GozdnVestn 75 (2017) 294
Strokovna razprava
GDK 414(045)=163.6
Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod 
in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov 
(Curculionidae: Scolytinae) 
Recommendations for the Use of Various Biotechnical Methods and Chemical Agents 
for Bark Beetle Control (Curculionidae: Scolytinae)
Maja JURC1, Roman PAVLIN2, Andreja KAVČIČ3, Maarten DE GROOT4, Tine HAUPTMAN5
Izvleček:
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod 
in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae); Gozdarski vestnik, 75/2017, št. 
2. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 35. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila 
Marjetka Šivic.
V zadnjih desetletjih se v Sloveniji vrstijo številni ekstremni vremenski dogodki, med katerimi sta imela največje 
razsežnosti in posledice stoletna suša leta 2003 ter žledolom februarja 2014. Klimatologi napovedujejo pojave 
suš in večjih ujm v Evropi tudi mehanske in fiziološke poškodbe gozdnega drevja. Zlasti v nižinskih sestojih 
navadne smreke (Picea abies) lahko v prihodnosti pričakujemo tudi večje poškodbe zaradi biotskih dejavnikov, 
kot so Ips typographus, Pityogenes chalcographus, drugi podlubniki, domači fitoparaziti in invazivni tujerodni 
škodljivi organizmi. Na področju integralnega varstva gozda (IVG) smo pred novimi strokovnimi izzivi uporabe 
novega znanja o abiotskih in biotskih poškodbah gozda pri nas in v tujini, hitremu spreminjanju vremenskih 
razmer v okolju ter vse večjega vnosa tujerodnih škodljivih invazivnih vrst v gozdove. Ta dejstva terjajo razvoj 
in implikacijo sodobnih strategij IVG (SSIVG). V prispevku obravnavamo pomemben segment IVG: primernost 
uporabe različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov. Zaradi namnožitve 
podlubnikov je potrebno izvajanje vseh ukrepov integralnega varstva gozdov. Prednostno in vse leto je treba 
opravljati sanitarni posek lubadark in odstranjevati s podlubniki napadena drevesa iz gozda, ki mu sledi uničenje 
podlubnikov. Izjemno pomembna je pravočasnost izvedbe ukrepov, pred izletom nove generacije hroščev, kar 
terja ustrezno tehnično podporo, usklajenost in dobro organizacijo vseh izvajalcev del. Kot dodatni ukrep za 
zmanjševanje škode zaradi podlubnikov je na najbolj ogroženih območjih smiselno povečati število feromon-
skih pasti in nastav v obliki lovnih dreves, lovnih debel in lovnih kupov. Pasti in nastave bi tako uporabljali tudi 
za zatiranje podlubnikov, vendar le v določenih razmerah. Ker pa v pasti in nastave zajamemo le del populacij 
roječih hroščev, samo z uporabo teh ukrepov ne moremo ustaviti gradacije podlubnikov. Uporaba insekticidov 
je pri nas omejena z Zakonom o gozdovih (1993), prav tako je uporaba nevarnih insekticidov prepovedana v 
FSC certificiranih gozdovih. Uporaba atestiranih insekticidov je smiselna le v omejenem obsegu za imobilizacijo 
napadenih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ni mogoče odpeljati iz gozda pred izletom nove generacije hro-
ščev. Uporaba insekticidnih mrež (npr. sistemov Trinet® in Storanet®) ni upravičena zaradi negativnih vplivov 
na gozdni ekosistem.
Ključne besede: Picea abies, podlubniki, Ips typographus, Pityogenes chalcographus, integralno varstvo gozda, 
biotehniške metode, insekticidi, Slovenija
Abstract:
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Recommendations for the Use of Various Biote-
chnical Methods and Chemical Agents for Bark Beetle Control (Curculionidae: Scolytinae); Gozdarski vestnik, 
75/2017, št. 2. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 35. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled sloven-
skega besedila Marjetka Šivic.
In the last decades in Slovenia numerous extreme weather phenomena take place; among them, the worst 
dimensions and consequences had the hundred year drought in 2003 and icestorm (sleet) in February 2014. 
The climatologists forecast droughts and major disasters also for the future. They will cause major mechanical 
and physiological damage of forest trees. Above all in the lowland stand of the Norway spruce (Picea abies) we 
can also expect major damages due to biotic factors, e.g. Ips typographus, Pityogenes chalcographus and other 
bark beetles, native phytoparasites and invasive non-native harmful organisms. In the field of integrated forest 
protection (IFP) we stand in front of new professional challenges of the application of new knowledge on abi-
otic and biotic forest damages in Slovenia and abroad, fast changes of weather conditions in environment, and 
GozdnVestn 75 (2017) 2 95
1 Prof. dr. M. J., Biotehniška fakulteta, Oddelek za 
gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 
SI-1000 Ljubljana, Slovenija, maja.jurc@bf.uni-lj.si
2 R. P., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in 
obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, 
Slovenija, roman.pavlin@bf.uni-lj.si 
3 Dr. A. K., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek 
za varstvo gozdov, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, 
Slovenija, andreja.kavcic@gozdis.si
4 Dr. M. G., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za 
varstvo gozdov, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, 
maarten.degroot@gozdis.si 
5 Dr. T. H., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdar-
stvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, SI-1000 
Ljubljana, Slovenija, tine.hauptman@bf.uni-lj.si 
1 UVOD
1 INTRODUCTION
Po žledolomu februarja 2014, ki je prizadel več 
kot 50 % gozdne površine na območju Slovenije, 
so se v slovenskih gozdovih namnožili podlub-
niki, predvsem osmerozobi smrekov lubadar (Ips 
typographus (Linnaeus, 1758)) (slika 1) in šestero-
zobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus 
(Linnaeus, 1761)).
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije 
(ZGS) je bilo zaradi posledic napada smrekovih 
podlubnikov v letu 2015 za posek evidentiranih 
2,1 mio. m3 smreke (Picea abies (L.) Karst.), leta 
2016 pa 2,2 mio. m3 . Največje evidentirane količine 
iglavcev za posek zaradi napada podlubnikov v letu 
2016 so bile v Gozdnogospodarskem območju (v 
nadaljevanju: GGO) Ljubljana, in sicer 557.039 m3, 
sledita GGO Bled s 329.641 m3 in GGO Tolmin z 
281.424 m3. V januarju 2017 je znašala količina 
evidentiranega drevja za posek zaradi podlubnikov 
54.733 m3. Realizacija sanitarnega poseka drevja 
zaradi podlubnikov, evidentiranega konec leta 
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih 
sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
2016 in v letu 2017, glede na evidentirano drevje 
v letu 2017, znaša 93,3 %. Največje evidentirane 
količine s podlubniki napadenih dreves so bile 
januarja 2017 v GGO Bled (15.557 m3), GGO 
Ljubljana (12.360 m3) in GGO Tolmin (11.743 
m3) (Informacija o sanaciji škode zaradi napada 
podlubnikov …, 2017). Glede na to, da namnožitve 
podlubnikov praviloma trajajo več let, pričaku-
jemo, da se bo namnožitev v primerljivem obsegu 
nadaljevala tudi v letu 2017 (slika 2).
Zaradi največje namnožitve podlubnikov po 
drugi svetovni vojni in s tem povezane velike 
gospodarske škode je julija 2016 Ministrstvo za 
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) usta-
novilo Delovno skupino za obvladovanje biotskega 
ravnovesja in škodljivih organizmov v gozdovih, 
ki jo sestavljajo predstavniki MKGP, Gozdarskega 
inštituta Slovenije (GIS), Oddelka za gozdarstvo 
in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete 
v Ljubljani (BF-G), Zavoda za gozdove Slovenije 
(ZGS), Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, 
Gozdarske inšpekcije, podjetja Slovenski državni 
gozdovi, d. o. o. (SiDG), ter Zveze lastnikov gozdov 
increasing entry of non-native harmful species into the forests. These facts require development and application 
of modern IFP strategies (MSIFP). In this article we deal with an important segment of IFP: adequacy of diverse 
biotechnical methods and chemical agent application for bark beetle control. Bark beetles infestation requires 
performing all integrated forest protection actions. Preferentially and all year round sanitation felling of the 
bark beetle infested spruce trees and removal of infested trees from the forest, followed by destruction of bark 
beetles. Extremely important is timeliness of performance of these actions; it must take place before flying out 
of a new beetle generation, which requires appropriate technical support, coordination, and good organization 
of all actors of these actions. As an additional action for bark beetle damage reduction it makes sense to increase 
the number of pheromone traps and »trap trees« in form of fallen trees, trunks and piles (with the thicker parts 
of branches on the outside of the pile) in the most endangered areas. Traps and »trap trees« could be also used 
as bark beetle control, but only in certain conditions. As we catch only a part of swarming beetle populations 
in pheromone traps and »trap trees«, we cannot stop escalation of bark beetles only with these actions. Use of 
insecticides in Slovenia is limited by the Forest Act (1993), use of dangerous insecticides is also forbidden in 
FSC certified forests. Use of attested insecticides can be reasonably performed only in a limited scope for the 
immobilization of the infested forest wood assortments, which cannot be transported from forest before the 
flying out of a new beetle generation. Use of insecticide nets (for example systems Trinet® and Storanet®) is due 
to their negative impact on forest ecosystem not justifiable.
