VSEBINA. Članki. Volilne kampanje in kdo jih plačuje. Parlamentarizem na Japonskem. Politika "bombažev" in bomb v Chicagu. Argumenti nasprotnikov evolucije. Borba med brati na Kitajskem. Do 900,000 telefonskih slušal v Chicagu. Odvetnik druš. št. 131 SNPJ. računal za nasvet $500. iz našega gibanja. Spored prvomajske proslave kluba št. 1 JSZ. v Chicagu. Z bojnega polja premogarjev v Pennsylvaniji. Poročilo o pomožni akciji clevelandske federacije društev S.N.P.J. za stavkarje. Trije slovenski delegatje na konvenciji soc. stranke v New Yorku. Šikaniranje premogarjev v Coloradu (Bowen). Prvomajska slavnost članstva JSZ. v Indiani. John Kobi v Duluthu za organiziranje socialističnega lokala. Volitve delegatov za VII. redni zbor JSZ. Naselbini Barberton in Rittman za stavkarje. Veselica sosedov v Ciceru v soboto 14. aprila. O zaključni predstavi dramskega odseka kluba št. 1 JSZ. Poročilo o podpori za stavkujoče rudarje, ki smo jo prejeli v marcu. Z menoj je takole, piše J. K. Iz upravništva. Ali ste naročeni na "New Leader"? Listu ▼ podporo. Imenik klubov in Konferenc J. S. Z. Račun razpečanih znamk. Fond v podporo stavkujočim premogarjem. Priredbe klubov JSZ. RAZNO. Pobožna rodbina (J. S. Machar). Vsčipci» Listnica uredništva. Entered as second-class matter December 6, 1907, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March Srd, 187». Published by Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba (Jugoslav Workmen's Publishing Co.) Izhaja vsak ietrtek. Published Every Thursday. Naročnina (Subscription Rates): United States and Canada za vse leto (per year) $3.00, pol leta (half year) $1.76; Foreign Countries, za leto (per year) $3.60; pol leta (half year) $2.00. , „„„, Address: PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, III. — Telephone: ROCKWELL 2864. 535348535353534848232301000201482353534848010202020101020032000101020100010001530102010002000100232348482348535348 48535353482348532353484848020102000000002348484853485302000202020100020201534853234853235323232348235323485353 235348532323535323485348532348482348235348235323235323232348484823232348484853535353535302534823535353235348482348234823534823230100020201015301000002235323532353 Vsebina prvomajske številke. T T SLEDEČEM podajamo le deloma vsebino prvomajske šte-t/ vilke, ki izide 26. aprila. Kdor ima zanjo kak spis ali oglas, ' naj ga nemudoma pošlje. Enako apeliramo na vas, da se požurite z naročili. Čimveč jih bo, toliko večja in boljša bo prvomajska izdaja. — Izmed gradiva zanjo ki smo ga prejeli do datuma ko to pišemo, omenjamo: Ivan Molek: "Kontrarevolucija". Je to zelo zanimiva skica revolucij in kontrarevolucij, ki se dogajajo v pomenkih tam kjer ni ne prvega ne drugega. I. Molek je poslal tudi pesem "Bratstva znak". "Naši govorniki in naši ljudje" je Kozma Telebanova satira, enako tudi pripovedka o novih odre-šenikih. "Kako sem praznoval prvi maj v Turkestanu", je naslov opisa o praznovanju Prvega maja v sovjetski Rusiji po revoluciji, ki ga je poslal Ivan Vuk. Izmed člankov ter drugega gradiva omenjamo: "Bodočnost gre delavstvu" (Jože Zavertnik); "O slovenski književnosti" (Anton Kristan); "Delavske stranke v in izven ene ali druge internacionale"; "Večne izpremembe" (Anton Slabe); "Odkrita beseda o stavki premogarjev, uniji in drugem" (Anton Garden); "O političnem položaju v Jugoslaviji" (Historicus); "Veriga moderne dobe" (Mirko Kunčič); "Gospodarski položaj v Sloveniji" (Franjo Aleš, Ljubljana); "Rudarske zgodbe iz nekdanjih dni" (Nace Žlemberger); "VII. redni zbor J.S.Z."; "Vprašanje 'Pro-letarca' z ozirom na bodočnost našega gibanja"; "Naše časopisje in njegova kakovost" (Anton Sabec). — Članke o naših podpornih organizacijah so poslali dosedaj: Frank Somrak "O naših podpornih organizacijah"; John Lenko, "Praktična in nepraktična razpodelba aseSmentov"; F. Z., "Prepiri za malenkosti"; priobčen bo članek o bodoči konvenciji SSPZ., in istotako o konvenciji JSKJ. V razpravi o podpornih organizacijah je obljubilo sodelovati več drugih, med n jimi tudi Vincenc Cainkar. "Maj — rešitelj", je F. S. Tavčarjev spis. H. G. Perušek je poslal članek "Umetnik in umetnost". Slovenski kartonist Felix Rozina, Forest City, Pa., je poslal nekaj karikatur o dveh važnih tipih, ki sta udomačena v stavki premogarjev. Prvomajska številka "Proletarca" bo bogato ilustrirana. V svrho, da pokrijemo stroške, priobčujemo v nji tudi oglase. — Naročite iztis ali dva svojcem v starem kraju. Posamezna številka za inozemstvo stane 30c. Ali imate znane rojake v Kanadi, v Južni Ameriki itd ? Naročite jim prvomajsko številko. Naj še omenimo, bo vsebovala med drugimi šest slik iz Belo-krajine in nekaj iz ostalih krajev Slovenije. O starem kraju in o potovanjih naših rojakov v domovino bo pisal Jacob Zupančič. Prvomajska številka je vredna ne samo 25c, kolikor stane naročnike tukaj, ampak 75c. Dobite jo za dvakrat manjšo vsoto. Kdor more, naj naroči več izvodov skupaj. Cene so navedne v zadnji in predzadnji številki "Proletarca" na drugi strani platnic. PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze 1" • • ŠTEV—NO. 1074. CHICAGO, ILL., 12. APRILA, (APRIL 12,) 1928. LETO—VOL. XXIII. UpravniStvo (Office) 8689 WEST 26th ST.. CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. == - — VOLILNE KAMPANJE IN KDO JIH PLAČUJE IZMED najtežjih del, ki jih ima delavski agitator, je nabiranje prispevkov v kampanjski fond stranke, ki služi ljudstvu. "Vedno in vedno kolektate", ugovarja delavec, ter da 25c, morda 50c, mogoče celo $1, da omogoči agitacijo stranki, ki je njegova in dela zanj. Le malo jih je, ki bi dali z navdušenjem. Večinoma prispevajo pod pritiskom agitatorjev, potem pa kritizirajo vsled "večnih kolekt" toliko, da napravijo kolikor mogoče škode. Harry F. Sinclair je dal v kampanjski fond republikanske stranke 1. 1920 $160,000 "po ovinkih". Mnogi drugi kapitalisti so dali od pet do dvajset tisoč dolarjev "po ovinkih". Sinclair jeva kontribucija ne bi prišla na dan, če fte bi nekateri demokratski ter progresivni senatorji toliko insistirali v preiskavi škandala, ki ima svoj izvor v Teapot Dome. Tam je namreč v zemlji polno olja, zemlja je vladna posest, in privatne družbe so jo hotele v najem. Pa se je dogodilo, da so dobili gotovi prvaki republikanske stranke, npr. notranji tajnik Fall, okrog dve sto tisoč, manj važni uradniki po nekaj tisoč, važni listi v "obliki reklame" kakega pol milijona, in glavni odbor republikanske stranke $160,000. Teapote Dome je bil oddan "v najem" Sinclair j evi družbi . . . Ta škandal je šiloma pritiral pred tribunal javnosti pokojni wisconsinski senator Robert M. LaFollette; pozneje so se ga v svoje agitacij-ske namene poslužili in se ga poslužujejo tudi prvaki demokratske stranke. Progresivni republikanski senatorji pa so načelno za preiskavo. Republikanski prvaki stare garde so demokrate nekaj časa svarili, češ, ne predaleč! Nato so planili z razodetjem: Sinclair ter drugi kapitalisti so poslali svoje kontribucije v predsedniški volilni kampanji ne samo republikanski, nego tudi demokratski stranki! Vsakemu poznavalcu republikanske in demokratske stranke je jasno: obe sta podpirani od enih in istih interesov; v praksi sta eno, in obe sta dolžni braniti sistem, ki je v ekonomskem svetu označen z besedo "kapitalizem". Multimilijonar Samuel Insull v Chicagu potroši v volilni kampanji do četrt milijona dolarjev. L. 1926 je izdal za senatorskega kandi- data Smitha v Illinoisu $125,000 za demokratskega v isti urad ob istem času pa $25,000. Prispeval je obenem, seveda "tajno", dokler se ni izvedelo, od $2,000 do $10,000 za več drugih republikanskih in demokratskih kandidatov. Insull ter ostali denarni magnatje vedo, da med republikansko in demokratsko stranko ni nobene razlike. Volilci seveda ne vedo in nočejo vedeti. Danes so za republikance, jutri za demokrate, in mislijo, da menjajo stranko. V resnici menjajo samo "politikaše", to je, osebe, kajti republikanska kot demokratska stranka sta pod kontrolo enih in istih gospodarjev ter sta eno! Senatni odsek, ki preiskuje oljni škandal, je moral, hočeš nočeš, posvetiti tudi v kontribucije kapitalistov, ki jih dajejo eni ali drugi stranki v volilni kampanji. Pri zaslišavanjih meseca marca to leto je prišlo na dan, da sta se odbora republikanske in demokratske stranke dogovorila, da ne bosta objavljala dohodkov v svoje kampanjske fonde — z drugimi besedami, da ne bosta izdala imen velikih prispeva-teljev. In imata vzroke. Ameriški kapitalizem se boji "tretje stranke", zato hoče obdržati pozornost ljudstva pri dveh. Če nočete republikanca, pa izvolite demokrata! In ljudstvo se dere za enega ali drugega, hodi na shode, prispeva jim po dolarjih in petakih, agitira na vse pretege, in krega se v delavnicah, kot da sta si druga drugi v resnici protivni. V Chicagu je odvetniška zbornica indorsirala 11 demokratov in 11 republikancev, ki kandidirajo za sodnike. Neštetokrat se dogodi, da si demokratski in republikanski politioarji mandate medsebojno razdele, ne da bi ljudstvo kaj vedelo o tem, kajti volilni boj se navidezno nadaljuje, govorniki se drug drugega obmetavajo z blatom, drug drugemu očitajo korupcijo, ostane pa vedno pri starem. Republikanska stranka je "biznis". Demokratska je "biznis". Predno se ena ali druga odloči, kje naj bo njena nominacijska konvencija, zahtevata od mest, ki se zanjo potegujejo, da povedo, koliko so voljna plačati. Republikanska stranka bo imela svojo konvencijo v Kansas Cityju. Dvorana je ne bo stala ničesar, kajti trgovska komora ji bo plačala vse stroške, povrhu pa ji bo dala še mnogo tisoč za kampanjo. Prvič mesto, v katerem se konvencija vrši, smatra to za reklamo. Drugič, delegatov in gostov je navadno več tisoč, kar pomeni dohodke za hotelirje, trgovine, restavracije in but-legerje. Mesto, ki hoče tako konvencijo, mora garantirati prizadeti stranki od sto tisoč do četrt milijona dolarjev. Kapitalistični interesi v Hustonu, Texas, so ponudili demokratski stranki nad $200,000 subvencije, če se odloči za konvencijo v njihovem mestu. San Francisco ji je v isti namen ponudilo nad četrt milijona, bizniški interesi v Chicagu $130,000, Detroit $125,000 in Cleveland $150,000 ter brezplačno dvorano. Kapitalistični stranki torej nista v zadregi za sredstva. Mesta jima gredo na roko, časopisje jima da vso mogočo reklamo, in veliki ter mali kapitalisti jima polnijo kampanjske blagajne s kontribucijami, ki znašajo