboj- ne odnose vidi in prikazuje po svoje – bolj ali manj ra- zumljivo, prepričljivo, provokativno ... Navodila za pisanje pisne naloge na književno temo K ot vsako leto bodo tudi letošnja navodila za pisanje pi- sne naloge na književno temo (npr. razlagalnega spisa ali kake druge vrste besedila, s katerim bodo tekmo- valci dokazovali svoje razumevanje in vrednotenje književne- ga besedila) OKVIRNA, ne bodo torej zajela vsega, kar se od tekmovalca pričakuje, ko na tekmovanju oblikuje razlagalni spis. Učence oz. dijake je treba zato opozoriti, da v svoj spis smiselno vključujejo tudi književno znanje (zvrstno-vrstne oznake, podatki o avtorjih, medbesedilne primerjave, ustre- zno citiranje, misli iz spremnih zapisov ipd.), saj vse to sou- stvarja bolj poglobljen odziv na naslov pisne naloge (to velja 1 Krakar Vogel, B. (2014). Bralna pismenost med teoretičnimi načeli in poučevalno prakso. Slovenščina v šoli. XVII (3-4), 25–35. I 39 TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE predvsem za tekmovalce od 6. do 9. razreda in za srednjo šolo). Ker navodila za pisanje besedila niso »niz vprašanj«, na kate- ra je treba odgovoriti, ampak opredeljujejo temo, o kateri naj bi tekmovalci pisali samostojno, inovativno in prepričljivo, je pomembno, da ne glede na okvirna navodila pri pisanju uporabijo znanje, ki je za temo spisa relevantno. To velja tudi za pripravo na tekmovanje: usvajanje književnega znanja je smiselno, če prispeva k razumevanju besedil in ustrezni rabi literarnovednih pojmov med razpravo prebranem – tekmo- valci naj se podatkov, ki za razlago besedil niso ključni, ne učijo; tudi dodatna strokovna literatura naj bo smiselna, ob- vladljiva, predvsem pa ne preobsežna. Treba pa je vendarle opozoriti, da kriterij B (uporaba književnega znanja, do 10 točk) prinese tekmovalcu 20 % točk, zato naj mentorji tekmo- valce opozarjajo na smiselno uporabo književnega znanja (poznavanje avtorjev in del, raba virov ter literarnovednih pojmov) že med samo pripravo na tekmovanje, prav tako pa naj tekmovalci vse to upoštevajo tudi pri pisanju svoje- ga besedila. Cankarjevo tekmovanje ni samo subjektivni ali poustvarjalni odziv na književnost, zahteva kritično branje in tvorjenje razlagalnega besedila, ki vključuje tudi uporabo književnega znanja. Način, kako tekmovalec znanje smiselno preplete z razumevanjem in osebnim odzivom, ločuje naj- boljše spise od tistih, ki so »le« lepljenka naučenega. Bistveno je, da mentorji z učenci oz. dijaki razmišljajo o aktualnosti književnih sporočil, tj. o tem, kako jih sodobni mladi bralec doživlja, razume in vrednoti. Ob tem je treba poudariti, da naj mladi bralci poskušajo med pripravo preseči »zgolj« izražanje subjektivnih vtisov o prebranem, naj se (na)učijo svoje doživljanje primerno opisovati, ga utemeljevati, primerjati z avtorjevim pogledom na stvarnost oz. književnost in njene osrednje teme – v vse to naj, glede na stopnjo tekmovanja in svoje recepcijske zmožnosti, vključujejo tudi prej omenjeni kontekst kritičnega branja. Ob vključevanju književnega znanja ter aktualizaciji besedila je temeljni namen pisnih nalog (na vseh stopnjah) spodbujanje subjektivnega in argumentiranega vrednotenja književnih besedil – predvsem dijaki naj torej v njem izrazijo svoje lastno razumevanje ter tehtno in prepričljivo interpretacijo besedil. Učenci in dijaki naj se učijo ustrezno odzivati na nalogo, ki jo zastavljajo okvirna navodila za pisanje razlagalnega spisa oz. eseja: • naslov in morebitne