Key words: Picea abies, bark beetles, Ips typographus, Pityogenes chalcographus, integrated forest protection, 
biotechnical methods, insecticides, Slovenia
GozdnVestn 75 (2017) 296
Slika 1: 1/1 Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus), 1/2 kotilnica z adulti, 1/3 jajčeca v jajčnih nišah 
materinskega rova, 1/4 ličinka (bela, z rjavo glavo, zmerno ukrivljena, apodna, v zadnji razvojni fazi je dolga 5 
do 6 mm), 1/5 larvalni rovi z larvami, 1/6 nepigmentirana buba (buba je enako dolga kot zadnja ličinka, prosta, 
bela in ima na zadnjem koncu dva trnasta izrastka), 1/7 mlad imago, 1/8 vzdolžno zvezdasti rovni sistemi. 
(Foto: M. Jurc)
Figure 1: 1/1 the eight-toothed bark beetle (Ips typographus), 1/2 nuptial chamber with adults, 1/3 eggs in the egg 
gallery, 1/4 larvae (white, with brown head, moderately curved, legless, in the final development stage are 5 to 6 
mm long), 1/5 larval galleries with larvae, 1/6 unpigmented pupa (pupa is the same length as the last larva, free, 
white, and has a rear end of the two projection stratum), 1/7 young imago, 1/8 longitudinally star-shaped galleries. 
(Photo: M. Jurc)
Slika 2: Evidentirane količine iglavcev za posek zaradi podlubnikov v letu 2016 po gozdnogospodarskih enotah 
v m3/ha (evidenca ZGS)
Figure 2: Recorded amounts of coniferous felling because of bark beetles in 2016 by the Forest Management Unit 
in m3/ha (record SFS)
1/1
1/5
1/2
1/6
1/3
1/7
1/4
1/8
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih 
sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
GozdnVestn 75 (2017) 2 97
Slovenije. Delovna skupina je bila ustanovljena z 
namenom dopolnitve oz. priprave novih ukrepov, 
ki bi jih bilo treba izvajati za preprečevanje namno-
žitev podlubnikov v prihodnje in za zmanjševanje 
posledic sedanje namnožitve.
Kot prvi korak za doseganje tega cilja sta GIS 
in BF-G pripravila strokovno mnenje glede pri-
mernosti uporabe različnih biotehniških metod in 
kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov, 
s poudarkom na smrekovih lubadarjih.
2 INTEGRALNO VARSTVO GOZDA 
V SLOVENIJI
2 INTEGRATED PROTECTION OF 
FORESTS IN SLOVENIA
V Sloveniji so za obvladovanje podlubnikov v rabi 
strategije integralnega varstva gozdov, ki temeljijo 
na sonaravnem gospodarjenju z gozdom, ki je v 
Sloveniji predpisan z Zakonom o gozdovih (Zakon 
o gozdovih, 1993). Ukrepi, ki se za obvladovanje 
podlubnikov uporabljajo pri nas, so uveljavljeni 
tudi drugod v Evropi in širše v svetu (Vega in 
Hofstetter, 2015). To so preprečevalni ukrepi, ki 
so namenjeni omejevanju ponudbe primernega 
materiala za zaleganje, preprečevalno-zatiralni 
ukrepi, ki so namenjeni preprečevanju namnožitve 
podlubnikov, ter zatiralni ukrepi, ki so namenjeni 
zmanjševanju velikosti njihovih populacij ob 
namnožitvah.
Preprečevalni ukrepi so nespecifični in med 
drugim vključujejo smotrno zasnovo gozda z 
rastišču ustreznimi drevesnimi vrstami, stalni 
nadzor in ohranjanje dobrega zdravstvenega stanja 
gozda ter vzdrževanje gozdne higiene, vključno 
z vzpostavitvijo gozdnega reda po opravljeni 
sečnji. Preprečevalno-zatiralni ukrepi so speci-
fični ukrepi, ki vključujejo pravočasen posek s 
podlubniki naseljenih dreves in uničenje zalege 
podlubnikov v napadenem materialu. Med te 
ukrepe spada tudi kontrola velikosti populacije 
podlubnikov s kontrolnimi feromonskimi pastmi 
in kontrolnimi nastavami. Zatiralni ukrepi so 
specifični ukrepi, ki jih uporabljamo ob namno-
žitvah podlubnikov. Poglavitni zatiralni ukrep je 
sanitarni posek, ki vključuje pravočasno odkri-
vanje, posek in izdelavo lubadark ter uničenje 
zalege podlubnikov v napadenem materialu. Kot 
dopolnilni ukrep se za zatiranje podlubnikov lahko 
uporabljajo tudi lovne pasti in lovne nastave, le v 
izjemnih primerih tudi kemična sredstva (Vega 
in Hofstetter, 2015).
Strategije in ukrepe integralnega varstva gozdov 
proti podlubnikom je podrobno opredelil Titovšek 
(1988), ki dosledno loči preprečevalne, prepreče-
valno-zatiralne in zatiralne ukrepe. V gozdarski 
praksi se te termine pogosto zamenjuje ali kar 
enači. Nedosledna in nepravilna raba strokovne 
terminologije se je v zadnjih treh desetletjih 
razširila do take mere, da je prisotna v dopisih, 
poročilih in strokovnih besedilih skoraj vseh 
inštitucij, ki se ukvarjajo z gozdarstvom, prav tako 
je prisotna tudi v zakonskih predpisih.
Preprečevalne, preprečevalno-zatiralne ukrepe 
in zatiralne ukrepe za obvladovanje podlubnikov 
v Sloveniji določa Pravilnik o varstvu gozdov 
(Pravilnik o varstvu gozdov, 2009; Pravilnik o 
spremembah in dopolnitvah …, 2016). Kot glavna 
zatiralna ukrepa za podlubnike sta določena 
sanitarna sečnja z izdelavo lubadark in uniče-
njem podlubnikov v napadenem materialu ter 
nameščanje lovnih nastav in njihova izdelava pred 
izletom podlubnikov (Pravilnik o varstvu gozdov, 
2009). Pravilnik določa, da je treba podlubnike 
v gozdu ali zunaj njega uničevati z lupljenjem, 
sežiganjem, mletjem in drugimi ukrepi, ki jih 
določi ZGS, izjemoma in na podlagi dovoljenja 
ZGS tudi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev 
(FFS) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. 
Pri izbiri načina zatiranja podlubnikov je treba 
upoštevati učinkovitost, ekonomičnost in ško-
dljiv vpliv izbranih metod ter sredstev na okolje 
(Pravilnik o varstvu gozdov, 2009).
3 SANITARNA SEČNJA
3 SANITARY FELLING
Številne raziskave kažejo, da je sanitarna sečnja 
napadenih dreves najbolj učinkovit način za 
zmanjševanje števila s podlubniki napadenih 
dreves, če je njena izvedba skupaj z uničenjem 
zalege v skorji pravočasna, to je pred izletom 
nove generacije podlubnikov iz napadenih delov 
dreves (Vega in Hofstetter, 2015). V primeru velike 
namnožitve je zaradi izjemno velike količine napa-
denih dreves sanitarna sečnja lahko učinkovita 
le ob zelo dobri organizaciji vseh izvajalcev del 
in ustrezno povečani tehnični podpori, ki med 
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih 
sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
GozdnVestn 75 (2017) 298
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih 
sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
drugim omogoča pravočasno odkrivanje in posek 
lubadark ter sproten odvoz s podlubniki napadenih 
gozdnih lesnih sortimentov iz gozda na lupljenje 
oz. uničenje zalege v skorji zunaj gozda (Vega in 
Hofstetter, 2015) (slika 3).