od petaka pa vse do stotisočakov. Edino kar more zbrati stranka zavednega ameriškega delavstva, je nekaj tisočakov, in še to dobi s težko mujo. Vendar pa je vsakdo, ki ji kaj prispeva ter zanjo glasuje, lahko ponosen zato, ker ima zavest, da se ni nikomur prodal, in da stoji na svojih nogah ter misli s svojo glavo. t^ Borba med brati na Kitajskem Mnogo obetajoča revolucija na Kitajskem se je končno razvila v krvavo in politično borbo med nacionalisti in radikalno strujo, ki so jo nacionalisti krstili za komunistično. Ta bratomorni boj traja že mnogo mesecev. Prvi kot drugi se poslužujejo terorističnih metod. Nacionalisti so v tej borbi za premoč in oblast prišli v ospredje; opozicijo zatirajo s terorjem. Isti elementi, ki se sedaj koljejo, so še pred letom bili skupno v eni stranki in se skupno borili za osvoboditev Kitajske izpod imperialistične nadvlade tujih sil in domačih mogotcev. Zgodovina kitajskih revolucij novejše dobe dokazuje, da je pot do osvoboditve težka, kajti to ,da se boriš za svobodo, samo na sebi ne zadostuje. Ce nisi zanjo dozorel, je ne dobiš, ker nisi kos nalogi. Ogromna Kitajska je v podlož-ništvu, ker še ni dovolj močna, dovolj zrela, da se ga otrese ter se postavi na svoje noge. Uči se v krvi in trpljenju, zato da enkrat postane svobodna. «JS® Naročite prvomajsko številko "Proletarca" svojcem in prijateljem v starem kraju. Stane za inozemstvo 30c izvod. Pošljite nam vsoto in naslov prejemnika, drugo izvršimo mi. Parlamentarizem na Japonskem Na Japonskem je bila volilna pravica do letos zelo omejena. Imeli so jo le privilegirani sloji, izobraženci in posestniki. Do 1. 1928 je imelo samo tri milijone Japoncev volilno pravico. Po dolgih letih borbe jo je končno dobilo tudi ljudstvo in število volilcev se je pomnožilo od tri na 12 milijonov. Prve volitve v japonski državni zbor na podlagi splošne in enake volilne pravice so se vršile 20. februarja 1928. Vlada je v volilni kampanji postopala zelo oblastno; ovirala je agitacijo opozicionalnim skupinam kolikor je največ mogla. Hotela se je obdržati na površju za vsako ceno, toda je prišla iz borbe vzlic temu — poražena. Japonski državni zbor šteje 466 poslancev, izmed katerih jih je dobila stranka na vladi (sijukai) 221, liberalna opozicija (minseito) pa 214. To sta torej dve glavni skupini, oziroma stranki, na Japonskem. Prva je konservativna, ki se drži starih tradicij. Druga je v volilnem boju nekaj časa nagla-šala, da zahteva reformiranje vladnega sistema: to je, če kabinet v zbornici nima večine, če mu izreče nezaupnico, naj odstopi. Krnserva-tivci pa pravijo, da bi bil to atentat na osebo vladarja, kajti vlada je odgovorna njemu; Japonci ga smatrajo za božanstvo, m konservativni nazor je, da se vladarju ne sme odvzemati nobene odgovornosti, dolžnosti in veljave. Liberalci so s to svojo zahtevo radi agitacijskih vzrokov v volilnem boju ponehali, toda bodo uspeli avtomatično. Kaj hoče vladi zbornica, če v nji nima večine in opore! Po volitvah sta se obe stranki podale v tekmo za naklonjenost manjšinjskih skupin, ki štejejo 31 poslancev. Izvoljenih je bilo namreč 16 takozvanih neodvisnih poslancev, štirje ki pripadajo trgovski stranki, trije kakušinskemu klubu in osem pro-latarski stranki. Vzlic razširjeni volilni pravici se mase niso še obrnile k delavski stranki, ki ima, kot omenjeno, 8 poslancev, toda v konservativni Japonski smatrajo že to za velik uspeh. Ko je kmalu po volitvah neki delavec skušal nagovoriti cesarja, ki se je peljal mimo da ga opozori na bedo brezposelnih, je bil seveda prijet predno bi ga inikado mogel videti. Bil je to prvi dogodek te vrste na Japonskem; vzbudil je veliko senzacijo, kajti prelomil je tradicijo. Japonski cesar je smatran za silno vzvišeno osebo, — pa si ga drzne proletarec opozarjati na bedo delavstva, ki do zadnjega časa ni imelo niti volilne pravice. Ker je dotični delavec znan delavski agitator, so morali dogodku posvetiti toliko več pozornosti. Govorica o njemu je prišla tudi na dvor. Dovolili so, da je prišla k mikadu delavska deputacija, ki jo je sprejel v avdijenci. To se je dogodilo na Japonskem prvič. Razvoj delavskega gibanja v cesarstvu vzhajajočega solnca gre po istih potih in po istem procesu kot je šelv evropskih avtokratič-ndh deželah pred desetletji, npr. v Nemčiji in Avstro-Ogrski. Delavskih poslancev je v japonskem državnem zboru malo, ker je delavstvo šele stopilo v politično areno. Teh par, ki jih ima, bo skrbelo, da se bodo zahteve japonskega proletariata razglašale v zbornici, in dasi jih je malo, bodo vendar v stanju doseči za delavsko ljudstvo marsikaj, kar je bilo pred nekaj leti na Japonskem v očeh reakcije in nazadnjaštva "utopija". ti® ti® ti® Politika "bombašev" in bomb v Chicagu Drugo največje ameriško mesto že dolgo slovi vsled politikašev najnižje vrste, ki se zatekajo v medsebojnih bojih k atentatom, bombam ter drugim metodam, ki so udomačene v nižinah. Chicago je mesto skrajne korupcije. Časopisje se zgraža, kadar je kak politikaš umorjen, kadar je na rezidenco tega ali onega političnega veljaka vprizorjen bombni napad, plaka nad slabim imenom ki ga ima Chicago po svetu, in vse gre po starem tiru. Socialistična organizacija je v Chicagu šibka. Komaj da funkcionira. Isto časopisje, ki danes grmi proti korupciji in tolovaj stvam v republikanski in demokratski stranki, je grmelo med vojno proti socialistom ter pomagalo reakciji ter agentom provokatorjem, da so jo pri-tirali do stopnje, kjer je postala brezmočna. Čikaška "politika" je tako korumpirana, da je ne ozdravi nobena skupina republikanskih ali demokratskih kandidatov. Naj bo izvoljena katerakoli, taktika bombaštva, podkupnin in splošne korumpiranosti se bo nadaljevala. Šele kadar se vzbudi pošteno misleče ljudstvo ter se pridruži socialistični stranki, bo s Chicaga izbrisan madež politične prostitucije. To pa bo vzelo časa, ker je bolezen v nji zelo globoko ukoreninjena; sega namreč že v vsak kotiček mestne uprave. In namesto da se bi situacija izboljšavala kot obljubujejo kandidat je, je vedno slabša. In bo vedno slabša, ne-glede ali je izvoljena Smallova-Thompsonova-Crowova ali Deneenova skupina, ali pa demokratska. Kar Chicago potrebuje, je stranko, ki bi jo moralno prerodila. ti® ti® t^* NAROČITE REVIJO "POD LIPO". Ako vam je bila poslana na ogled revija "Pod lipo" in ste sklenili da jo naročite, vas prosimo, da pošljete naročnino čimprej na naslov "Proletarca", ali pa nas obvestite, da jo ne mislite naročiti. ARGUMENTI NASPROTNIKOV rVAI firiir Predaval v klubu št. 1 J. S. Z. lYULUUJC IVAN MOLEK Uvod. Morda porečete: Spet prihaja z evolucijo! Saj smo to že dvakrat ali trikrat slišali. Le počasi. Predmet evolucije je tako ogromen, da je malone neizčrpljiv. V znanstvenih publikacijah in na odrih predavateljskih dvoran, popularnih kakor strokovnih aii višješolskih, je evolucija vedno na dnevnem redu. Če je za kroge strokovnjakov in izobražencev to vprašanje tako važno, ne sme biti nič manj važno za nas navadne delavce. Zlasti pa mora biti važno za socialiste. Vsa stavba socialističnega naziranja je zgrajena na priznanju zakona evolucije. Socialist, ki ne razume vsaj glavnih principov evolucije, ne bo razumel socializma. Kakor hitro zapojmiš proces razvoja v naturi, v vsem, ti bo kmalu jasno, kako se razvijajo in razkrajajo tudi človeške institucije. Organizem se je razvil, življenje se je razvilo, "človek se je razvil in človeška družba se je razvila in se še razvija; razne forme družabne organizacije se razvijajo in razpadajo. Za razvojem vsega tega pa tiče vzroki in glavni vzrok je: bistvena izprememba razmer zahteva tudi izpremembo organizma in organizacije. Nove razmere, novi pogoji, nov environ-ment zahteva nove oblike življenja; staro življenje se mora prilagoditi novemu ali poginiti. Ko delavec enkrat razume te glavne principe procesa življenja, mu je lahko razumeti, zakaj mora kapitalističnemu sistemu nujno slediti socialistični sistem. Skratka: socialist mora biti tudi "evolucionist". 1. Evolucija argumentov. Čim bolj se razširja znanstveni nazor o življenju in svetu in prodira resnica o evoluciji med ljudi, je toliko več krika v taboru reakcije, kjer so v pretežni večini zbrani tudi nasprotniki socialistične misli; toliko več je argumentov proti priznanju evolucije. Največ krika je med takozvanimi fundamentalisti, h katerim spadajo tudi slovenski katoliški duhovni in vsi oni, ki so religijozno pobarvani ali ki dajejo koncesje reakciji na tem polju. Potrebno je torej, da si ogledamo te argumente nasprotnikov in jih kritično prerešetamo. Dobro je, da poznamo orožje, ki ga suče nasprotnik proti nam. Važno je za vsak boj, da se čimprej odvzame in zdrobi nasprotnikovo orožje. Kadar traja boj dalj časa, se navadno izpre-minja bojevna taktika, menjajo se metode boja. Zanimiv je razvoj sam tega boja. Evolucijo-nar, ki se bojuje za uveljavljenje novega svetovnega nazora, evolucijskega nazora, lahko opazi tudi v evoluciji pobijanja resnice o evolu- ciji gotove stopnje in tendence, ki korakajo neko uniformo pot. Bojevne metode nasprotnikov, ki pobijajo nazor evolucije, se namreč razvijajo po nekem naturnem "pravilu", ki je lastno drugim slučajem in drugim dobam. Ker že dobrih dvajset let z vso vnemo zasledujem tok glavnih argumentov za in proti evoluciji, sem opazil, da se nasprotni argumenti razvijajo po enem in istem modusu ali "zakonu", ki je veljal v boju proti novi resnici v vseh časih človeštva. V tem razvoju pobijalnih metod razločujem štiri štadije: Prvi stadij: Molčeče preziranje vsake nove resnice ali novega naziranja, ki je diametralno nasprotno staremu. Drugi štadij: Smešenje nove resnice in per-sekutiranje njenih eksponentov, če je mogoče. Tretji štadij: Zanimanje besed in pojmov, godrnjavo popuščanje, dajanje koncesij in kom-promisarjanje. Četrti štadij: Konec opozicije z molčečim priznanjem nove resnice. Lahko bi vam naštel obilico slučajev iz zgodovine, ki dokazujejo, da je vsaka, nanovo odkrita velika resnica morala iti skozi omenjene štiri štadije razvoja, predno je bila v splošnem priznana. Ta opredelitev se popolnoma ujema z novejšim odkritjem učenjakov na polju sociologije, ki pravijo, da neizobražena ljudska masa rajši sprejema laž kot resnico. Laž se rada udomači, in čim večja, tem prej se ukorenini. Paralelno s tem odkritjem je ugotovil McCabe, da religija je v vseh dobah svoje evolucije rast-la z ignoranco mase in padala z rastjo izobrazbe. Kjer