navedke ter navodila naj temeljito preberejo in razmislijo o »problemu«, ki se izraža v temi, o kateri bodo pisali, • besedila naj ne oblikujejo kot »odgovarjanje na vpraša- nja« – vanj naj, kot je bilo že povedano, vključijo čim več navezav in spoznanj, ki so jih pridobili med pripravo na tekmovanje. Navodila za pisanje besedila so povzemalna: opredeljujejo, o čem vse naj tekmovalec piše, praviloma pa ne vključujejo »samoumevnih nalog« (npr. Predstavi podatke o avtorju, oznako dela in zanimivosti, pomembne za tvojo razlago, pazi na pravilnost in urejenost svojega besedila.), saj naj bi to učenci in dijaki vedeli že zaradi priprave na tekmovanje. Če torej česa (npr. usmeritve k posebnostim jezika, vprašanja o biografskih podatkih, ki so pomembni za razumevanje dela) v navodilih za pisanje ni, to ne pomeni, da o tem tekmovalec ne sme pisati ali da tega ni mogoče upoštevati pri točkovanju – še posebej, če je vključevanje takih prvin smiselno glede na temo (naslov oz. navodila za sestavo) razlagalnega oz. razpravljalnega besedila. V višjih razredih srednjih šol se biografski oz. drugi podatki praviloma ne vključujejo v problemsko obravnavo besedil, saj so esejske zahteve oblikovane tako, da za razpravljalno oz. kritično pisanje o zahtevani tematiki običajno niso relevantni; ustrezno zasnovi razpravljalnega eseja pa je, da dijaki znajo razpravo o književnem problemu umestiti v literarnovedni in družbeni kontekst. V vseh tekmovalnih skupinah lahko tekmovalci pričakujejo raznovrstne bralne naloge; nekaj možnosti: • povzemanje, razlaga in osebno vrednotenje izhodiščnih besedil (npr. na podlagi teme in konteksta), • analiza besedilnih podrobnosti (zgodba, osebe, jezik, zgradba besedila, npr. razlaga odlomka), • podrobna razlaga povezav med književno osebo, zgod- bo ter spremembami prostora in časa, • razlagalni spis oz. esej na podlagi ključnih besed, • interpretacija neznanega besedila in povezava z razpi- sanimi književnimi deli. Merila za vrednotenje V se tekmovalce je treba seznaniti z merili za vred- notenje: • 1. razred osnovne šole: razumevanje (do 10 točk), oseb- ni odziv in njegova prepričljivost (do 5 točk), zgradba be- sedila in jezikovna pravilnost – obseg in zapis (do 5 točk), • 2. do 5. razred osnovne šole: razumevanje (do 10 točk), osebni odziv in njegova prepričljivost (do 5 točk), zgrad- ba besedila, jezikovna pravilnost in čitljivost (do 5 točk); • 6. do 9. razred osnovne šole, srednja šola: razumevanje (do 20 točk), uporaba književnega znanja (do 10 točk), prepričljivost osebnega odziva (do 10 točk), zgradba be- sedila, jezikovna pravilnost in čitljivost (do 10 točk). I 40 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXIII I 2020 Ocenjevanje besedil bo potekalo po istih kriterijih kot v prejšnjih letih, jih bo pa komisija prilagodila konkretni nalogi na šolskem, regijskem in državnem tekmovanju. Predvsem na področnem tekmovanju bodo kriteriji dovolj podrob- ni, da bo ocenjevanje čim bolj objektivno. Ob kriteriju, ki se navezuje na razumevanje besedila, bodo navedene ključne besede, ki naj bi jih tekmovalec vključil v spis in jih pojasnil – če tekmovalec vključi tudi kaj takega, česar med ključnimi besedami (oz. prvinami za vrednotenje) ni, je to možno upo- števati, če se navezuje na naslov in navodila za pisanje spisa. Navodila za vrednotenje nikoli ne morejo biti tako podrobna, da bi spise lahko vrednotil »računalnik«; temeljna značilnost katere koli zaokrožene pisne naloge na književno temo je namreč