3.1 Iskanje lubadark in posek
3.1 Infested tree detection and felling
Prvi pogoj za uspešnost sanitarne sečnje je pra-
vočasno odkrivanje žarišč podlubnikov. Pri tem 
je treba vedeti, da imata I. typographus in P. chal-
cographus v srednji Evropi vsak po dve generaciji 
na leto, lahko pa se ob vsaki generaciji pojavi tudi 
sestrska generacija (Jurc, 2006; Vega in Hofstet-
ter, 2015). V obdobjih namnožitev podlubnikov 
je treba iskanje lubadark in sanitarno sečnjo z 
uničenjem podlubnikov izvajati vse leto. Zimski 
čas je zaradi prezimovanja podlubnikov še zlasti 
primeren za omenjene ukrepe, vendar napadena 
drevesa zaradi drugačnih simptomov napada 
(krošnje lahko ostanejo zelene) težje odkrijemo 
(slika 4). Poleg tega je delo pozimi pogosto oteženo 
tudi zaradi neugodnih vremenskih razmer (Fettig 
in Hilszczanski, 2015; Vega in Hofstetter, 2015).
Slika 3: Strojna sanitarna sečnja, GGO Bled, november 2016. (Foto: R. Pavlin)
Figure 3: Mechanized sanitary felling, GGO Bled, November 2016. (Photo: R. Pavlin)
Slika 4: Simptomi napada podlubnikov pozimi, skorja 
odpada, krošnje ostajajo zelene. (Foto: R. Pavlin)
Figure 4: Symptoms of bark beetle infestation in winter, 
bark waste, canopy remains green. (Photo: R. Pavlin)
GozdnVestn 75 (2017) 2 99
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih 
sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
3.2 Simptomi napada smrekovih 
podlubnikov
3.2 Symptoms of spruce bark beetle 
infestation
Lubadarke prepoznamo po črvini na skorji ob 
vznožju debla ter na okoliški podrasti (slika 5). Na 
deblu so v skorji vidne okrogle vhodne odprtine, 
premera približno 3 mm (slika 6). Deblo se smoli 
zlasti v spodnjem delu krošnje.
Simptomi spomladanskega napada hroščev se 
kmalu pokažejo tudi v krošnji, ki sprva postane 
zelenkasto siva, nato rumenkasto rjava ali rdeč-
kasta (slika 7).
Nato sledi odpadanje iglic in začne odstopati 
skorja. Simptomi poletnega ali jesenskega napada 
se v krošnji pojavijo kasneje. Lahko odpadajo še 
zelene iglice. Pozimi je najbolj izrazit simptom 
napada odpadanje skorje z debla, ki se pojavi po 
odmrznitvah in zaradi kljuvanja ptic, ki v skorji 
iščejo žuželke. Po navadi krošnja ostane čez zimo 
zelena in posivi šele spomladi (Jurc, 2006).
V razmerah namnožitev, ko je treba pregledati 
gozdne sestoje na velikih površinah, bi lubadarke 
poleg revirnih gozdarjev lahko iskali tudi dodatni 
Slika 6: Na deblu so v skorji vidne okrogle vhodne odprtine, premera približno 3 mm. (Foto: M. Jurc)
Figure 6: In the bark on the trunk are visible round inlet holes, a diameter of approximately 3 mm. (Photo: M. Jurc)
Slika 5: Napadene smreke prepoznamo po črvini na 
skorji ob vznožju debla ter na okoliški podrasti. (Foto: 
A. Kavčič)
Figure 5: Infested spruce recognized by the sawdust on 
the bark at the base of the trunk and on the surrounding 
undergrowth. (Photo: A. Kavčič)
GozdnVestn 75 (2017) 2100
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih 
sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
Slika 7: Razbarvana krošnja smreke v žarišču pod-
lubnikov, GGO Kranj, poletje 1986. (Foto: R. Pavlin)
Figure 7: Discolored foliage of spruce in bark beetle infe-
sted area, GGO Kranj, summer 1986. (Photo: R. Pavlin)
delavci, posebej izšolani za prepoznavanje zna-
čilnih simptomov in znakov napada smrekovih 
podlubnikov. Na smrekah, kjer obstaja tveganje 
za namnožitev podlubnikov, bi bilo na odraslih 
in na videz nepoškodovanih smrekah smiselno 
simptome in znake napada iskati tudi v predelu 
debla tik pod krošnjo, saj je v začetni fazi napada 
prizadet v glavnem ta del drevesa. To bi bilo 
mogoče izvajati s pomočjo posebej usposobljenih 
plezalcev, kot je praksa ponekod v Nemčiji (Fettig 
in Hilszczanski, 2015). V obsežnih namnožitvah 
bi bilo v iskanje žarišč na velikih površinah smi-
selno vključiti sodobnejše tehnološke načine, kot 
je aerosnemanje v vidnem delu spektra, zlasti pa 
snemanje z multispektralnimi oz. hiperspektral-
nimi kamerami s pomočjo brezpilotnih letalnikov 
in/ali ultralahkimi letali (Fettig in Hilszczanski, 
2015). Za zelo obsežne namnožitve v prihodnje 
bi bilo smiselno proučiti tudi možnost uporabe 
satelitskih posnetkov s prostorsko ločljivostjo 10 
x 10 m (sliki 8, 9).
Odkrivanje lubadark z daljinskim zaznavanjem 
je zajeto v Ciljnem raziskovalnem programu z 
naslovom Razvoj metod zaznavanja poškodb iglav-
cev zaradi smrekovih in jelovih podlubnikov ter 
izdelava modelov za napovedovanje namnožitev 
smrekovih in jelovih podlubnikov v slovenskih 
razmerah (Projekt V4-1623), ki se je začel 1. 10. 
2016 in bo trajal do 30. 9. 2019.
3.3 Odstranitev posekanih dreves iz gozda
3.3 Removal of felled trees from the forest
Po odkritju žarišča je treba zagotoviti pravočasen 
posek lubadark in njihovo odstranitev iz gozda 
ter uničenje podlubnikov v vsem napadenem 
materialu (Pravilnik o varstvu gozdov, 2009). 
Okrogel les lubadark je treba iz gozda odstraniti 
na skladišča lesnopredelovalnih obratov, kjer je 
treba takoj poskrbeti za uničenje zalege v skorji 
in preostalem napadenem materialu z lupljenjem 
ali predelavo. Po raziskavah je v procesu luplje-
nja z lupilnimi linijami smrtnost zalege do 93 % 
(Dubbel, 1993). Lastnik mora omenjene ukrepe 
opraviti najpozneje v 21 dneh po odkritju žarišča 
podlubnikov oziroma v roku, ki ga Zavod določi z 
odločbo (Pravilnik o spremembah in dopolnitvah 
…, 2016). Če sprotno odstranjevanje s podlubniki 
napadenega posekanega materiala iz sestojev na 
skladišča lesnopredelovalnih obratov, na katerih 
je mogoče uničiti zalego na napadenem materialu 
z lupljenjem ali predelavo, ni mogoče, je treba 
neolupljen les lubadark odstraniti vsaj do zača-
snih skladišč, ki so od gozdnih sestojev iglavcev 
oddaljena vsaj 100 m (Pravilnik o spremembah 
in dopolnitvah …, 2016).
V obdobju od maja do septembra je priporo-
čljivo, da so posek lubadark, njihova odstranitev 
iz gozda ter uničenje podlubnikov v napadenem 
materialu opravljeni čim prej oz. najkasneje v dveh 
tednih po odkritju žarišča, v obdobju od oktobra 
do aprila pa je te ukrepe priporočljivo opraviti 
najkasneje v štirih tednih po odkritju žarišča. Pri 
poseku morajo imeti prednost lubadarke, v katerih 
so podlubniki. Sušice, iz katerih so lubadarji že 
izleteli, v gozdnovarstvenem pomenu ne ogrožajo 
sosednjih gozdov.