ni znanja, tam cvete vera; kjer je znanje, tam vera peša in izginja. Ker pa vera bazira na lažnosti, je seveda prilagodljiva glupi masi in vsled tega laglje sprejemljiva. Dejstvo je tudi, da se laž, če ostane dolgo časa nepobita, smatra za pozitivno resnico. Beseda "laž" je sicer tukaj preostra. Laž imenujemo nekaj, o čemur vemo, da ni res. Če pa nekaj verjamemo, ne da bi se zavedali, da je laž, pravimo, da smo bili v zmoti. Iz tega je vedno sledilo, da so ljudje, ki so odkrili novo resnico, imeli težke boje z zagovorniki in branitelji starih zmot. Vsi ti boji so šli po enem kopitu. Najlepši primer imamo v ostrem konfliktu med Kopernikovim helijocen-tričnim sistemom in aristotelo-ptolomejskim geocentričnim sistemom, ki je trajal dobri dve stoletji. Geocentrični sistem je bil stara zmota, katero je sprejela nezmotljiva (!) sveta cerkev kot sveto resnico. Po tem sistemu ki sta ga postavila Aristotel in Ptolomej davno pred Kri-stom, je bila zemlja središče vsega vsemirja. Zemlja je stala mirno kakor pribita, solnce je pa romalo po nebu sem in tja. Kopernik, ki je bil sam duhoven, je pa odkril, da je ravno narobe res: solnce je središče našega planetnega sistema in zemlja je le planet, ki se suče okoli svoje osi in okrog solnca. Očetje teologi, ki so kovali dogme in diktirali, kaj smejo in česa ne smejo ljudje verovati, so sprva sprejeli to resnico z molkom, nato so pa odgovorili s smešenjem in persekucijami. Cerkev je imela takrat moč in krivoverci so trohneli v ječah in goreli na grmadah. Kopernik, mehak človek, ki ni maral'biti mučenik, je dal svoje delo o helij ocen-tričnem sistemu natisniti šele na svoji smrtni postelji in ga ironično posvetil — papežu, kljub temu je cerkev hitro prepovedala njegovo knjigo. Debele knjige bi se napolnile z argumenti takratnih cerkvenih "učenjakov", ki so pobijali Kopernikovo odkritje. Najbolj priljubljen "argument" je pa bil, da se je v Kopernikovi glavi "zavrtelo" in da se njegova "pamet vrti", ne pa zemlja. Rekli so tudi, da je sam hudič zatrosil med ljudi krivoverski nauk o vrtenju zemlje — in s tem je bilo pri navadnih ljudeh največ doseženega. S kom je imel hudič opraviti, ta je bil že živ "frdaman", in kdo ga naj posluša? — Dvesto let je cerkev pobijala to resnico in gojila staro zmoto, šele v začetku 19. stoletja je umolknila in molče priznala to, kar danes ve vsak šolarček. (Dalje prihodnjič.) Trije slovenski delegatje na konvenciji socialistične stranke v New Yorku Izmed delegatov, ki jih pošlje Pennsylvania na konvencijo socialistične stranke dne 13. aprila v New York, bosta tudi dva Slovenca: John Jereb iz Canons-iburga in Anton Zornik iz Herminija. Delegate se je volilo po okrajih na podlagi števila članstva. Okraj Berks (v katerem je mesto Reading) ima sedem delegatov, okraj Allegheny (pittsburški distrikt) pet, Philadelphia tri, Westmoreland dva in Washington enega. S. Jereb bo zastopal okraj Washington in Zornik okraj Westmoreland. Z ohijsko delegacijo (12 delegatov) pride tudi s. Anton Garden, ki je ob enem delegat J.S.Z. Vsi trije so člani J .S.Z. Na konvenciji soc. stranke 1. 1924 je bilo pet slovenskih delegatov, toda so vsi zastopali JSZ. Na konvenciji v Pittsburghu je bil njen delegat Chas. Pogorelec. papagaj pravi Najslabši ljudje na svetu so Kranjci. Njihovi listi niso vredni da bi jih vzel v. . . . Jaz berem le angleške. Spadam tudi v angleška društva in hodim v irsko cerkev. | J. S. MACHAR: I | POBOŽNA RODBINA | Prevel dr. Joža Glonar. X ♦> • • , (Iz knjige "Konfesije literata".) Cenzor: Že spet! Jaz: Dragi gospod, ne prenaglite se! Zadnjič ste me konfiscirali---ali res niste razumeli, da sem branil samo vas, državne organe, pred denuncijacijo brez primere? Cenzor: No, da, težavna reč . . . Ali veste, zakaj je padel Kalnoky? ... Z eno besedo: Ne morem drugače, svarim va,s že naprej. Kaj se niste namuznili, ko ste v naslovu svoje knjige napisali besedo "katoliške -- Jaz: Ne razburjajte se. Ko bo tale reč izšla, boste videli, kako veselje bo po svetovaclavskih — Cenzor: Pst! Jaz: Po svetovaclavskih farah. In gospod Dou-brava v Kraljevem Gradcu in Bauer v Olomucu — Cenzor: Niti besede več! To je že Sveta Cerkev! Jaz: Dobro. Že pišem. Blizu vijugaste Oharke leži mala vas. Blatna je kakor druge vasi in njena šola je majava kakor večina koč okoli nje. Edina visoka stavba je farovž. In župno posestvo je v resnici eno najbogatejših posestev v vsej okolici. Do 400 korcev stare mere ima polja in vkljub temu še stoji nad vrati farovža pobožen napis: Sveti Vaclav, ne daj poginiti niti nam niti zanamcem -- Cenzor: Niti besede več. Tako vam ne pustim. To je >že zopet motenje svete vere! Jaz: Kaj ste ,se naenkrat tako razjarili! Saj lahko tudi popolnoma drugače začneva. Na primer tako: Bilo je nedeljsko popoldne. V eni iz starih koč male vasice na bregu vijugaste Oharke je stari pobožni gospodar Homolka odložil žlico, naredil z guba-sto roko na čelu, ustih in prsih znamenje Svetega Križa in odmolil na glas sedem Očenašev, spremljan pri tej bogoljubni zahvali od svoje čile žene Ane in kot mlada vožica cvetoče hčerke Babetke. In ko so tako dali Gospodu Nebeškemu, kar je Njegovega, je rekel pobožni gospodar preudarno: "Babetka, poišči mi očala!" Sramežljiva Babetka je v svoji dekliški krščanski nedolžnosti ljubko zardela, našla očala in jih z milim nasmehom podala ljubljenemu očetu. In zopet je dejal oče: Tako, Babetka, ljubo dete, in sedaj mi daj 'Svetega Vojteha'!" Puščica, spuščena iz loka in kamen, ki ga je nekoč, Gospodov junak, mladeniški David, pognal iz prače, nista mogla švigniti hitreje ko lepa hčerka Ilomolke _. _9) Cenzor: Prosim vas, kakšne šale so to spet? Kar srbi me, da bi vam vse skupaj pobral. Jaz: Ne morete, nikakor ne. Vse župnike in vse konzistorije v kraljestvu in mejni grofiji bi dobili na vrat. Ali veste, v kakih okoliščinah in zakaj je padel Kalnoky? Dragi gospod, sedaj imam jaz adute v rokah. Počakajte nadaljevanja, prosim vas, in lepo mirujte. Torej: je švignila lepa hčerka gospodarja Homolke, in predno bi naštel do tri, je držal bogaboječi mož svo- jega ljubljenega "Svetega Vojteha" v žuljavi desnici. Babetka ipa se je posadila k oknu, kjer s svojo deviško lepoto cvetočim geranijam in fuksijam ni delala male konkurence, potegnila iz žepa svojega belega predpasnika zadnjo številko "Marije", bistra mamica Ana pa je videč, da sta se njena draga poglobila v bogoljubno čitanje, vzela (ker je sama vzrastla v onih davnih zlatih časih, ko še ni bilo toliko šol kakor danes in se ž njimi seveda ni širilo znanje branja in pisanja, pa tudi ne strupeno in bogu zoperno umovanje in brez-verstvo, ki ga vzgojitelji naše uboge mladine tako radi prikrivajo s plaščem "znanosti" —) Cenzor: Za božjo voljo, kakšen stavek je to?! Jaz: Počakajte! Jasen kakor studenec. Stara pobožna Ana Homolkova namreč ni znala brati in je zato vzela muhovnik, tega dobrotnika naših vaških koč, ki se ureže iz starega podplata, ki se priveze k trstiki, tega je vzela pobožna Ana Homolkova in hodeč ob stenah izbe tolkla muhe, ki so v miru nedeljskega popoldne posedale po belem zidu. Cenzor: Ali ni to prav za prav kako namigavanje? Jaz: .Ne. Gospod Bog ve, da ne. In sploh, kaj pravite danes mojim začetnicam? He? Cenzor: No, za farovže je tako prav. Jaz: Torej dalje. Sveti mir je vladal v domu teh pravičnih ljudi. Stara ura, za katero se ni nihče nikdar brigal, razen tedaj, kadar so njene uteži prišle do tal (tedaj je dotičnik šel in jih zopet potegnil kvišku), ta stara ura je šla s svojim premišljenim korakom kakor človek, ki ne gre zaradi dolžnosti, ampak na moder izprehod, in enakomerno tikala; muhovnik matere Ane je tleskal ob zid in zadajal udarce, o katerih velja, da ni bil nobeden zaman: sveži novi madeži so se pridružili starejšim in vsi so dokazovali, da je Gospod Bog pobožni Ani Homolkovi še vedno naklanjal bister pogled in sigurnost v dosezanju cilja; nežni žolti kanarček, edini ljubljenec sramežljive Babetke, je skakljal po prečkah svoje kletke in navdušeno popeval, kakSr ¡bi hotel pokazati svoje in vseh veselje nad tem krasnim popoldnevom Gospodovega dne. Skrbni oče je nagla porinil' očala na čelo in jezno rekel: "Salamenski tič"! "Očka, greh!" je boječe zastokala Babetka. Toda njeno otroško srce jo je takoj opozorilo, da ji ne pri-,stoja sodba nad lastnim, očetom, zato je skočila kakor srna, odpela svoj beli predpasnik in pokrila kanar-čkovo kletko. Ko ptič ni nič več videl, je umolknil. Cenzor: To pa menda tudi ni nikako namigavanje, kaj? Jaz: Niti najmanj ne. Pazite, kaj se je dalje zgodilo. Z globokim vzdihom je sedaj pobožni in pošteni Homolka začel govoriti takole: "Hudi časi pritiskajo Sveto Cerkev. Najsvetejši Oče v Rimu je ujetnik, o nadpastirjih in pastirjih naših pa veljajo besede Odrešenikove: Udarili bodo pastirje in razkropile se bodo ovce črede, neverniki in krivoverci divjajo po naši domovini kakor zmaji in nikjer ni brambe, nikjer zaščite — Cenzor: Tega bi vam ne bilo treba pisati. Jaz: Stari Homolka tako toži. To je čital v "Svetem Vojtethu". Cenzor: Kaj je to — "Sveti Vojteh"? Jaz: Ali ga ne dobivate v cenzuro? A — zato! Torej dalje: Sramežljivo Babetko so polile solze. "Očka", je rekla z nedolžno odločnostjo, "tukaj imajo zopet židje svoje prste vmes. Ubiti in uničiti hočejo našo Sveto Cerkev." In oče je odgovoril: "Tako, samo ti židje. Saj se je oni rjavi Kohn tako nasmihal, ko smo ga srečali. Svojega ne verujejo in tujo vero bi radi uničili." Žalost se je razgostila po izbi. Samo ura je tikala in muhovnik matere Ane je tleskal ob stene. "Očka, vitrijola bi nalila takemu neverniku v oči," je odločno zaklicala Babetka. Pobožni in pošteni Homolka se je ozrl na svoje dete, na svojo kri, z dolgim, hvaležnim pogledom. Med tem se je oglasil zvon, ki vabi verne kristjane k popoldanski pobožnosti v Hišo Gospodovo. Oče se je prekrižal, mati se je prekrižala in prekrižala se je tudi sramežljiva Babetka. In vsi so molili — Nato je vzel prtbožni Homolka čepico, posadil si jo (kajpak) na glavo, Babetka je snela svoj beli predpasnik s kanarčkove kletke, mati Ana je odložila mu-hovnik, si bolj iz navade ko potrebe otrla roke v predpasnik in šli so z doma. Hiteli so proti hramu Gospodovemu k večerni- cam. Cenzor: Za danes dovolj, kaj ne? Moram namreč na shod socijalistov, veste, zaradi draginje živil — Jaz: Da, za danes dovolj. Ali ste zadovoljni? Cenzor: Popolnoma. Le tako naprej! (Dalje prihodnjič.) «t® Odvetnik društva "Francisco Ferrer" računal $500 Med člani društva "Francisco Ferre" št. 131 SNPJ. in tudi drugimi se zadnje dneve mnogo govori o računu, ki ga je dal društvu odvetnik Rufus Potts, h kateremu so hodili člani okrožničnega odbora na posvetovanja v boju proti znani transakciji med SNPJ. in Zadružno banko v Ljubljani. Tega odvetnika so najeli, prvič ker je bil svoječašno zavarovalninski komisar države Illinois, in je kot tak baje vpliven v političnih krogih, in drugič, ker je svojo spretnost pred nekaj leti zelo dobro pokazal v boju za preprečenje združitve SSPZ. s SNPJ. Nekateri člani društva št. 1 SSPZ. so ga namreč tedaj najeli, da izposluje proti združitvi sodno prepoved, kar je storil, SSPZ. pa mu je morala plačati $3,000 za njegovo odvetniško delo; vseh stroškov vsled tiste prepovedi je imela okrog $10,000. Odvetnik Potts je imel lahko delo, ker je bil originalni konvenčni zapisnik nekam zamešan, oziroma se ga ni moglo najti. Če je odbor društva "Francisco Ferrer" tega odvetnika najel že prej, ali šele tedaj ko je sklenil da se bo boril proti obsodbi (obsojeno je bilo na enomesečno suspenzijo), piscu tega poročila ni znano, znano pa je društvenemu odboru. Nekateri pravijo, da je bil poslan parkrat v Springfield, med tem ko drugi v govoricah ki okrožijo okrog trdijo, da mu je bilo predvsem naročeno, naj izposluje razveljavlijenje kazni, ki jo je bilo društvo deležno od strani gl. porotnega odbora, odvetnik pa jim je baje svetoval, da je najboljše če kazen sprejmejo, rib enem pa jim je poslal račun za $500. Odborniki druš. "Francisco Ferrer" so člane tolažili, oziroma jih tolažijo, da se bo advokatu plačevalo na obroke; če bi se mu dalo vse naenkrat, bi moral plačati vsak član blizu pet dolarjev. Kar so mu plačali naprej, je posodilo par članov. Druga tolažba je, da bo društvo apeliralo na prihodnjo konvencijo SNPJ., da se mu ta trošek vrne, ker je advokata najelo "v interesu jednote" ter ji "prihranilo $30,000". Z ozirom na to trditev zasluži, da mu SNPJ. povrne tudi stroške, ki jih je imelo z okrožnico. Člani, razun zaupnih, niso vedeli, da se jim nakopava odvetniške stroške, toda ker so na eni prejšnjih sej sklenili, da društvo podvzame v tem boju vse korake, tudi legalne, to je, na sodišču ako potrebno, morajo račun seveda plačati. Ker društvo na sodišče ni šlo, se nekaterim zdi advokatov račun zelo visok, visok pa je radi njegovega "pulla". H koncu te notice še to: nekaterim ne ugaja, ker "Proletarec" beleži gotove važne dogodke splošnega značaja v tej ali oni jednoti ali društvu. To je potrebno radi kronike. Eni se zgražajo nad raznašalci "društvenih" zadev. Ampak če kdo najame odvetnika ga pač najame, da bi z njim tiral svoj boj v javnost. In to sc že sme poročati. Kar se tiče raznašanja, nimajo kritiki v tem slučaju nikomur ničesar očitati. In končno, človek, ki hoče poslušati, čuje o "notranjih zadevah" drutšev v pomenkih po veselicah in kjerkoli. Kaj je sploh skritega? Npr. nečlan Zvonko Novak je poročal koliko društev je podpiralo okrožnico druš. št. 131 preje kot pa je bilo pofočano članstvu društva na seji. Kako je on izvedel, kar so vedeli samo najzaup-nejši člani? Kako so prišli v posest nečlana Chas. Novaka gotovi podatki, ki so jih imeli samo nekateri? Bili so striktno društvena notranja zadeva, pa jih je vendarle priobčeval v pokojni "D.S." Dokazi so listi, v katerih so bili priobčeni. Če je torej dovoljeno enim poročati v smislu napadanja, naj bo dovoljeno drugim vsaj v smislu pojasnjevanja in kronike. v?® Do 900,000 telefonskih slu-šal v Chicagu. Chicago ima več telefonov kakor vsa Italija. Telefon je že skoro v vsaki hiši, in v mnogih okrajih v vsakem stanovanju. Vseh telefonskih slušal je v Chicagu okrog 900,000. Njih število se je tekom leta pomnožilo za blizu 60,000. V PRIHODNJI ŠTEVILKI Ali vodijo notranji boji v U. M. W. of A. v dualni unionizem? Ali se bo Brophyju in drugim progresivcem posrečilo obvarovati unijo ter vreči Le-wisa ter njegovo administracijo? Ali je komunistično vmešavanje uniji kot taki v korist ali v škodo? Odgovoril bo č!anek v prihodnji številki. Čitajte v tej razpravo o argumentih nasprotnikov evolucije, ki jo je priredil Ivan Molek, Macharjevo "Pobožno družino", poročilo s stavkovnega okrožja Pennsylvariije in druge članke ter dopise. UPI GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. M® Mi}] DOPISI. Z BOJNEGA POLJA PREMOGARJEV V PENNSYLVANIJI. Ako ste zasledovali poročila v dnevnem časopisju o zaslišavanjih pred senatno komisijo, ki preiskuje razmere v stavkovnih okrožjih premogarjev, ste videli: Mogotci so delavcem prijazni z besedami kadar govore za javnost, in so jim sovražni, kadar govore resnično. Vsi vodilni operatorji —• bili od Pittsburgh Coal kompanije, od Rockefellerjevih ali od Schwabovih, so govorili za delavce "prijazno", toda PROTI UNIJI. Pittsburgh Coal kompanija, enako razne druge v Pen ni in Ohiju, zapirajo rove. Namreč, zapirajo jih "za stalno" v sedanji borbi. Premogar, ki je delal leta v tem in tem rovu, ki stavka leto ali več, potem pa vidi, kako odvažajo mašinerijo in rov zapro, si misli, da je postal stvar preteklosti kakor Tutenkamno-va grobnica. Resničen namen kompanij je: Prvič, o-strašiti delavce, drugič, znižati obratne stroške. Z moderno mašinerijo, z raznimi tehničnimi pripomočki delujejo, da bodo namesto treh rabili samo ein šaht, to je, en tipple namesto treh. Prejšnji jamski vozički so držali približno dve toni, novi imajo pet ton kapacitete. To, pravijo, zmanjšuje obratne stroške, in ob enem olajšuje peninsylvanskim družbam konkurenco z westvirginskimi. Ves odpor operatorjev v takozvanem centralnem tel. .lovalnem distriktu, ki vključuje države Pennsyvanijo, Ohio, Illinois, W. Virginijo in inekaj drugih, je v tem, da unionizirani rovi ne morejo tekmovati z neunijskimi. Najhujši konkurent so jim po njihovem zatrdilu neunijski rovi v West Virginiji in v drugi vrsti v Kentuckyju. Izhod, logičen izhod bi bil, da se rudarje v teh dveh državah organizira. Ker se uniji to ni posrečilo, pravijo kompanije drugod: Ce delajo rudarji v W. Va. za tako in tako plačo pod takimi in takimi pogoji, morate tudi vi. Unija povsod, ali nikjer! In so sklenile, da je za profit operatorjev najboljše, če se unijo iztrebi povsod. To so njihovi predstavniki priznali, čeprav po ovinkih, ko so jih pred komisijo izpraševali odvetniki unije in pa senator Wheeler iz Montane. Iz svojih statistik pripovedujejo pennsylvanski operatorji, da so pred leti prodali do 22 milijonov ton premoga letno, zadnje leto pa samo okrog 8 milijonov ton. Razliko je po njihovem zatrdilu napolnila W. Virginia, kjer delajo rudarji za skrajno nizko plačo pod pogojH kakršne narekujejo "požrešniki", kot je nazval nekdo westvirginske operatorje pred senatno komisijo. "Unija povsod, ali nikjer," pravijo operatorji v krajih, kjer stavkajo rudarji. Dobro. Ampak kdo je vzrok, da je ni povsod? Mar nismo čitali o oboroženih spopadih, o velikih manifestacijah rudarjev v West Virginiji, ki so se borili za unijo? Ampak so podlegli. Čemu? Zato, ker je med delavci preveč Judežev, in komparije to prav dobro vedo- Z ekonomskimi pritiski so ustvarili situacijo, v kateri niso danes rudarji "ne tu ne tam". Ko so v unij-skih rovih delali le do tri, štiri dni v tednu, so se za- čeli seliti v ueunijska okrožja, češ, čeprav je nekoliko manjša plača, bom pa delal vsaj VSAK DAN. Ko so operatorji začeli ustavljati obrat v linijskih okrožjih radi "nadprodukcije", so rekli tisočeri rudarji: Tukaj ne bo nič, ampak tam in tam delajo majnarji vsak dan. In so odšli v neunijska okrožja. Ali so nesli s seboj voljo za organizatorično delo? NISO! Unija se ni brigala zadosti za nas, pravijo. Ampak kdo je organiziral rudarje prvotno? Mar unija, ki kot taka ni še obstojala? Kakor so se trudili za unijo naši predniki, bi se morali truditi rudarji DANES, lansko leto, PREDLANSKEM itd. Brezbrižnost prinese vselej polom, in tu ga imamo.-- Mar naj dolžimo socialistično stranko, ali pokojnega E. V. Debsa, če še nimamo socialistične uredbe? Ai pa naj priznamo, da smo sami krivi vsled svoje IGNORANCE, da še vedno živimo v sistemu, ki je vse, samo pravičen ni v nobenem oziru» Priporočaj povprečnemu rudarju ali kar se tega tiče, vsakemu povprečnemu delavcu kako bolj radikalno idejo, pa boš videl, da niti za konservativni unio-nizem nismo zreli. Lewis dobi več opore kot kdorkoli, dasi oni ki nimajo za seboj "mase" vpijejo kakor da so vsi z njimi. Ampak kričanje je pena. Pojdi med cerkvenjake in jim pripoveduj o krivicah: Pritrjevali bodo, ploskali bodo, zgražali se bodo, vpili in kričali, da je treba vse bogataše pobiti. Potem jih povabi, da naj pristopijo v socialistično stranko, pa bodo takoj zaupili na ves glas, da so socialisti najbolj ničvredni ljudje, ki so krivi vsega hudega na svetu. U. M. W. je, kar se vodstva tiče, zelo konservativna unija. Mar to operatorjem ugaja? Ne! Sedaj pa se vprašajmo: Ali je članstvo skozi zadnjih deset let kaj storilo, da se to konservativnost iztrebi? Ne! Pisec tega dopisa radevolje prizna, da so prišli med nas rudarje tu in tam prijateji, ki niso še nikoli delali v rovih, niti nikjer drugje, ter so nam pripovedovali o "lopovščinah" socialistične stranke ter "izdajalstvih" socialističnih voditeljev. To je POMAGALO reakciji v U. M. W. Ustanovili so progresivne bloke, napovedali boj, ter ga faktično vršili le proti — PRAVIM progresiv-cem. Unija pa je lezla bolj in bolj na desno v objem taktike reakcionarnega ameriškega unionizma. Vsaka taktika, ki koristi v prvi vrsti kompanijam, je ali provokatorska ali pa jo vodijo dobrohotni ljudje, ki nimajo pojma o razrednem boju. V tej bitki med unijo in operatorji prevladujejo oboji. Posledica je, da unija hira. Recimo, da ta razpade. Ali bomo dobili namesto nje kaj bojšega? Po besedah na PAPIRJU morda. Kaj pa v praksi? U. M. W. of A. je unija, ki je delo večih desetletij. Razpade lahko v enemu. In potem? Seveda, radikalnejša mnija! Da, in je potrebna. Ampak premogarji v celoti so na slabšem, kot pa so bili. Torej--? No, saj1 imamo I. W. W. V West Virginiji in v Co-loradu vedo premogarji mnogo o nji. Ali bolje: Veliko čujejo o nji. A malo jih je, ki ji zaupajo. In imajo vzroke. "Militantna" unija sama na sebi ni še noben pogoj za zmago. Stavka v Coloradu je to pokazala. U. M. W. Ikot ijynja mi SLABA. Kar je danes v nji slabega, je posledica BREZBRIŽNOSTI rudarjev. Boljše je, da rudarji premišljujejo o zmotah v