prepričljivost osebnega odziva, ki se navezuje tudi na bralno zmožnost ocenjevalca spisa ter primerjanje med spisi. Zato je ključno, da se ocenjevalci o kriterijih pogovorijo, poenotijo subjektivna ocenjevalna merila in se pri spisih, ki so ocenjeni različno, dogovorijo za skupno oceno. Namen skupnih izhodišč je predvsem opozoriti na zasnovo tekmovanja ter spodbuditi razmišljanje o bistvenih prvinah izbranih del – mentorji pa boste seveda presodili, kako izhodišča povezati s prakso, tj. kako tekmovalcem ustrezno pojasniti cilje oz. potek priprave na tekmovanje ter način pisanja razlagalnih besedil. Tudi letos bo komisija poleg teh izhodišč pripravila podrobna priporočila za mentorje in jih objavila na spletu. Mehurčki in priznanja za najboljše: da ali ne? V prašanje nagrajevanja tekmovalcev ni ne preprosto ne črno-belo; odločiti se je treba po tehtnem premisleku, pri tem pa izhajati iz naslednjega: • Mehurčki so priprava na Cankarjevo tekmovanje; njihov glavni namen je motivacija otrok z bolj razvitimi jezi- kovnimi zmožnostmi za samostojno pisanje o prebranih knjigah. • Mentorji na šoli samostojno presodijo, kateri prvo-, dru- go- in tretješolci so zmožni zahtevnega branja in pisa- nja – in te povabijo na tekmovanje, z njimi berejo, se o prebranem pogovarjajo in jim dajejo zanimive bralne naloge. Cankarjevo tekmovanje ni bralna značka, zato ni smiselno, da se ga udeležijo vsi otroci; zahteva dodatne priprave in tudi veliko samostojnega dela. • Za dodaten trud pri pripravi vsi tekmovalci prejmejo priznanje. Lahko bi poleg tega prejeli najboljši še dodat- no pohvalo, a zgoditi bi se utegnilo, da bi državni ko- misiji kdo očital spodbujanje neustrezne tekmovalnosti in razvrščanje otrok. Ne glede na pozitivno pojmovanje tekmovalnosti se lahko zgodi, da bi lahko imelo pre- zgodnje razvrščanje negativen vpliv na motivacijo za tekmovanje. • To, da tekmovalci ne dobijo bronastih priznanj, šoli ne preprečuje, da sama ne nagradi najboljših, npr. na skle- pni prireditvi ali z umestitvijo najboljših besedil v poseb- no izdajo šolskega časopisa, ki deluje bralnomotivacijsko tudi za prihodnje leto. Ponovno velja opozoriti na odli- čen primer dobre prakse Osnovne šole Dušana Bordona Semedela iz Kopra, ki vsako leto objavi najboljše spise v spletnem glasilu Bordončki pihajo mehurčke. Tu je pove- zava do besedil; verjamem, da vas bodo navdušila (Bravo tekmovalke in tekmovalci!) in morebiti tudi spodbudila k podobnim projektom (Mladi pod vodstvom ambicioznih mentoric in mentorjev zmorejo neverjetne dosežke!): http://www.dusanabordona.si/nova/images/doku- menti/Bordon%C4%8Dki_pihajo_Mehur%C4%8D- ke_2018_19_compressed.pdf. Srečno pot P otovanje med vprašanji in smernicami se končuje, čas je za temeljito večkratno branje, sestavljanje vprašanj na različnih zahtevnostnih stopnjah, za ure pogovorov, ki mentorju in njegovim mladim sogovornikom odstirajo nove pomenske plasti besedil. Kako že razmišlja modra miš iz pesmi Anje Štefan? Le pogumno, le za mano Le pogumno, le za mano, kmalu bomo našli hrano, ne le hrano, boljši svet, kjer nam lažje bo živet'. Tu je čuden red v veljavi, ni več dober, ni več pravi, ni pravičen, jasen, čist, vse poganja le korist. In zato po dolgi poti gremo sončecu naproti. Glejte, koliko nas je! Prej ko slej nam že uspe. Anja Štefan Sončeca bo v poletnih dneh bržkone dovolj, naj vam sije tudi v novem šolskem letu. T udi z našim Cankarjevim tekmovanjem. Ljubljana, julij 2019 prof. dr. Igor Saksida, predsednik državne komisije