GozdnVestn 75 (2017) 2 101
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih 
sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
Slika 8: Satelitski posnetek Sentinel 2 območja nad Vrhniko v vidnem delu spektra. Žarišča podlubnikov, stanje 
maja 2015. (Foto: M. Kobal)
Figure 8: Satellite Sentinel 2 imagery of area above Vrhnika in the visible spectrum. Bark beetle infested areas, the 
state in May 2015. (Photo: M. Kobal)
Slika 9: Vegetacijski indeks NDVI (ang. normalized difference vegetation index), izračunan iz posnetka satelita 
Sentinel 2 območja nad Vrhniko. Žarišča podlubnikov, stanje maja 2015. (Foto: M. Kobal)
Figure 9: Vegetation index NDVI (Normalized difference vegetation index) calculated from the Satellite Sentinel 2 
imagery of area above Vrhnika. Bark beetle infested areas, the state in May 2015. (Photo: M. Kobal)
GozdnVestn 75 (2017) 2102
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih 
sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
Če pravočasna odstranitev napadenih gozdnih 
lesnih sortimentov iz gozda in uničenje podlub-
nikov v skorji nista mogoča pred izletanjem nove 
generacije hroščev, je napaden les na rampnih 
prostorih ob gozdnih cestah, ki so namenjeni 
skladiščenju gozdnih lesnih sortimentov nepo-
sredno po poseku, in na začasnih skladiščih za 
čas do odvoza na skladišča lesno-predelovalnih 
obratov, kjer se izvede uničenje podlubnikov, 
smotrno imobilizirati (napraviti neustrezno za 
naselitev in razvoj) z uporabo FFS. Začasna 
imobilizacija mora biti opravljena po veljavnih 
predpisih in z insekticidi, ki so v Sloveniji regi-
strirani za uporabo za zatiranje podlubnikov. Za 
začasno imobilizacijo so primerna sredstva v obliki 
škropiva, ki jih nanašamo neposredno na ciljno 
površino, kjer so v skorji podlubniki. Tovrstna 
uporaba kemičnih sredstev je upravičena samo 
izjemoma, če se ugotovi, da je razvoj podlubnikov 
že napredoval do zadnjega larvalnega stadija, bube 
ali nepigmentiranega imaga.
Negativna stran sanitarne sečnje je v tem, da z 
odstranjevanjem napadenih dreves iz gozda skupaj 
s podlubniki odstranimo tudi njihove plenilce, 
parazitoide in povzročitelje bolezni, ki so v skorji 
in so pomemben regulacijski mehanizem velikosti 
populacij podlubnikov (Fettig in Hilszczanski, 
2015). Ti organizmi so zelo raznoliki in pogosto 
se na drevesih, ki so naseljena s podlubniki, poja-
vljajo v velikem številu, kar pomembno vpliva na 
velikost populacij podlubnikov. Zato bi bilo pri 
izvajanju ukrepov obvladovanja podlubnikov 
smiselno posek lubadark, odstranitev gozdnih 
lesnih sortimentov iz gozda ter uničenje podlub-
nikov v napadenem materialu prilagoditi tako, da 
je v sestoju v največji mogoči meri omogočeno 
ohranjanje plenilcev, parazitoidov in povzročiteljev 
bolezni podlubnikov (slike 10–13). V ta namen bi 
bilo treba na smrekah, ki so naseljene s podlub-
niki, iskati znake prisotnosti teh organizmov in 
drevesa z velikim deležem le-teh puščati v gozdu, 
s čimer bi bila omogočena njihova ohranitev in 
razmnoževanje ter vpliv na zmanjševanje velikosti 
populacije podlubnikov (Wegensteiner in sod., 
2015). Za prepoznavanje prisotnosti plenilcev, 
parazitoidov in povzročiteljev bolezni smrekovih 
podlubnikov na smrekah, naseljenih s podlubniki, 
bi bilo treba usposobiti revirne gozdarje, morebitne 
dodatne zaposlene, ki bi sodelovali pri iskanju 
lubadark, ter izvajalce sečnje. V ta namen bi bilo 
treba pripraviti strokovno slikovno gradivo ter 
vzpostaviti sistem označevanja dreves in debel, 
ki jih je treba pustiti v gozdu zaradi ohranjanja 
plenilcev, zajedavcev in povzročiteljev bolezni 
podlubnikov.
Slika 10: Bube ektoparazita Rhopalicus tutela (Pteromalidae) v bubilnicah gostitelja. Vse, kar je ostalo od pod-
lubnikov, so glave ličink. (Foto: M. Jurc)
Figure 10: Pupae of ectoparasite Rhopalicus tutela (Pteromalidae) in pupal chambers of host. Heads of larvae, is 
all that is left of bark beetles. (Photo: M. Jurc)
GozdnVestn 75 (2017) 2 103
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih 
sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
Slika 11: Micelij patogene glive obdaja ličinki podlubnika. (Foto: M. Jurc)
Figure 11: Mycelium of pathogenic fungus surrounds the larvae of bark beetles. (Photo: M. Jurc)
Zamuda pri izvajanju sanitarne sečnje vodi v 
hitro povečanje številčnosti podlubnikov in šir-
jenje žarišč na nepoškodovane dele gozda. Tedaj 
postanejo kakršnikoli dodatni zatiralni ukrepi 
bolj ali manj neučinkoviti (Fettig in Hilszczanski, 
2015). Zato je treba pravočasno preveriti razpolo-
žljive zmogljivosti za izvedbo sanitarnega poseka 
pričakovane količine lubadark, njihovo izdelavo 
in uničenje podlubnikov. Če zmogljivosti niso 
zadostne, jih je treba pravočasno zagotoviti, in 
sicer bodisi domače bodisi iz tujine. V ta namen 
bi bilo smiselno, da bi v razmerah namnožitve 
podlubnikov SiDG vzpostavila regijska skladišča 
s podlubniki naseljenih gozdnih lesnih sortimen-
tov, ki bi bila opremljena z lupilnimi linijami in 
bi sprejemala ter lupila s podlubniki napadeno 
hlodovino v obdobjih, ko ponudba okroglega 
lesa iglavcev preseže povpraševanje in začne 
posekan les zastajati na rampnih prostorih in 
začasnih skladiščih.
4 LOVNE PASTI IN LOVNE 
NASTAVE
4 TRAPS AND "TRAP TREES"
V strokovni literaturi so lovne pasti in lovne 
nastave (lovna debla, lovna drevesa, lovni kupi) 
–poleg sanitarne sečnje – najpogosteje uporabljeni 
načini za zmanjševanje številčnosti namnoženih 
podlubnikov (Bakke, 1989; Borden, 1992; Räty in 
sod., 1995; Faccoli in Stergulc, 2008; Lubojacky 
in Holusa, 2014).
Slika 12: Številni kokoni parazitoidnih kožekrilcev 
(Hymenoptera) v larvalnih hodnikih I. typographus 
kažejo na njihovo veliko parazitiranost. (Foto: R. Pavlin)
Figure 12: Many cocoons of hymenopteran parasitoids 
in the larval gallery of I. typographus show their high 
parasitism. (Photo: R. Pavlin)
GozdnVestn 75 (2017) 2104
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih 
sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
Slika 13: Maščobno tkivo podlubnika s segmenti trahealnega sistema in entomopatogenimi nematodami (pu-
ščici). (Foto: R. Pavlin)
Figure 13: Adipose tissue of bark beetle with segments of tracheal system and entomopathogenic nematodes (arrows). 
(Photo: R. Pavlin)
Slika 14: Ploščati, prestrezni, režasti pasti znamke 
Theysohn®. (Foto: A. Kavčič)
Figure 14: Flat, interception, slitted Theysohn® traps 
(Photo: A. Kavčič)
4.1 Lovne pasti v gozdovih
4.1 Traps in the woods
V Sloveniji se feromonske pasti tipa Theysohn® 
uporabljajo tudi kot kontrolne pasti v sklopu 
preprečevalno-zatiralnih ukrepov. Poleg lovljenja 
hroščev omogočajo spremljanje velikosti populacij 
osmero- in šesterozobega smrekovega lubadarja 
za potrebe napovedovanja časa njihovega rojenja 
in čezmerne namnožitve (Jurc in Kolšek, 2012) 
(slika 14).
Če se namnožijo podlubniki, na terenu ustrezno 
povečamo število pasti, ki te pa spremenijo svojo 
funkcijo in začnejo služiti kot lovne pasti.
Ulov v feromonske pasti je odvisen od števil-
nih dejavnikov, kot so vrsta feromonske vabe in 
s tem povezana hitrost izhlapevanja feromona, 
vrsta pasti in njena postavitev, struktura in vrstna 
sestava gozdnega sestoja, dostopnost gostiteljskih 
rastlin in različni abiotski dejavniki. Zato podatki 
o učinkovitosti feromonskih pasti v različnih raz-
iskavah niso vedno primerljivi in ne omogočajo 
trdnejših zaključkov. V pasti se ujame le manjši 
del celotne populacije podlubnikov (Fettig in 
Hilszczanski, 2015). Ne glede na to pa rezultati 
nekaterih raziskav vendarle kažejo, da uporaba 
GozdnVestn 75 (2017) 2 105
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih 
sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
Slika 15: Mravljinčasti pisanec Thanasimus formicarius 
kot neciljni ulov v feromonski pasti tipa »privabi in 
ubij« z mokro metodo lova. (Foto: R. Pavlin)
Figure 15: European red-bellied clerid Thanasimus 
formicarius as non-target catch in pheromone traps of 
the type »attract and kill« with wet trapping method. 