pro-šlosti, jih priznajo in se nauče pravila, da je boljše graditi varen most preko reike, kakor pa jo skušati prebroditi ter utoniti v nji. Najvarnejši most je, če se organiziramo v socialistični stranki. U. M. \V. je industrialna unija. Premo-garji niso poklicni delavci v toliki meri kakor npr. tiskarji, elektrotehniki, mehaniki, mašinisti, tesarji itd. Danes si premogar ti, jutri mogoče importirajo črnca z juga na tvoje mesto. V nekaj tednih ga za silo priuče dela ki si ga opravljal, medtem 'ko bi ga za tiskarja ali zidarja ne naučili. Unija U. M. W. sama na sebi v današnjih razmerah ne more rešiti položaja v prilog delavcem; treba je torej jačje sile — in ta sila bi morala biti socialistična stranka Ne izgovarjajmo se na Amerikance in druge* češ, mi smo napredni, toda drugi niso. Amerikanci se izgovarjajo za sedanji položaj na nas, mi nanje, a trpimo oboji. Ne čakajmo, da se "spametujejo" drugi — kar začnimo pri sebi Oiklenimo se trdneje JSZ., čitaj-mo in širimo "Proletarca" ter "Prosveto". Rojaki pre-mogarji, z brezplodnim zabavljanjem ne pridemo nikamor. Nekateri ste v rovih že do dvajset let in več — napravite točen pregled skozi ta dva desetletja, in boste razumeli: Ameriški premogarji so grešili najbolj tedaj, ko so se odmaknili od socialistične stranke. Nekateri so pred senatno komisijo morali pod pritiskom razmer priznati, da je premogovniška industrija zrela za socializacijo. Lewis in unijski odborniki konservativnih nazorov v splošnem so se bali tega priznanja. Izvoljeni so od nemisleče večine rudarjev. In v tem je naš problem: napraviti nemislečo večino, da se nauči MISLITI. — X.X. PRVOMAJSKA SLAVNOST ČLANSTVA J.S.Z. V INDIANI. CLINTON, IND. — Klub št. 41 v Clintonu in 238 v Universalu priredita na delavski praznik Prvega maja na Topolovškovi farmi piknik, na katerega vabimo članstvo vseh naših klubov in društev. Na tej farmi smo imeli svoje priredbe, posebno prvomajske slav-nosti, že večkrat. Začetek zabave bo ob 10. dopoldne. Za postrežbo bo najboljše preskrbljeno. Upamo, da pride naše delavsko ljudstvo tega okrožja na piknik v torek dne 1. maja v čimvečjem številu, da skupno proslavimo naš praznik, in se ob enem zabavamo ter o marsičem pogovorimo med seboj. Na svidenje! — Ignac Spendal, tajnik kluba št. 41 JSZ. JOHN KOBI V DULUTHU DELUJE ZA USTA-NOVITEV ANGLEŠKEGA SOCIALISTIČNEGA LOKALA. John Kobi v Duluthu, Minn., ki je član JSZ., deluje da se obnovi angleški socialistični lokal. Svoj pristop je obljubilo že nad dvajset oseb, med njimi več takih, ki so bili nekdaj zelo aktivni v soc. stranki in so se potem pridružili farmarski-delavski. S slednjo je v delavskih krogih v Minnesoti vedno več nezadovoljnosti, ker so jo ponekod že popolnoma okupirali političarji istega kova kot jih dobite v demokratski ali republikanski stranki. To je vzrok, da so začeli razočarani in nezadovoljni delavci misliti na povra-tek v socialistično stranko. VOLITVE DELEGATOV ZA VII. REDNI ZBOR J. S. Z. VII. redni zbor J.S.Z. se prične v soboto 19. maja ob 9. zjutraj v dvorani SNPJ. v Chica-gu, 111. Imel bo v soboto dopoldansko in popoldansko sejo. V soboto zvečer bodo zborovali odseki. V nedeljo bo seja samo dopoldne in morda par ur popoldne. Popoldne ob 3. bo v dvorani SNPJ. koncert pevskega zbora z obširnim sporedom, zvečer pa plesna in prosta zabava. Seja se bo nadaljevala v pondeljek in zborovanje bo zak!jučeno zvečer. Spored zbora, kakor ga predloži ekseku-tiva JSZ., je bil priobčen v prošli in v par prejšnjih številkah. Klubi JSZ. naj o njem na svojih sejah razpravljajo, da se njihovi delegatje seznanijo z željami članstva. Vsak klub., ki ima do 50 članov, je upravičen do delegata, in potem za vsakih nadaljnih 50 članov enega delegata več. Vožnje stroške jim plača JSZ., dnevnice pa klubi. Klub, ki nikakor ne more izvoliti svojega delegata, naj izvoli za svojega zastopnika kakega drugega člana zbora, npr. kateregakoli člana ekseku-tive JSZ. Vsako društvo Izobraževalne akcije JSZ. ima pravico voliti delegata. Njihov naziv na zboru je "bratski delegatje društev in klubov Izobraževalne akcije JSZ." Njihove pravice na zboru so določene v pravilih. Stroške jim plačajo društva, ki jih izvolijo. Ker smo v letu predsedniških volitev, in ker bodo na dnevnem redu zelo važne razprave, med drugimi razprava o načrtih za reorganizacijo soc. stranke, o našem delu med mladino, o našem glasilu, delovanju na prosvetnem polju itd., je velika reprezentacija potrebna. Fond v podporo stavkujočim premogarjem. V. izkaz. Cleveland, O.: Nabrano na konferenci klubov JSZ., in društev "Izobraževalne akcije JSZ.", $18.35; Joseph Tisovec (West Park) prispeval $7.50, skupaj $25.85. (Poslal Anton Garden.) Barberton, O.: Delež kluba JSZ., ki odpade nanj od skupno nabrane vsote, $27.16 (poslal John Jan- ,kOV1;Springfield, III.: Julia Krmelj, še od veselice $2.00. So. San Francisco, Calif.: Max R. Rolih, $1.00. Flint, Mich.: John Lamuth, $1.00. Latrobe, Pa.: Po $1: Frank Novak, Paul McDowell, Harry Mattingly in Alex Perquett; Jack B. Johnson, 70c; Joe Delposto, 50c. Skupaj $5.20 (nabral s. John Fradel). Skupaj v tern izkazu $62.21, prejšnji izkaz $3'35.95, stepaj do 8. aprila 1928 $298.16. Obleko, obuvala itd., so še prispevali sledeči: Chicago, III.: Ivan Grilc, Vera Carl in Chas. Po-gorelec. ŠIKANIRANJE PREMOGARJEV V COLORADU. BOWEN, COLO. — Iz naših krajev navadno ne prihajajo veseia poročila, ker jih ni. Premogarji smo šikanirani in postopa se z nami kot da smo popolnoma brezpravni. To tudi smo, ker če ne bi bili, bi se kompanije ne drznile početi kar počno. Tu v Thor jami, ki je last N. F. Co., tisti rudarji, ki so bili vposlje-ni pred stavko, ne dobe dela, kdor pa je toliko srečen da ga dobi in je bil na stavki, ga pa provocirajo do skrajnosti. To se je dogodilo tudi meni. Ko hitro za-sumijo, da si uporne narave, da se zanimaš za delavsko gibanje, pa te začno ustrahovati z raznimi pritiski. Boljše ugodnosti pa imajo oni, ki so tekom stavke delali. Tudi tisti, ki prihajajo od C. F. & I. Co., so nekako protežirani. Upeljano imajo tudi penzijo, s katero kompanije skušajo ubraniti delavcem, da se ne bi vpisovali v unijo ali delovali na političnem polju za delavske interese. Ugodnosti, ki jih navaja na papirju posebno C.F.I. Co., je le malokdo deležen. Kom-paniji služijo edino ža vado. Letos so volitve v državne urade ter za zveznega predsednika. Tukaj ima delavstvo priliko zastavkati, in to na način, da bo kaj izdalo. Namesto, da izvoli tiste ki delajo za kompanijske interese, naj izvoli svoje ljudi, ki bodo služili delavskemu razredu.: Rojaki delavci, storimo kolikor največ moremo, da se socialistična stranka pojača in da izvolimo v javne urade njene kandidate. Brez te zmage tudi drugih ne bo. Fr. Potochnik. VESELICA "SOSEDOV" V CICERU V SOBOTO 14. APRILA. CICERO, ILL. —- Ako še niste bili nobenkrat pri sosedih v Ciceru, obiščite jih gotovo v soboto 14. aprila (pred belo nedeljo), ko bo imelo društvo "Sosedje" št. 449 SNPJ. plesno in domačo zabavo, ki se vrši v Masarykovi šolski dvorani na So. 57th Ave. in W. 22nd PI. Med cicerskimi sosedine vedno prijetno; ako se še niste, se boste o tem gotovo prepričali prihodnjo soboto. Imeli bomo dobro godbo, postrežba bo izborna, zabave zadosti za vse. Vstopnina je samo 50c. Na veselo svidenje dne 14. aprila zvečer. Frank Margolle. Listu v podporo. IV. izkaz. Darragh, Pa.: Po 25c: Math Drap in Andy Hrovat; Math Jurekovich, 50c. Skupaj $1.00. Niles, O.: Louis Strah, 50c. Cleveland, 0.: Po $1.: Anton Garden, Ciril Obed in Frank Barbie; Anton Kukovac, 50c, skupaj §3.50. Chicago, III.: Po $1: Angeline Tich, J. J. in Frank Florjancich; Mike Koren, 50c, skupaj $3.50. West Newton, Pa.: Po $1: John Langerholz in Joseph Zorko, skupaj $2.00. Vandling, Pa.: Joseph Cebular, 50c. Strabane, Pa.: Anton Rupnik, $1.00. Duluth, Minn.: John Kobi, 25c. Johnstown, Pa.: M. Logar, 25c. No. Chicago, III.: A. F. Žagar, 75c! Flint, Mich.: John Lamuth, $1.00. Skupaj v tem izkazu $14.25, prejšnji izkaz $182.09, skupaj $196.34. POROČILO O PODPORI ZA STAVKUJOČE RUDARJE, KI SMO JO PREJELI V MARCU. GLENCOE, O. — V podporo našim stavkujočim premogarjem v vzhodnem Ohiju >je naš pomožni odbor prejel v marcu sledeče vsote: Stavkovni sklad SNPJ., poslal Vincenc Cain- kar...................................$ 500.00 Od skupne veselice društev in klubov, ki jo je aranžiral S. D. dom v Detroitu, Mich., poslal Peter Puhek.................... 100.00 Od veselice druš. 119 SNPJ., Waukegan, 111., poslala Frances Zakovšek ............... 50.00 J. S. Z., Chicago, iz svojega stavkovnega fonda, poslal Chas. Pogorelec .............. 75.00 Druga pošiljatev iz stavkovanega fonda SNPJ., poslal V. Cainkar.................*____ 1,000.00 Skupaj ............................$1,725.00 Do 15. aprila bo ta vsota vsa razdeljena med stav-■kujoče rudarje ter njihovim družinam (članom in nečlanom SNPJ.) Omenil bi k našim pomožnim akcijam kaj več, a naj za sedaj govore drugi. Tisti, ki delo sabotirajo in sejejo neslogo, dobe zasluženi odgovor, ki ga jim bo dala, oziroma ga jim je že, naša delavska javnost. Sporočam tudi, da sem prejel dva mala paketa obleke od A. Šemrova v Detroitu, katera je bila z odobrenjem odborovega tajnika Joe Snoja razdeljena v Glencoe. — Vsem nabiralcem in prispevateljem se za pomoč v imenu prejemnikov iskreno zahvaljujem. Nace Žlemberger, predsednik pomožnega odbora za vzhodni Ohio. SPORED PRVOMAJSKE PROSLAVE KLUBA ŠT. 1 J. S. Z. V CHICAGU. CHICAGO, ILL. — Dramski odsek je poročal seji kluba št. 1 dne 23. marca, da je izdelal za klubovo prvomajsko slavnost, ki bo v torek 1. maja v dvorani SNPJ., sledeči osnutek sporeda: 1.) Internacionala, igra orkester. 2.) Slovenski govor. 3.) Pevsiki zbor "Sava" zapoje "Marseljezo". 4.) Angleška deklamacija "The Caliban in the Coal Mineš". 5.) Godbena točka. 6.) Angleški govor. 7.) Sotospev. 8.) Slovenska deklamacija. 9.) "The Second Story Man", igra v angleščini (Spisal Upton Sinclair). 