(Photo: R. Pavlin)
feromonskih pasti pozitivno vpliva na zmanjšanje 
številčnosti podlubnikov (Zahradnik in sod., 1993, 
Niemeyer, 1997).
Pri uporabi lovnih pasti je treba upoštevati 
razmeroma velike stroške nakupa pasti in fero-
monskih vab ter veliko dela pri vzdrževanju 
pasti. Ena od pomanjkljivosti lovnih pasti je 
tudi, da se v past poleg podlubnikov ujamejo še 
plenilci podlubnikov, predvsem mravljinčasti 
pisanec (Thanasimus formicarius (Linneaus, 
1758)) (Müller in sod., 2008) (slika 15).
Ulov mravljinčastega pisanca v feromonske 
pasti Theysohn® s »suho« metodo ulova je rela-
tivno majhen in zato ne pomeni večjega tveganja 
za njihove populacije (Pavlin, 1991; Fettig in 
Hilszczanski, 2015), se pa nekajkrat poveča ob 
uporabi mokrih feromonskih pasti ali pasti, ki 
so opremljene z insekticidi. Postavitev tovrstnih 
pasti, ki lovijo po načelu »privabi in ubij«, zato 
ni opravičljiva.
Lovne pasti na območjih, kjer se pojavljajo 
namnožitve smrekovih podlubnikov, upora-
bljamo vso sezono (Pravilnik o spremembah in 
dopolnitvah …, 2016). Lovnih pasti v nobenem 
primeru ni smiselno postavljati v gozdne sestoje, 
kjer poteka sanitarna sečnja, kjer so lubadarke, 
in v sestoje, kjer je sveže poškodovano drevje 
iglavcev. Na takih območjih je namreč velika 
količina naravnih atraktantov, kot so feromoni 
podlubnikov in primarni atraktanti, ki izhlape-
vajo iz poškodovanih iglavcev. Tovrstne snovi 
so za podlubnike privlačnejše kot sintetičnimi 
feromoni. Zato bi bila uporaba lovnih pasti na 
takih območjih razmeroma neučinkovita in zato 
nesmiselna.
Lovne pasti morajo namestiti strokovno uspo-
sobljeni gozdarji, vzdrževanje oz. praznjenje pasti 
z uničenjem ulovljenih podlubnikov pa mora biti 
redno, in sicer na 7–14 dni glede na vremenske 
razmere. Ko najvišje dnevne temperature presegajo 
24 °C, je treba ulov v pasteh izprazniti enkrat na 
teden. Ko so najvišje dnevne temperature od 20 °C 
do 24 °C, je treba pasti prazniti na deset dni. Ko 
najvišje dnevne temperature ne presegajo 20 °C, 
pa zadostuje praznjenje vsakih 14 dni (Pravilnik 
o spremembah in dopolnitvah …, 2016). Ulov je 
treba ovrednotiti in evidentirati. Za ovrednotenje 
ulova se uporabljata meri: 1 ml = 40 osebkov I. 
typographus oziroma 1 ml = 600 osebkov P. chal-
cographus. Lovne pasti je priporočljivo namestiti 
na razdalji vsaj 25 m od nepoškodovanega sestoja 
iglavcev. V skladu z navodili proizvajalca fero-
monske vabe po potrebi med sezono zamenjamo 
s svežimi (Jurc in Kolšek, 2012).
V Evropi feromonskih pasti večinoma ne 
uporabljajo več kot ukrep za množično lovljenje 
podlubnikov, ampak le za monitoring velikosti 
njihovih populacij (Galko in sod., 2016). Glede 
na rezultate dosedanjih znanstvenih raziskav 
njihove učinkovitosti za zmanjševanje številčnosti 
namnoženih podlubnikov so feromonske pasti 
uporabne predvsem zaradi zaščite zdravih dreves 
in ne za zmanjševanje številčnosti hroščev (Fettig 
in Hilszczanski, 2015). Število feromonskih pasti 
je zato smiselno povečati na najbolj ogroženih 
območjih zaradi varovanja vrednejših smrekovih 
sestojev oz. zdravih sestojev, ki jih želimo ohraniti 
(Faccoli in Stergulc, 2008). Literatura uporabo 
feromonskih pasti upošteva kot pomemben 
sestavni del integralnega varstva gozdov (Galko 
in sod., 2016).
GozdnVestn 75 (2017) 2106
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih 
sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
4.2 Lovne pasti na skladiščih
4.2 Traps at wood warehouses
Ob namnožitvah podlubnikov je treba število 
feromonskih pasti povečati tudi na skladiščih 
lesnopredelovalnih obratov iglavcev in na začasnih 
skladiščih gozdnih lesnih sortimentov iglavcev. 
Za namnožitev se šteje, če se v past od namestitve 
(najpozneje do 15. marca) do 15. junija ujame več 
kot 9.000 osebkov vrste I. typographus oz. več kot 
20.000 osebkov vrste P. chalcographus (Pravilnik 
o varstvu gozdov, 2009; Pravilnik o spremembah 
in dopolnitvah …, 2016). Na skladiščih, kamor 
dovažajo oz. kjer skladiščijo s podlubniki naseljene 
gozdne lesne sortimente, lovne pasti nameščamo 
tako, da obkrožajo skladišče, med seboj pa so 
oddaljene 20 m. Posamezne pasti je treba posta-
viti v bližino lupilnega stroja in deponije skorje 
na razdaljo 15–30 m. Poleg tega je na skladiščih 
nujno sproti uničevati zalege podlubnikov na 
gozdnih lesnih sortimentih z lupljenjem ali 
predelavo (Titovšek, 1988). Priporočljivo je, da 
se skorja z zalego podlubnikov, ki odpade med 
prekladanjem okroglega lesa lubadark, uniči s 
sežiganjem oziroma drobljenjem.
4.3 Feromonske vabe
4.3 Pheromone traps
Feromonske vabe, ki so v rabi v feromonskih 
pasteh, vsebujejo sintetične feromone podlub-
nikov. Za lovljenje osmerozobega smrekovega 
lubadarja se uporabljajo feromonske vabe, katerih 
glavni sestavini sta cis-verbenol in metil butenol, 
za lovljenje šesterozobega smrekovega lubadarja 
pa feromonske vabe, katerih glavni sestavini sta 
halkogran in metil dekadienoat.
Trajanje delovanja vab različnih proizvajalcev 
se razlikuje glede na njihovo obliko (pivniki, 
ampule, hlapilniki) in znaša praviloma nekaj 
tednov, na tržišču pa so na voljo tudi vabe, ki 
učinkujejo vso sezono.
V prejšnjih tridesetih letih so v Evropi najbolj 
uporabljali feromona Pheroprax® za I. typographus 
in Chalcoprax® za P. chalcographus, in sicer v obliki 
pivnika ali v obliki ampule (Zahradnik in sod., 
1993). S posamezno lovno pastjo tipa Theysohn® 
lahko hkrati lovimo osmero- in šesterozobega 
smrekovega lubadarja, in sicer tako, da v isti pasti 
uporabimo feromonsko vabo za vsako od ome-
njenih vrst. Za lovljenje hroščev z lovnimi pastmi 
je najbolj priporočljiva uporaba feromonskih 
vab, ki v kratkem času ulovijo določeno število 
roječih osebkov.
Rezultati raziskav osmerozobega smrekovega 
lubadarja kažejo, da se v pasti s feromonsko vabo 
ujame le del populacije, ki je prisotna v naravi 
(Fettig in Hilszczanski, 2015). Poleg tega se v past 
ulovijo samo odrasli, roječi osebki in ne tudi osebki 
nižjih razvojnih stadijev, ki so pogosto večinski 
delež populacije. Zato samo uporaba lovnih pasti 
s feromonskimi vabami nikakor ne zadostuje za 
zatiranje smrekovih podlubnikov, ampak je ob 
namnožitvah smrekovih podlubnikov ta ukrep 
treba uporabiti v kombinaciji z drugimi ukrepi 
integralnega varstva gozdov (Fettig in Hilszczanski, 
2015; Galko in sod., 2016).
4.4 Lovne nastave
4.4 "Trap trees"
V Sloveniji uporabljamo nastave v obliki dreves, 
debel ali kupov zlasti kot kontrolne nastave v 
sklopu preprečevalno-zatiralnih ukrepov. V prvi 
vrsti so namenjene preprečevanju namnožitve 
podlubnikov, poleg tega pa omogočajo spremlja-
nje velikosti populacij in razvoja podlubnikov v 
gozdovih (Jurc in Kolšek, 2012). Če se podlubniki 
namnožijo, število kontrolnih nastav ustrezno 
povečamo, njihova funkcija pa je tedaj zatiralna 
(lovne nastave) (slika 16).
Pri uporabi lovnih (in kontrolnih) nastav je 
tako kot pri sanitarni sečnji za učinkovitost ukrepa 
nujno, da zagotovimo pravočasno uničenje oseb-
kov v skorji, to je, preden osebki zaključijo svoj 
razvojni cikel in hrošči zapustijo lovno nastavo 
(»bele« razvojne faze). Zato je ključno redno spre-
mljanje poteka razvoja hroščev v skorji nastave. 
Zalego v skorji lahko uničimo neposredno v gozdu 
ali pa na skladišču gozdnih lesnih sortimentov, in 
sicer z lupljenjem in sežigom ali mletjem skorje 
in drugega materiala, ki so ga napadli podlubniki 
(slika 17).
Lovne nastave polagamo večkrat v sezoni, po 
navadi dvakrat, in sicer v času tik pred spomla-
danskim in poletnim rojenjem podlubnikov, s 
čimer sta zajeti najpomembnejši generaciji hroščev 
(Fettig in Hilszczanski, 2015). Lovne nastave je 
treba namestiti v polsenco v obliki svežega in v 
GozdnVestn 75 (2017) 2 107
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih 
sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
16/1 16/2 16/3
Slika 16: Lovne nastave v obliki kupa (16/1), drevesa (16/2) in debla (16/3). (Foto: M. Jurc)
Figure 16: »Trap trees« in the form of pile (16/1), tree (16/2) and trunk (16/3). (Photo: M. Jurc)
Slika 17: Uničevanje zalege podlubnikov s sežiganjem lovnega kupa in sečnih ostankov, zbranih v plahto, GGO 
Kranj, 1993. (Foto: R. Pavlin)
Figure 17: Bark beetle brood destruction by burning a trapping pile and logging residues collected in a release sheet, 
GGO Kranj, 1993. (Photo: R. Pavlin)
ta namen posekanega materiala v razdalji vsaj 
10 m od nepoškodovanih iglavcev. Položimo 
jih tako, da imamo do njih čim lažji dostop. Za 
lovljenje osmerozobega smrekovega lubadarja 
je najprimernejša lovna nastava v obliki lovnega 
debla, za lovljenje šesterozobega pa lovna nastava v 
obliki lovnega kupa. Kot lovne nastave uporabimo 
načrtno posekana drevesa. Lahko uporabimo 
tudi poškodovana drevesa, ki pa morajo nujno 
biti sveža. Že napadena drevesa (lubadarke) niso 
primerna za lovne nastave, ki morajo biti primerno 
označene, evidentirane, redno jih kontroliramo in 
nujno pravočasno izdelamo (Jurc in Kolšek, 2012).
Po nekaterih raziskavah naj bi se učinkovitost 
lovne nastave za lovljenje podlubnikov povečala z 
dodatkom feromonske vabe (Raty in sod., 1995), 
vendar je nedavna raziskava pokazala, da se je v 
feromonske pasti tipa Theysohn® ulovilo pribli-
žno 30 % več hroščev osmerozobega smrekovega 
lubadarja kot v lovne nastave s feromonsko vabo 
(Lubojacky in Holuša, 2011). 
V podobni raziskavi se je v lovne nastave s 
feromonsko vabo ulovilo več naravnih sovražnikov 
podlubnikov v primerjavi s feromonskimi pastmi 
(Lubojacky in Holuša, 2014). Glede na rezultate 
raziskav je priporočljiva uporaba lovnih nastav 
brez dodatka feromonske vabe. Poleg tega upo-
raba feromonskih pripravkov, ki niso nameščeni 
v feromonske pasti, lahko privede do napada 
podlubnikov na sosednja drevesa. Iz tujine izhaja 
tudi nekaj primerov uporabe z insekticidnim 
sredstvom tretiranih lovnih nastav v kombina-
ciji s feromonsko vabo ali brez nje. V Sloveniji 
polaganja takih nastav ne priporočamo, saj so 
GozdnVestn 75 (2017) 2108
negativni vplivi tovrstne uporabe insekticidnih 
sredstev na naravni ekosistem večji od koristi 
zaradi ulova podlubnikov.
Lovnih nastav v nobenem primeru ni smiselno 
polagati v gozdne sestoje, kjer poteka sanitarna 
sečnja, kjer so lubadarke in v sestoje, kjer je sveže 
poškodovano drevje iglavcev. Na takih območjih 
je namreč velika količina lesnega materiala, ki 
oddaja primarne atraktante. Poleg tega roječi 
podlubniki raje naseljujejo že napadena drevesa, 
iz katerih izhajajo agregacijski feromoni podlub-
nikov. V takih razmerah je ulov na lovne nastave 
razmeroma neučinkovit.
Opravljenih je bilo več raziskav, v katerih so 
testirali in primerjali učinkovitost lovnih pasti in 
lovnih nastav pri zatiranju podlubnikov, vendar 
rezultati niso enotni. Najnovejša raziskava, opra-
vljena v Italiji, je pokazala, da uporaba lovnih 
nastav ali lovnih pasti zmanjša napadenost dreves 
v primerjavi s površinami, kjer niso opravljali 
tovrstnih dodatnih zatiralnih ukrepov. Vendar pa 
rezultati ne kažejo statističnih razlik v učinkovitosti 
med obema metodama (Faccoli in Stergulc, 2008).
Tako znanstvene raziskave kot tudi praksa 
iz tujine kažejo, da niti lovne pasti niti lovne 
nastave samostojno niso učinkovit ukrep za 
zatiranje smrekovih podlubnikov v razmerah 
namnožitev. Titovšek (1988) navaja, da bi za 
ulov večine roječih hroščev morali položiti 2–3 
lovne nastave za vsako nepravočasno izdelano 
lubadarko. Poglavitna in najučinkovitejša ukrepa 
za zmanjševanje številčnosti podlubnikov tako še 
vedno ostajata pravočasno odkrivanje in posek 
lubadark, čemur sledi uničenje podlubnikov v 
skorji in sečnih ostankih.
5 KEMIČNA SREDSTVA
5 CHEMICAL AGENTS
V večini evropskih držav je prepovedana uporaba 
insekticidov za zmanjšavanje velikosti populacij 
I. typographus (Fettig in Hilszczanski, 2015). Insek-
ticide so najpogosteje uporabljali konec 20. stoletja 
ob opremljanju lovnih dreves z insekticidi ali pri 
zaščiti lesa (Drumont in sod., 1992; Pavlin,1991; 
Lubojacký in Holuša, 2011). V Sloveniji uporabo 
kemičnih sredstev v gozdovih prepoveduje Zakon 
o gozdovih (Zakon o gozdovih, 1993). V gozdu je 
dovoljena uporaba atestiranih kemičnih sredstev 
le izjemoma, na primer za zatiranje čezmerno 
namnoženih populacij žuželk, ki jih ni mogoče 
drugače številčno zmanjšati (Zakon o gozdovih, 
1993).
5.1 Insekticidi v obliki škropiva
5.1 Insecticides in the form of a spray
Glede na ukrepe integralnega varstva gozdov, ki so 
na voljo za obvladovanje podlubnikov, je uporaba 
insekticidov upravičena in smiselna izključno 
za začasno imobilizacijo neolupljenih gozdnih 
lesnih sortimentov, ki jih ni mogoče pravočasno 
odstraniti z rampnih prostorov in začasnih skladišč 
na skladišča lesnopredelovalnih obratov, kjer je 
treba zagotoviti uničenje podlubnikov.
Za začasno imobilizacijo so primerna sredstva 
v obliki škropiva – kot je na primer insekticidni 
pripravek fastac forst nemškega proizvajalca 
BASF –, ki jih nanašamo v minimalni potrebni 
količini neposredno na površino, kjer so v skorji 
podlubniki. Uporaba FFS na tak način v primerjavi 
z drugimi načini uporabe FFS, kot so na primer 
insekticidne mreže, predstavljajo manjše tveganje 
za gozdni ekosistem in zdravje ljudi.