10.) Prosta zabava in ples. Program se prične točno ob 8. zvečer. Dasi bo klub imel s to slavnostjo velike stroške, bo vstopnina samo 35c za osebo. — P. O. VOLITVE DELEGATOV ZA VII. REDNI ZBOR J.S.Z. BODO V KLUBU ŠT. 1 V PETEK 27. APRILA. CHICAGO, ILL. — V petek 27. aprila se vrši redna seja kluba št. 1, na kateri bomo volili delegate za VII. redni zbor JSZ. Razpravljali bomo o sporedu zbora, o raznih poročilih in našem bodočem delu. Ker bo ta seja zelo važna, vas nanjo že sedaj opozarjamo. — Privedite svoje prijatelje, da pristopijo v klub. P. O. Izseljevanje Iz Zedinjenlh držav v Kanado Marsikdo v tej deželi živi v veri, da se stanovniki Zedinjenih držav nikamor ne izseljujejo. Vsakdo je vesel, da je tukaj. Resnica pa je, da zelo veliko ameriških državljanov išče srečo v tujih deželah. Tisoče jih je v raznih ameriških republikah in v Kanadi, mnogo tisoč v Aziji, Afriki in Evropi. Tu ne mislimo tistih, ki gredo na tuje za "good time", ampak one, ki iščejo službe. V Kanado npr. se je meseca novembra 1927 use-lilo 5,904 oseb, izmed katerih jih je bilo 1,816 iz Anglije in 1,719 iz Zedinjenih držav. Vsi ti so prišli v Kanado radi dela. Prošlo leto se je uselilo v Kanado blizu dve sto tisoč oseb, izmed katerih jih je mnogo iz Zedinjenih držav. A tudi Kanada da precej naseljencev tej deželi, posebno onih, katerim je Kanada samo postaja, preko katere gredo v deželo Uncle Sama. Agitatorji na delu. Naročnin na Proletarca so poslali: Jacob Rozic, Milwaukee, Wis.....................9 Anton Jankovich, Cleveland, 0.....................9 Anton Zornik, Herminie, Pa.....................8 Frances Artach, No. Chicago, 111.................5 John Tancek, Girard, 0.........................4 Andrew Vidrich, Johnstown, Pa.................4 Jack Rupnick, Sheboygan, Wis...................4 John Kosin, Girard, 0...........................3 Chas. Pogorelec, Chicago, 111.....................3 Stephen Zatoric, Conemaugh, Pa...................3 Joseph Zorko, West Newton, Pa...................2 Frank Pohle, Finleyville, Pa.......................2 John M. Stanich, Pueblo, Colo...................2 John Teran, Ely, Minn...........................2 John Kobi, Duluth, Minn.......................2 Frank Benchina, Chicago, 111.....................2 Thomas Petrich, Detroit, Mich...................2 Tony Strazisar, Windber, Pa.....................2 K. Erznoznik, Red Lodge, Mont................... 2 Frank Bizjak, Chicago, 111..... John Terčelj, Strahane, Pa. George Smrekar, Aliquippa, Pa. John Krebelj, Cleveland, O..... Anton Andres, Chicago, 111. ... Tony Saiz, Forest City, Pa. ... Louis Sterle, Krayn, Pa...... Joseph Tursich, Jerome, Pa. . . . Max Martz, Buhl, Minn........ Joseph Presterl, Collinwood, 0. Rud. Potochnik, Detroit, Mich. . Martin Kovač, Aguilar, Colo. . Joseph Paulich, Delmont, Pa. . Steve Milavec, Nokomis, 111. . .. Z MENOJ JE TAKOLE: V dveh letih šem delal nekaj tednov v tej, nekaj tednov v drugi delavnici. Ni več dela, so rekli, dali so nam plačo, mi pa smo pobrali cunje za preoblače-nje, ter odšli. Ni bilo dela, in sem odšel drugam. Dobil sem ga, in čez teden ali dva se je ponovilo kakor prvič: Kom- panija nima naročil, je pojasnjeval klerk ali boss. Pridite naokrog čez kakih šest tednov. Brez dela sem že pet mesecev. Namreč, delal sem teden, dan ali dva, ali po nekaj ur tu ali tam. Črtan sem že iz dveh društev, izgleda, da bom moral pustiti tudi druge. Ni novcev za jela, tni jih za asesmente. Sem brez sredstev in brez dela. Bi se kam obrnil, a ne vem kam. Ni dela za vse, ki ga iščemo. To je zapreka. — J. K., Ohio. RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z. za mesec januar 1928. DRŽAVA V M I S d 9 = s* ■o C 0 . IN MESTO Ol S-S i s *.J3 C i. — o 13 53 £ " 0- H Ii QS ►a t—< o £ > » U C Dri. okr. t CALIFORNIA ; M. at L. ... 6 ILLINOIS: .... $ .40 Virden ..... 4 4 $1.20 • . • . Springfield . 6 3 2.85 .... .... .90 2.00 Nokomis . .. 1 19 6.95 . ... . Chicago 7.00 2.00 No. 1..... 20 20 .... Chicago 4.00 No. 20 .. . 40 12.00 Gillespie ... 3 ' 6 . . 3.00 $7.65 $7.65 .90 INDIANA: .45 .65 Clinton .... 4 2 10 1.90 .45 KANSAS: .80 Cockerill .. . 4 4 2.60 .... 8 2.40 1.20 1.20 .80 MICHIGAN: 4.50 6.00 Detroit .... 40 20 19.00 4.50 MINNESOTA .60 M. at L. . . . 6 2.10 .45 .45 OHIO: Maynard ... 21 ¥.55 ... . .... l'.iö Warren .... 6 5 . . .... Girard ..... 42 6 14.70 .... .... 4.80 Bridgeport . 39 ... . 4.87 1 .... '.60 M. at L..... 6 1.80 4.871 PENNA.: Grays .90 Landing .. 9 2.70 Canonsburg . 27 2 io 8.80 2.90 Sygan ..... 17 20 5.10 1.70 Herminie . . . 7 "i 2.45 .... .80 Forest City.. 4 4 2.60 .... .80 Luzerne .... 10 3 4.05 1.20 Pittsburgh . . 26 13 12.35 3.90 Latrobe .... 3 5 2.65 .... .80 Lloydell . . . 15 4.50 1.50 Burgetts- 11.021 11.021 .70 town .... 1 .30 WISCONSIN: 4.00 Sheboygan . 20 20 13.00 Milwaukee . 40 12.00 V.Ö6 6.00 4.00 WYOMING: Sublet ..... 8 7 4.85 1.121 1.121 1.50 351 146 130 $156.40 $37.271 $37.271 $50.15 Rednih Dualnih Izjemnih Znamk na roki 1. jan. 1928----192 43 172 Prejeli od stranke...........400 200 Skupaj .................592 243 172 Razpečanih tekom meseca .......351 146 130 Na roki 31. jan. 1928...........241 97 42 TAJNIŠTVO J. S. Z. "Proletarec" je list, ki je urejevan tako kakor je za delavstvo potrebno, ne tako kakor "ljudstvo hoče". Tak list je vreden da ga citate. Priporočite ga znancem. Poročilo pomožnega odbora clevelandske federacije društev S. N. P. J. Koncem novembra 1927 je clevelandska federacija SNPJ. naslovila na clevelandske Slovence apel za pomoč stavkujočim premogarjem. Izvolila je poseben odbor, ki je vodil to delo. Imena posameznih prispe-vateljev so bila sproti objavljena v listih. Tu je podan celoten izkaz dohodkov v naš fond za pomoč stavkar- jem: Društvo SNPJ. prispevala..................$ 251.00 Nabrano med člani društev SNPJ. na sejah . . 141.10 Prispevki društev S. D. Z..................................163.30 Prispevki posameznih članov S. D. Z..............34.25 Prispevki društev S. S. P. Z..............................74.50 Člani SSPZ. prispevali......................................21.00 Razne druge organizacije prispevale................543.80 Prispevki članov raznih drugih organizacij . . 78.60 Posamezniki nabrali............................................383.22 Skupaj nabranega v gotovini ..........$1,690.77 Izplačila: Poslano gl. predsedniku SNPJ. v stavkovni fond premogarjev.....................$1,151.60 American Exipress Co., stroški s pošiljatvami obleke itd............................. 173.91 Franku Butala za čevlje.................. 120.00 Listki za podarjeni pas................... 16.25 Razni stroški............................ 5.18 Skupaj izdatkov ....................$1,466.94 Še v blagajni........................ 223.83 Skupaj kot zgoraj................$1,690.77 Obleke, obuval in drugih potrebščin ter živil je bilo poslano v stavkovna okrožja 10,972 funtov v 102 zabojih. Pod rubriko, "prispevki raznih organizacij" so vštete vsote, ki so že bile posamezno navedene v prejšnjih izkazih. Npr., klub društev Slov. nar. doma je prispeval $100; dramatično društvo "Verovšek" $121; $144.80 je bilo dohodkov od prodanih listkov za dobitek, ki ga je dobila št. 254. Vsi denarni in drugi prispevki, ki jih je prejela ta pomožna akcija, so od clevelandskih Slovencev, razun v štirih slučajih, ki so ji bili poslani od zunaj. —Preostanek, ki ga ima še na roki, je poslan v nabrani namen gl. predsedniku SNPJ. Naš odbor se vsem prispevateljev ter sodelavcem zahvaljuje, posebno še gospem Štefančičevi, Medvedovi, Pengovi in Bašelovi za njih požrtvovalno delo. — Zahvaljujemo se nadalje skupnim društvom SSPZ., in SDZ. za sodelovanje ter vsem ostalim organizacijam. Morda ne bo odveč, če izrazi naš odbor še svoje mnenje z ozirom na pritožbe glede delitve podpore, ki prihajajo iz nekaterih stavkovnih okrožij Pennsylvanie in Ohio. Posebno kritično se izražajo nekateri proti osebam, katere je pooblastil V. Cainkar, predsednik SNPJ., da dele podpororo, kolikor jo pride iz ali skozi glavni urad SNPJ. Največ pšic je bilo spuščenih proti Nacetu Žlembergerju in John Terčelju. Naš odbor je bil od zaupnikov, ki so podporo delili, mnogokrat vprašan: /'Komu hočete, da razdelimo poslane stvari?" Odgovarjali smo vedno, da je podpora, zbrana pod okriljem naše federacije, namenjena za tiste stavkarje slovenske narodnosti, ki ,so jo najbolj potrebni, neglede na njihovo versko ali politično mišljenje. V slučaju, da jim poslanega blaga preostaja (mi smo pošiljali v naselbine samo blago), smo rekli, naj se razdeli med najpotrebnejše stavkarje drugih narodnosti. Kot smo obveščeni, se je podporo tudi delilo po našem navodilu. V,sled tega je prišlo do obtožb v društvih, češ, ti in ti razdeljevalci, odnosno zaupniki, so delili krivično, ker niso vpoštevali članov SNPJ. VSEH narodnosti. Naš namen ni da koga zagovarjamo ali branimo, pač pa konstatirati dejstva. Ko smo organizirali to pomožno akcijo v Clevelandu, je 'bil naš sklep, da ibomo pošiljali nabrane prispevke v blagu na William Marge-styja v Pittsburghu, ki ga je v ta namen delegirala Amerišvka delavska federacija, denar pa na gl. urad SNPJ. Nekaj dni po tem našem zaključku smo čitali, da se podporo, ki prihaja na unijske lokale, ne deli pravično — da se slovenske stavkarje in njihove družine prezira. Izprevideli smo, da bi od naše pomožne akcije slovenski rudarji prav malo ali celo nič ne dobili, zato smo sklep spremenili, ter nabrano blago poslali v stavkovna okrožja našim slovenskim zaupnikom. Naše ljudstvo je neagresivno — to je, rado sledi, pomaga ter vztraja v stavkah ter v vseh podobnih bojih, ne trudi pa se, da bi tudi odločevalo. Vsled tega je naravno, da ga oni, ki so na vrhu, ne poznajo, kadar je treba kaj dati. Iz noznejših poročil smo tudi izprevideli, da razne narodnosti, zastopane v industrijskih okrožjih, npr. Madžari, Italijani, Poljaki itd., pomagajo le svojim rojakom stavkarjem. Brez poseb* nega medsebojnega dogovora se je torej uveljavilo pravilo, SVOJI ZA SVOJE". Prispevki, ki jih je prejel naš odbor v Clevelandu, bilo v gotovini ali blagu, so bili skoro izključno od Slovencev, namenjeni slovenskim stavkujočim rudarjem, njihovim ženam ter deci. Prispevke je naš odbor prejemal od vseh, neglede na versko ali politično pripadnost, in razdeljeni so bili po istem pravilu, kot že naglašeno prej. Odmevi iz Ohija in Penne, ki gredo za tem da di-skreditirajo pomožno akcijo SNPJ., izhajajo iz strankarskih predsodkov ter osebnih mrženj. Ta malkon-tentni element, vsaj v Ohiju, skuša ustvariti mnenje, Za OHIO V necleljo 29. aprila ob 2. popoldne v Vzhodni - slovenski dvorani v Boydsvillu, BRIDGE- PORT, konferenca soc. klubov in društ. Izobraževalne akcije J.S.Z. da se podpora deli samo slovenskemu članstvu SNPJ., člane drugi narodnosti pa se prezira. Pravijo, oziroma na ves glas vpijejo, da se bi morala nabrana podpora deliti vsem članom SNPJ. enako, neglede na narodnost ali stopnjo pomankanja. To