5.2 Insekticidne mreže
5.2 Insecticidal nets
V nekaterih evropskih državah so za obvladovanje 
podlubnikov na tržišču na voljo lovne feromonske 
pasti Trinet® (BASF, Nemčija), ki so kombinacija 
insekticidne mreže ter feromonov Pheroprax® ali 
Chalcoprax®. Insekticidna mreža, površine 2,2 m2, 
je narejena iz poliesterskih vlaken, v katere je s 
posebnim postopkom vgrajena insekticidna snov 
alfa-cipermetrin. Mreža je napeta na aluminijasto 
stojalo v obliki piramide, znotraj katere obesimo 
feromon. Past deluje po načelu »privabi in ubij«. 
Raziskava vpliva pasti Trinet® na neciljne orga-
nizme je pokazala, da pride v stik z mrežo tudi 
veliko neciljnih vrst žuželk in da je ulov neciljnih 
vrst veliko večji kot v režastih Theysohn® pasteh 
(Reinhold in Zelhofer, 2012). Izpostaviti je treba 
tudi posreden vpliv pasti Trinet® na druge neciljne 
organizme, saj so zastrupljene žuželke hrana 
številnim drugim organizmom v gozdnem eko-
sistemu. Gozdovi v Sloveniji so zaradi prejšnjih 
ujm in namnožitve podlubnikov precej prizadeti, 
z uporabo insekticidnih mrež pa bi naredili samo 
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih 
sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
GozdnVestn 75 (2017) 2 109
dodatno škodo v ekosistemu in še dodatno oslabili 
njegovo delovanje. Tovrstne pasti prav tako niso 
uporabne za potrebe monitoringa.
Za uničevanje podlubnikov so na voljo tudi 
insekticidne mreže Storanet® (BASF, Nemčija), ki 
so iz poliesterskih vlaken z vgrajeno insekticidno 
snovjo alfa-cipermetrin (100 mg/m2). Namenjene 
so prekrivanju hlodovine, bodisi zaradi prepreče-
vanja izletanja hroščev iz napadenih gozdnih lesnih 
sortimentov bodisi zaradi preprečevanja naselitve 
nepoškodovanih gozdnih lesnih sortimentov. 
Mreža je na voljo v velikostih 8 x 12,5 m in 10 x 
20 m. Iz prekrite napadene hlodovine izhlapevajo 
velike količine primarnih in sekundarnih atraktan-
tov, ki poleg podlubnikov privabljajo tudi številne 
druge, neciljne vrste žuželk, med katerimi so neka-
tere neposredno koristne vrste, kot so zajedavci 
in plenilci podlubnikov, opraševalci in druge. Za 
kontamnacijo zadostuje le nekajsekundni dotik 
s površino strupene mreže. Žuželke poginejo 
neposredno ob mreži ali pa odletijo in poginejo 
kasneje. Enako kot v primeru pasti Trinet® im tudi 
ta vrsta mreže neposredno in posredno vpliva 
na neciljne organizme. Še posebno so na udaru 
dovzetni plenilci podlubnikov; v naših razmerah 
zlasti hrošča iz družine pisancev, T. formicarius 
(Linnaeus, 1758) in Thanasimus femoralis (Zet-
terstedt, 1828). Raziskave v Avstriji so pokazale, 
da je za pisance pogubno tudi prehranjevanje s 
podlubniki, ki so se zastrupili ob naletu na povr-
šino strupene mreže (Wimmer, 2012). Čeprav 
mrežo Storanet® oglašujejo kot okolju prijazen 
izdelek, je popolnoma neselektivna. Uporaba 
mreže bi med drugim povzročila zmanjšanje 
populacij plenilcev in parazitoidov podlubnikov 
ter posredno tudi drugih koristnih organizmov. 
Zato njena uporaba ni upravičena.
Alfa-cipermetrin, ki je aktivna snov v ome-
njenih insekticidnih mrežah, je zelo toksičen za 
sesalce in ptice, poleg tega pa insekticidi nasploh 
dokazano negativno vplivajo na neciljne orga-
nizme, kot so plenilci in parazitoidi podlubnikov 
(Raupp in sod., 2001), opraševalci (Kevan, 1975; 
Thomson in sod., 1985; Pavlin, 1991), talni orga-
nizmi (Lynikiene, 2006; Jäkel in Roth, 1998), ptice 
(Moulding, 1976) in vodni organizmi (Kreutzwe-
iser in sod., 2008). Zato uporaba insekticidov na 
splošno ni priporočljiva.
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih 
sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
5.3 Zakon o gozdovih 1993, NATURA 
2000, certifikacija gozdov – FSC 
5.3 The forest act 1993, NATURA 2000, 
forest certification - FSC
31. člen Zakona o gozdovih prepoveduje uporabo 
kemičnih sredstev v gozdu. Izjemoma je v gozdu 
mogoče uporabljati atestirana kemična sredstva, 
ki ne ogrožajo biološkega ravnotežja, in sicer za 
zaščito gozdnega mladja pred divjadjo in za zatira-
nje čezmerno namnoženih populacij žuželk, ki jih 
ni mogoče zmanjšati drugače (Zakon o gozdovih, 
1993). Po podatkih ZGS (letna poročila ZGS o 
gozdovih oz. evidenca ZGS) insekticide v gozdu 
uporabljamo le izjemoma, na primer ob izrednih 
namnožitvah podlubnikov v zadnjih letih, kar je 
v skladu z določili Zakona o gozdovih.
Uporaba insekticidov v gozdovih s certifikatom 
FSC (Forest Stewardship Council) je dodatno 
prepovedana s Kriterijem 6 FSC Mednarodnega 
standarda, ki med drugim določa uporabo okolju 
prijaznih metod za kontrolo škodljivih organizmov 
in se zavzema za izogibanje uporabe kemičnih 
pesticidov (FSC … 2014). V Sloveniji so po shemi 
FSC – FM (Forest Management, upravljanje z 
gozdovi) certificirani vsi državni gozdovi (233.733 
ha) in večina gozdnih veleposesti zasebnih lastni-
kov gozdov (26.536 ha) (FSC … 2017). Glavni 
namen certificiranja gozdov je zagotoviti pri-
merno gospodarjenje z gozdovi. Zato pobuda za 
uvedbo derogacijskega postopka, ki bi omogočil 
uporabo nevarnih in okolju škodljivih insektici-
dnih pripravkov v državnih gozdovih, ne bi bila 
smiselna. Alfa-cipermetrin, ki je aktivna snov 
insekticidih različnih pripravkov za obvladovanje 
podlubnikov, je na seznamu FSC zelo tveganih 
pesticidov po kriteriju 1.1.b: akutna strupenost 
za sesalce in ptice, LD50 ≤ 200 mg/kg telesne teže 
in po kriteriju 6.1.a: akutna strupenost za vodne 
organizme, LC50/EC50 < 50 µg/l.
Sklicevanje na 31. člen Zakona o gozdovih, 
ki prepoveduje uporabo kemičnih sredstev v 
gozdovih, je razvidno tudi iz gradiva Zavoda RS 
za varstvo narave, natančneje iz dokumenta z 
naslovom Usmeritve za ohranjanje ali vzposta-
vitev ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v 
območjih NATURA 2000 v Sloveniji (Vrček, 2007).
GozdnVestn 75 (2017) 2110
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih 
sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
6 ZAKLJUČEK 
6 CONCLUSION 
Po mnenju Gozdarskega inštituta Slovenije in 
Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne 
vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani 
je v razmerah namnožitve smrekovih podlubni-
kov nujno treba izvajati vse sprejemljive ukrepe 
integralnega varstva gozdov.
Prednostno na vseh območjih in vse leto 
potekajo sanitarna sečnja, odstranjevanje s pod-
lubniki napadenih dreves iz gozda in uničevanje 
podlubnikov v napadenem materialu. Ključno je 
pravočasno uničenje podlubnikov pred izletom 
nove generacije hroščev. Naštete aktivnosti je 
mogoče izvesti le ob zelo dobri organizaciji vseh 
izvajalcev del in ustrezno povečani tehnični pod-
pori. Zato je nujno dovolj zgodaj opraviti natančno 
oceno razpoložljivih zmogljivosti in po potrebi 
čim prej odpraviti pomanjkljivosti.