bi bilo izvedljivo le, če bi imeli na razpolago namesto pol drug sto zabojev obleke in poldrug tisoč v gotovini vsaj par milijonov v gotovini. Kdo je zbral skupaj teh deset tisočakov, nekoliko ton obleke in živil pod okriljem SNPJ.? Ali so jih zbrali skupaj Hrvatje? Čehi? Poljaki? Slovaki? Ali so jih prispevali Slovenci? Ali so ti prispevki prišli skupaj ipotom rednega ali izrednega asesmenta SNPJ.? Če bi, tedaj bi kritiki imeli pravico zahtevati -— toda ne toliko kot sedaj, ampak, da se podporo deli PROPORCIONALNO. V fond SNPJ. ,za stavkarje so prispevala skoro izključno slovenska društva. Iz raznih dopisov razvi-dimo, da so tista njena društva, v katerih dominira kaka druga narodnost, poslala prispevke drugam, ne pa Skozi gl. urad S. N. P. J. V Clevelandu so v ta fond prispevala tudi slovenska društva drugih organizacij, in prispevala so za slovenske rudarje. Vsi tisti, ki kritizirate delitev, si zapomnite: Od vse nabrane podpore, ki je šla skozi naš odbor, je bilo prispevane najmanj 98 odstotkov od Slovencev. Precejšen njen del so prispevali rojaki ter slovenska društva, katera ne pripadajo SNPJ. Vsa ta podpora je 'bila deljena tudi med druge narodnosti, in to v veliko večji meri, kot pa so v naših akcijah sodelovale ali pa prispevale vanjo. Torej kaj hočete več?! , Ti spori, ki so jih gotovi nezadovoljneži pognali v javnost, niso v čast nikomur in le pokazujejo, da je med Jugoslovani še vedno vse preveč balkanizma, pravičnosti in razsodnosti pa veliko premalo. Mar ni resnica, da druge narodnosti podpirajo v prvi vrsti svoje rojake? Kako morete potem zahtevati večkratno podporo za stavkarje ene narodnosti na račun ¡kake druge? Solidarnost delavstva se ne neguje na način kakršnega se poslužujete. Železne pete kapitalizma se delavstvo ne bo rešijo z medsebojnim vzplamteva-njem strasti, mrženj ter predsodkov, ampak z razumom v znamenju sloge. Za pomožni stavkovni odbor clevelandske federacije S. N. P. -J., Anton Garden, Edward Branisel, Louis Zorko. LISTNICA UREDNIŠTVA. Včasi se dogodi, da se kak dopisnik zelo potoži, ako ni njegovo poročilo objavljeno v tednu v katerem ga je poslal, ali v izdaji naslednji teden. Mnogokrat se dogodi, da je nam to pri najboljši volji nemogoče. Pripeti se, da imamo dopisov in poročil toliko, da bi z njimi lahko napolnili list od prve do zadnje strani. Umevno je, da jih mora vsled tega precej izostati, včasi tudi taki, ki so nujni. Prosimo prizadete, da to upoštevajo ter nam take neprilike oproste, ker smo proti njim v danih okolščinah brez moči. Slovenskemu ženstvu v CHICAGU naznanjam, da je ANTOINETTE BEAUTY PARLOR sedaj pod mojim vodstvom. Priporočam se vam vsem za naklonjenost in vam zagotavljam najboljšo postrežbo. Stalne odjemalke so deležne ZNIŽANIH CEN. Izvršujemo vse v to stroko spadajoče posle. Edina slovenska firma te vrste v Chicagu. Permanent waving, marcelling, finger and water waving, etc. Naslov: 3525 W. 26th Street, Chicago, 111., Telefon, Crawford 1031. FRANCES A. TAUCHAR, lastnica. ZADRUZNA BANKA V LJUBLJANI se priporoča rojakom v Ameriki za vse finančne transakcije. Njene ameriške zveze so: 1.) S. N. P. J. v Chicagu. 2.) Amalgamated Trust and Savings Bank, Chicago, III., Ill West Jackson Blvd. 3.) Amalgamated Bank of New York, 11—15 Union Square, New York. 4.) Frank Sakser State Bank, New York. Hranilne vloge obrestuje nevezane po 5% vezane po 7% Denar za našo banko se lahko pošlje eni teh bank s pristavkom: Na račun Zadružne banke, (On account of Zadružna Banka), Ljubljana, Jugoslavia Zadružni banki pa je treba sporočiti, koliko in kam se je denar nakazal in kakšnemu namenu naj služi. Obračajte se v vseh bančnih in podobnih poslih na naš zadružni zavod. NASELBINI BARBERTON IN RITTMAN ZA STAVKARJE. BARBERTON, O. — Slovenska naselbina tega o-krožja je p odvzela akcijo za gmotno pomoč premogar-jem SKUPNO. Prvi sestanek je sklicalo druš. "Tri-glas" št. 48 SNPJ., ki se je vršil dne 28. febrnaria v dvorani društva "Domovina". V tej pomožni akciji za naše boreče se brate pre-mogarje so sodelovale sledeče barbertonske organizacije: društva št. 48, 73, in 626, vsa od SNPJ.; druš. št. 44 JSKJ.; št. 28 SDZ.; št. 110 KSKJ.; št. 61 SSPZ.; samostojno društvo "Domovina"; klub št. 232 JS7- Pomagala je tudi naselbina Rittman. Tu objavljamo imena vseh, ki so darovali v naš stavkovni sklad, potem pa bom navedel še druga pojasnila. Prispevali so: Klub št. 232 JSZ. $10; Po $5: Jos. Petrich, Neimenovan. Po $3: Družina John Garbor, Frank Carr. Po $2: John Balant, John Vadnar, Joseph Lipovac, Joseph in Mrs. Valenčič, John in Mrs. Debevc, August Mesler, Matt Kopač, Frank Steblaj, Frank Mezich, Purgar, Jos. Vidergar, John Spetič. Louis Novak $1.65. Po $1.50: Frank Poje, Steve Stonich. Po $1: Albina Poljane, Anton Troha, Frank Sterle, John Belčič, Joe Lukežič, Joe Richter, John Mramor, Frank Doles, Anton Stritar, Jacob Zaiar, Luka Može, Joseph Konestabo, Andrew Bombach, Louis šemrov, Joseph Hiti, Frank Gorjup, Anton čekada, Jerry Župec, Frank Capan, Frank Vi-rant, Frank Močilnikar, Frank Merkun, Frank Grim, Anton Žagar, Joseph Jankovich, Joseph Jerman, Frank Likovich, Jerry Penko, John Lintel, Matt Mihelčič, John Jene, John Bolha, Joseph Smuk, Matt Usnik, Anton Devjak, Joseph Jerman ml., John Župec, Jerry Muhich, Frank Boh, John Jankovich, Agnes Jankovich, George Sonoff, John Gorenc, Matt Platnar, Martin že-leznikar, Jacob Matozelj, Frank Smuk, Louis Križaj, Anton Križaj, Joseph Sustaršič, Frank Tonja, Rudolf Zgainer, Frank Markovich, Anton Misič, Frank Troha, Steve Trenta, Rudolf Knaus, John Meglich, John Kra-šovec, Frank Šega, Frank Mihelčič, John Rupert, John Otoničar, Max Axner, Jennie Troha, Anton Ogrich, Milan Kezele, John Smerdel, Joseph Znidaršič, M. Močnik, Apt. Pozninovich, Joseph Fabri, Joseph Hiti, Joseph Lah, Anton Gradišar, Anton Ošaben, Anton Valenčič, Frank Ambrožič, Frank čič, Frank Spetič, John Ujčič, Agnes Lužar, John Černe, August Maver, John Stražišar, Gregory Porok, Louis Rebernak, Lowrence Frank, Paul Anton, Ignac Knaus, Joseph Gabrovšek, Joseph Beščak, Angela Penko, Joseph Lekšan, Louis Arko, Mike Janeš, John Misich, John Klančar, Andrew Ule, Paul Palčič, Mike Centa, Anton Okolish, Andrew Blazich, Mike Škerl, Anton Rozman, Valentine Rozman, Helena Kuralt, Mary Debevec, Joseph čič, Joseph Mekina, George Lautar, Fred Udovič, John Podlipec, Louis Repar, Anton Kaluža, Josephine Platnar, Frank Iiranz, Frank Platnar. Po 50c: Anton Gerbec, Frank Fister, Frank Beg, Jacob Sabec, Frank Terhlen, Anton Steblaj, Jennie Skerl, Anton Ozbolt, Adolf Arko, John Stražišar, John Stoipar, Frank Zakrajšek, Joseph Skra-ba, Frances Skubelj, Anton Jakich, Frank Serjak, Anton Kranjc, John Cimperman, Joseph Župi, Ivan Skra-ba, Frank Ocepek, Apolonija Likovich, Stanley Kal-čič, Joseph Rogelj, John župi, Frank Znidaršič, John Rogelj, .lolln Zalar, Andrew Šerjak, Jera Podpeenik, Frank Jevnikar, John Rataj, Frank Žgajnar, Jernej Gerbec, John Gerbec, James Kunstek, Anton Gradišar, Cen. Beker, Jerry Sterle, Anton Stopar, Frank Tancek, Frank Smole, Joseph Ujčič, Jernej Zakrajšek, Margaret Grimšič, John Ujčič, Anton Gerbec, Louis Martich, Frank žabkar, Joseph Usnik, Joe Mačerol, Frank župec, Louis Skuibic, Joe Mnglič, Anton Jerina, John Verda. Helena Košir 40c. Po 25c: Louis Brus, Jera Zakrajšek, Frances Maček, Frank Kramar, Joseph šega, .Tohana Lužar, Anton Rozman, Joseph Makovec, Jim Sajaboh, Harry Brown, John Nagi, Andrew Grimsich. Po 20c: John Drobnič, Joseph Zibley Rittman, Ohio. —'Joe Polsek $5. Po $2: Peter Palčič, John Zdravje, Anton Pečnik, Joe Janežič, At. Rica, John Fidel, Mike Semich. Valentine Hiti $1.25. Po $1: Stefe Stefanik, Mike Kavlja, Ignac Hudja, John Drobnič, Neimenovana, Anton O grič. Matt železnik, John Puželj, Chas. Dormish, Joe Ujčič, Anton Menart, Louis Hogod. Mike Golob. Po 50c: Frank Bajc, Anton Kukec, Frank Žagar. Anton Sulek 25c. Skupno je bilo nabranega $244.45. Sodelovalo je v akciji osem podpornih društev in barfoertonski socialistični klub, katerega člani so v polni meri vršili svojo dolžnost. Vsota je bla sorazmerno razdeljena sodelujočim društvam, da jo pošljejo glavnim uradom svojih jednot in zvez v svrho za katere je bila zbrana. Tako npr. je odposlal naš socialistični klub $27.16, torej vsoto ki je odpadla nanj, tajništvu JSZ. v stavkovni fond za premogarje. Tri prej označena društva SNPJ. so po-slaal glavnemu uradu SNPJ. v isti namen svoj delež $81.48 in enako so storila vsa druga društva, ki so o-značena društva SNPJ. so poslala glavunemu uradu SNPJ. v isti namen svoj delež $81.48 in enako so storila vsa druga društva, ki so označena v uvodu. V imenu kluba št. 232 JSZ. se vsem darovalcem iskreno zahvaljujem. — John Jankovich. NAROČITE "NEW LEADER"! Če hočete biti točno poučeni o delavskem gibanju v tej deželi, naročite angleško socialistično glasilo "New Leader". Več sto slovenskih in drugih jugoslovanskih delavcev ga že prejema. Naročite si ga tudi vi. Stane $2 letno. Naročnino sprejema "Proletarec". Društvo "Sosedje", SPOMLADANSKO VESELICO št. 449, S. N. P. J. -na- __—--—--- ki jo priredi v soboto 1 4. aprila 1 928 v Masarykovi šolski dvorani, S. 57th Ave. in W. 22nd PL, CICERO, ILLINOIS. Vstopnina 50c za osebo. Igral bo izborni "Cardinal Colegians orkester" Torej, ne pozabite, v soboto pred Belo Nedeljo in pridite vsi, prvovrstna'zabava za vse, ODBOR. IZ UPRAVNISTVA. Ali je vaš klub JSZ., ali društvo, že poslalo naročilo za prvomajsko številko "Proletarca"? Mogoče, da niste prejeli pisma. Razpravljajte o stvari vseeno. Od zadnjega izkaza so naročila po 50 izvodov: druš. "Slovenski napredek", Klein, Mont.; št. 48 SNPJ., Barber-ton, O.; št. 124 SNPJ., Forest City, Pa. Po 25 izvodov: žensko društvo "Nada" št. 102 SNPJ., Chicago, 111.; št. 315 SNPJ., Canton, O.; št. 115 SNPJ., Joliet, 111.; št. 209 SNPJ., Nokomis, 111.; št. 27 SNPJ., Frontenac, Kans.; št. 81 SNPJ.. Red Lodge, Mont.; št. 6 SNPJ., Morgan, Pa.; klub št. 41 JSZ., Clinton, In d.; št. 268 SNPJ., Ely, Minn. Po 10 izvodov: druš. "Kras" SNPJ., Muddy, 111.; klub št. 50 JSZ., Virden, 111.; št. 13 SNPJ., Bridgeport, O.; št. 295 SNPJ., Bridgeville, Pa.; št. 198 SNPJ., Willard, Wis. Po 5 izvodov: John Pungartnik, Port Washington, Wis.; Ludvik Medveshek, 5 izvodov za v stari kraj; Anton Ausich, 4 izvode. • Na drugi strani platnic je nekoliko opisa o vsebini v prihodnji prvomajski številki. Uredništvo nas zagotavlja, da napravi od svoje strani vse kolikor more, da pride med naše delavstvo zopet list, ki je nam vsem v ponos. Pisatelj Ivan Vuk nam piše med drugim: "Vaši uspehi, kar se tiče izdajanja 'Proletarca' in koledarja, so res — oprostite — zavidanja vredni . . ." Za uspeh prvomajske številke so potrebna gmotna sredstva, kajti brez teh je ne moremo izdati v obsežni obliki ter z mnogimi ilustracijami. Gmotna sredstva dobimo z naročili, oglasi ter prispevki v podporo. Predvsem je nam za naročila, kajti trudimo se zato, da ljudstvo list čita. Vsakdo lahko pomaga, da se majsko številko čim bolj razširi. Vprašajte prijatelje, da se nanjo naroče. Nihče ne bo odrekel tako male vsote. Ako bi ise hoteli naši čitatelji potruditi toliko, da bi Priatapajta k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročit« «i dnavnik "PROSVETA". Liat «tane za ealo lato $8.00, pol lata pa $2.50. Ustanavljaj t« nova druitra. Deset ilanOT(ie) j« treba ■a novo drnitvo. Naslov za list ln aa tajniitvo ja: 2657 So. Lawndal« A ve., Chicago, 111. SLOVENSKA PEKARNA Slovencem in Hrvatom v North Chicago-Waukegan, III., priporočamo moderno, higijenično pekarno "ROYAL BAKERY" Gospodinje, vprašajte pri vašem trgovcu vedno in povsod za kruh iz naše pekarne. ANTON F. ŽAGAR, lastnik 1724 So. Sheridan Rd. Tel. 5524 North Chicago, III. dobil vsaki povprečno vsaj enega naročnika na prvomajsko številko, bi to povečalo njeno cirkulacijo za par tisoč izvodov. Pošljite nam točne naslove in vsoto, list jim pošljemo mi. • V teh par tednih radi obilice dela upravniku ni bilo mogoče poslati opominov onim katerim je naročnina potekla. Prosimo jih, da jo obnove, ne da bi čakali na naše pismo. S tem bodo pomagali listu in omogočili upravniku porabiti čas v agitaciji za prvomajsko številko. • Seznam poslanih naročnin je objavljen v tej številki. "Proletarec" potrebuje vsaki teden takega. V tej krizi je prizadet bolj kot drugi slovenski listi. Agitatorji in zastopniki, kot naročniki in čitatelj, čemu treba vednih apelov? Tisti, ki agitirajo, jim jih ni treba. Ostale prosimo, da posnemajo druge, in "Proletarec" postane najbolj razširjen slovenski list. O ZAKLJUČNI PREDSTAVI DRAMSKEGA ODSEKA KLUBA ŠT. 1. J.S.Z. V nedeljo 8. aprila je dramski odsek kluba št. 1 v Chicagu vprizoril Molierjevo komedijo v treh dejanjih "Zdravnik prati svoji volji". Udeležba ni bila zadovoljiva. Tri sto oseb v taki dvorani je malo. Vzrok je bilo pred vsem to, da se je stvar vršila na velikonočno nedeljo. . Razpoloženje je bilo zelo dobro. Dohodki so bili z ozirom na udeležbo zadovoljivi. Za našo stvar se je opravilo precej agitaoijskega dela. O igri sami bo poročano več prihodnjič. Naj tu opozorimo, da bomo. imeli v torek 1. maja prvomajsko slavnost v dvorani SNPJ., kjer bo na sporedu angleška igra, govori v obeh jezikih, deklamacije, nastopi "Save" in solistov ter druge točke. — P.O. t » . ^ . ________ t • "Innn™ ninnmimi/iw/i * t | 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. ? 4> T MARTIN BARETINCI€ POGREBNI ZAVOD ANTON ZORNFK HFRMINIE, PA. Trgovina z mešanim blagom. Peči in pralni stroji naša posebnost. Tel. Irwin 2102—R 2. CAP'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 111. L. CAP. lastnih 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, Phone Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila. Cene smerne. Postrežba točna. bisibb m se< bs * 0 tu g. » El VŠČIPCI El "PROLETAREC" NAJ "CRKNE"____ Na seji društva SNPJ. je prečitano v navzočnosti 32 članov pismo uprave "Proletarca", v katerem apelira, da se naročimo na prvomajsko izdajo. Prvi član: Predlagam, da naročimo 25 izvodov. — Drugi, tretji, četrti, peti itd., podpirajo. — Oglasi se Jože: "Kaj bi denar stran metali, če ne more tako izhajat, pa naj crkne! Protipredlagam, da prvomajske številke ne naročimo." — Predsednik seje mu vljudno svetuje, naj bo dostojnejši v izrazih. Vpraša trikrat, če kdo podpira protipredlog. Nihče. Ker ni podpiran, ne gre na glasovanje. Glasuje se samo za predlog in proti. Proti ni glasoval nihče, celo Jožetu je omahnila roka. — "Nortsajdar". "NEPRAVIČNA" DELITEV PODPORE STAVKARJEM. Šeipičev blok: "E, i nam morajo dati, zašto smo člani!" Nacetovc: "Vi dobivate asesmente in podpore, denar imate, a nq delate za nobeno dobro stvar. Če bi bila na svetu pravica, ne bi smela zgrešiti vaših naslovov ..." Kdor tega ne razume danes, bo morda jutri videl boljše. "GLAS SVOBODE" — DNEVNIK. Že tri mesece Bingelj sanja: "Hm-mm-m-mg-tnh-moj 'G. S.' postane drugi teden dnevnik." To pripoveduje kondukterju v kari in vsem, ki jih ne zanima. Drugače gre z njegovo novino jako slabo. Sedaj gliha z delegati, da bi kaj storili zanjo na bodoči konvenciji SSPZ. — K. Kmetec. ZA OBRANO TUJERODNIH. Generalni štab komunistične Workers Party je zopet izdal navodilo svojim podrejenim: Organizirajte koncile za obrano tujerodcev. Nabirajte prispevke, izvolite svoje ljudi v odbore in se prikazujte kot predstavniki ene tretjine prebivalcev Zedinjenih držav. — Dasi je ameriški svet v takih rečeh neveden, vendar razume, kdaj je kaka "akcija resna in kdaj ne. — Peter Pan. Tel.: Crawford 2893. Dr. Andrew Furlan edini slovenski ZOBOZDRAVNIK V CHICAGU 3341 West 26th Street. Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop. KAKO DOBITI V "PROLETARCU" VEČ PROSTORA? Pred tedni je bilo pod rubriko "Vščipci" stavljena "uganka" pod gornjim naslovom. Je veliko težja kot so navadne uganke in onih, ki so jo rešili, je malo. Jos. Ocepek, Detroit, Mich., pravi: "Agitatorji in vsi naročniki naj delujejo za razširjanje lista, pa bo postal dovolj obsežen." Agnes Potočnik, Glencoe, O., pravi: "Čimveč novih naročnikov, tim večji list, toliko več prostora." J. Gec., Cleveland, O., piše: "Za povečanje 'Prole-tarca' je potrebno, da mu pridobimo čimveč naročnikov in s tem čimveč dohodkov — šele potem bo lahko izhajal v večji obliki." Mary Erznožnik, Red Lodge, Montana, piše: "Kako povečati 'Proletarca', to je res uganka, ni pa težka. Več zanimanja zanj, več agitacije in več naročnikov, pa bodo urednikove pritožbe, da ni prostora čisto ponehale. 'Proletarca' lahko na ta način stalno povečamo in urednikove pritožbe o pomankanju prostora bodo izostale; tukaj storimo zanj kolikor največ mogoče, in bomo storili še več." Obljubljeno knjigo dobi Mrs. Erznožnik. REV. BOMBAČ IN AVTOMOBILI. Rev. Bombač v Barbertonu, O., ima več sreče kakor pameti. Svoječasno je dobil v tekmi za naročnike clevelandskemu dnevniku "Plain Dealer" v nagrado lep avto, in sedaj je dobil že drugega, katerega so mu kupili farani ter dali zanj $1,650. Če bi Bombač ne bil župnik, ampak recimo socialističen uradnik, bi mu o-čitali celo močnik, kračo in klobaso, toda za župnika ni nobena stvar predobra. Zato mu farani strežejo. "Krivoverec". ALI IMA LJUBLJANA ŠE UNIVERZO? Slovenski narod je že mnogokrat ob raznih prilikah protestiral proti baje nameravanemu ukinjenju ljubljanske univerze. Da bo soglasnost popolnejša, so DR. JOHN J. ZAVERTNIK ZDRAVNIK IN KIRURG Urad. 3724 West 26th Street Stan 2316 So. Millard Ave.. Chicago. III. T.I. na domu Lawndal* <707, ▼ uradu Crawford 2212-2213. Ura-duja od 2. da 4. pop., imamii torak in p.t«k, in od do t. zv*<*r vsakdan. VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina rasnih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih za stav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vTst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih tet hrvatskih rekordov. Moje geslo je* Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. Frank MMekSHSfi Waukegan, III. Phone 2726 se protestiranju pridružili tudi predstavniki ameriških Slovencev (tisti, katere se je pač pridobilo za to stvar). Če bi mi tukaj hoteli da bi protest kaj zale-gel, bi morali poslati novce. Dvajset tisoč dolarjev v pomoč ljubljanski univerzi bi bil še najizdatnejši protest. — Dijak. ZAHVALA NAŠIM SODELAVCEM. ALI BODO TUDI V PRVOMAJSKI ŠTEVILKI "VŠČIPCI"? Tistim, ki to vprašujejo: Najbrž. Morajo pa biti spisani z ozirom na to posebno izdajo. — Vred. Dramsik odsek kluba št. 1 se zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri predstavi v nedeljo 8. aprila. EnakO' se zahvaluje občinstvu za naklonjenost, ki mu jo je izkazalo s svojimi poseti, in se priporoča zanjo tudi v bodoče. — Odbor. SLOVENSKI BEAUTY PARLOR NA WEST SIDE V CHICAGU. KDO PRAVI, DA ČIKAŠKE ČLANICE S.N.P.J. "NE ZNAJO KUHATI"? Na seji druš. "Francisco Ferrer" je baje nekdo trdil, ali so trdili, da sem o čikaških Slovenkah izjavil, da ne znajo kuhati, ergo, konvencija SNPJ. mora iti tja kjer znajo! S to izjavo sem baje prišel na dan na seji društ. št. 1 in ne vem kje še. Le človek, ki je v boju prežet zlobe, se more zatekati k takim izmišljotinam. Tistim, ki jih z veseljem "uživajo" in "pre-bavljajo", želim dober tek. — Frank Zaitz. Mrs. Frances A. Tauchar je otvorila na 3525 W. 26th St. v Chicagu damski salon ali Beauty Parlor, kjer bodo v to stroko spadajoča dela opravljale izkušene moči. Mrs. Tauchar zagotavlja vsaki posetnici dober service po nizkih cenah. Patronizirajte njen lokal! , KAJ VAM V "PROLETARCU" NAJBOLJ UGAJA? Kdor odgovori najboljše na gornje vprašanje, dobi celoletno naročino na "New Leader", ki stane $2. Druga nagrada je knjiga, vredna $1. Odgovori bodo priob-čeni 10. maja. VELIKONOČNE IZDAJE. Dobil sem v roke nekaj slovenskih listov velikonočne izdaje. Velik obseg, mnogo oglasov, izrezki, par novic, nič originalnega — nikjer nobene "ambicije". — Kritik. Oglašajte priredbe društev in drugih organizacij v "Proletarcu". Vsled želodčnih neredov je mnogo trpel. "Brooiklyn, N. Y., 28. feb. — Vsled dolgotrajnih neredov v želodcu sem veliko pretrpel, od kar pa jemljem Trinerjevo Grenko Vino, je to prestalo in nisem imel neprilik že mesec dni. Vaš, Luigi Aversa." Stotine pisem prihaja vsak mesec s podobnimi izjavami. Trinerjevo Grenko Vino izpolnuje svoje obljube: iz-čišča odvodni organizem, pomaga prebavi, neguje tek do jedi, odpravlja zaprtje. Pišite na Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111., za BREZPLAČEN VZOREC in prložte lOc za pošljalne stroške. Kupon za brezplačen vzorec. Ime ............................................. Ulica ............................................ Mesto........................No. 2 VLAGAJTE TU 4 kjer so že tri generacije dovedene k neodvisnosti KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave. Chicago, 111. OTTO KASPAR, predsednik Varna banka za vlaganje vašega denarja Potujte v Jugoslavijo z našim posredovanjem