Na najbolj ogroženih območjih je priporočljivo 
povečati število feromonskih pasti in nastav. Število 
pasti in nastav je treba načrtovati glede na zmožno-
sti (sredstva za vlaganje v gozdove, delovna sila) ter 
lokalne razmere in potrebe. Uporaba lovnih pasti 
bi bila bolj smiselna na območjih večjih žarišč, 
lovnih nastav pa na območjih manjših žarišč in 
ob rampnih prostorih. Uporaba lovnih pasti in 
lovnih nastav je upravičena le v sestojih, kjer ni 
lubadark, v sestojih, kjer ne poteka sanitarna 
sečnja, oz. v sestojih, kjer ni sveže poškodovanih 
smrek. Samo z uporabo feromonskih pasti in 
nastav ni mogoče ustaviti gradacije podlubnikov. 
Njihova namestitev je samo dodaten ukrep v 
sklopu integralnega varstva gozdov.
Uporaba insekticidov za uničevanje podlubni-
kov je upravičena in smiselna le v izjemnih prime-
rih, in sicer za začasno imobilizacijo neolupljenih 
gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ni mogoče 
pravočasno odstraniti z rampnih prostorov in 
začasnih skladišč na skladišča lesnopredelovalnih 
obratov, kjer je treba uničiti podlubnike. Za to je 
najprimernejša uporaba atestiranega insekticida 
v obliki škropiva, ki ga nanašamo neposredno 
na napadene sortimente. Uporaba FFS v obliki 
insekticidnih mrež ali pasti, ki delujejo po načelu 
»privabi in ubij«, bi zaradi njihovega negativnega 
vpliva na gozdni ekosistem pomenila zanikanje 
večletnega prizadevanja slovenskega gozdarstva za 
sonaravno gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje 
biotske raznovrstnosti slovenskih gozdov.
7 VIRI
7 REFERENCES
Bakke, A. 1989. The recent Ips typographus outbreak 
in Norway – Experiences from a control program. 
Holarctic Ecology, 12: 515–519.
Borden, J. H. 1992. Two tree baiting tactics for the 
management of bark beetles with semiochemicals. 
Journal of Applied Entomology, 114: 20–207.
Drumont, A., Gonzalez, R., Dewindt, N., Grégoire, 
J.-C., Deproft, M., Seutin, E. 1992. Semiochemicals 
and integrated managenent of Ips typographus L. 
(Col.., Scolytidae) in Belgium. Journal of Applied 
Entomology, 114: 333–337.
Dubbel, V. 1993. Überlebensrate von Fichtenborkenkäfer 
bei maschineller Entrindung. Allgemeine Forstzeitung, 
48: 359–360.
Informacija o sanaciji škode zaradi napada podlubnikov 
v letu 2016 in januarja 2017 (podatki z dne 3.2.2017). 
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, 
gozdarstvo in prehrano, 2017, tipkopis, 6 str.
Faccoli, M. in Stergulc, F. 2008. Damage reduction 
and performance of mass trapping devices for 
forest protection against the spruce bark beetle, Ips 
typographus (Coleoptera Curculionidae Scolytinae). 
Annals of Forest Science, 65: 309–317. 
Fettig, C. J. in Hilszczanski, J. 2015. Management 
Strategies for Bark Beetles in Conifer Forests. V: 
Bark Beetles. Biology and Ecology of Native and 
Invasive Species. Vega F. E. in Hofstetter R. W. (ur.). 
Amsterdam, Boston, Heidelberg, London, New York, 
Oxford, Paris, San Diego, San Francisco, Singapore, 
Sidney, Tokio, Academic Press: 555–584.
FSC-STD-01-001 V5-2 EN. FSC International Standard: 
Principles and Criteria for Forest Stewardship. FSC 
Bonn, 2015: 32 str.
FSC Public Certificate Search http://info.fsc.org/
certificate.php (15. 2. 2017)
Galko, J., Nikolov, C., Kunca, A., Vakula, J., Gubka, A., 
Zúbrik, M., Rell, S., Konôpka, B. 2016. Effectiveness of 
pheromone traps for the European spruce bark beetle: 
a comparative study of four commercial products 
and two new models. Lesnícky časopis – Forestry 
Journal, 62: 207–215.
Jäkel, A. in Roth, M. 1998. Short-term effects of selected 
insecticides on non-target soil invertebrates of a 
forest ecosystem. V: Soil zoological problems in 
Central Europe. Pižl V. in Tajovsky K. (ur). Česke 
Budejovice: 65–70.
GozdnVestn 75 (2017) 2 111
Jurc, M., Pavlin, R., Kavčič, A., de Groot, M., Hauptman, T.: Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih 
sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
Jurc, M. 2006. Navadna smreka - Picea abies (L.) Karsten 
: žuželke na deblih, vejah in v lesu: Ips typographus, 
Pityogenes chalcographus, Polygraphus poligraphus, 
Ips amitinus. Gozdarski vestnik, 1, 64: 21–35.
Jurc, D. in Kolšek, M. (ur.). 2012. Navodila za 
preprečevanje in zatiranje škodljivcev in bolezni 
gozdnega drevja. (Strokovna in znanstvena dela, 
139). Ljubljana, Silva Slovenica: 104 str.
Kevan, P. G. 1975. Forest application of the insecticide 
fenitrothion and its effect on wild bee pollinators 
(Hymenoptera: Apoidea) of lowbush blueberries 
(Vaccinium spp.) in southern New Brunswick, 
Canada. Biological Conservation, 7: 301–309.
Kreutzweiser, D. P., Good, K. P., Chartrand, D. T., Scarr, 
T. A., Thompson, D. G. 2008. Toxicity of the Systemic 
Insecticide, Imidacloprid, to Forest Stream Insects and 
Microbial Communities. Bulletin of Environmental 
Contamination and Toxicology, 80: 211–214.
Lubojacky, J. in Holuša, J. 2011. Comparison of spruce 
bark beetle (Ips typographus) catches between 
treated trap logs and pheromone traps. Šumarski 
List, 135: 233–242.
Lubojacky, J. in Holuša, J. 2014. Attraction of Ips 
typographus (Coleoptera: Curculionidae) beetles by 
lure-baited insecticide-treated tripod trap logs and 
trap trees. International Journal of Pest Management, 
60: 153–159.
Lynikiene, J. 2006. Effect of insecticide Arrivo on ground 
beetle (Coleoptera, Carabidae) species diversity in 
Scots pine stands. Baltic Forestry, 12: 39–45.
Moulding, J. D. 1976. Effects of a Low-Persistence 
Insecticide on Forest Bird Populations. The Auk, 
93: 692–708.
Müller, M., Schua, K., Kotte, S., Vetter, S. 
2008. Die tatsächliche Frequentirung von 
Borkenkäferschlitzfallen durch die Ameisenbuntkäfer 
Thanasimus formicarius, Thanasimus rufipes und 
Thanasimus pectoralis (Cleridae) sowie Borkenkäfer 
(Scolytidae). Allgemeine Forst und Jagdzeitung, 
179: 51–54.
Niemeyer, H. 1997. Integrated bark beetle control: 
experiences and problems in Northern Germany. 
V: Integrating cultural tactics into the managment 
of bark beetle and reforestation pests. Grégoire J. C., 
Liebhold A. M., Stephen F. M., Day K. R., Salom S. 
M. (ur.). Washington DC, USDA: 80–86.
Pavlin, R. 1991. Problem selektivnosti sintetičnih 
feromonov za obvladovanje podlubnikov. Zbornik 
gozdarstva in lesarstva, 38: 125–160.
Pavlin, R. 1992. Obvladovanje knaverja (Ips typographus) 
in šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes 
chalcographus) s pastmi in sintetičnimi feromoni. 
Gozdarski vestnik, 50, 9: 394–408.
Pravilnik o varstvu gozdov. 2009. Ur. l. RS, št. 114/09.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o 
varstvu gozdov. 2016. Ur. l. RS, št. 31/16. 
Raty, L., Drumont, A., De Windt, N., Gregoire, J.-C. 
1995. Mass trapping of the spruce bark beetle Ips 
typographus L.: traps or trap trees? Forest Ecology 
and Management, 78: 191–205.
Raupp, M. J., Holmes, J. J., Sadof, C., Shrewsbury, P., 
Davidson, J. A. 2001. Effects of cover sprays and 
residual pesticides on scale insects and natural 
enemies in urban forests. Journal of Arboriculture, 
27: 203–214.
Reinhold, J. in Zeihofer, S. 2012. Und noch ein 
Borkenkäfer-Fangsystem: das TriNet® BASF im 
aktuellen Praxistest. AFZ-DerWald: 29–31.
Thomson, J. D., Plowright, R. C., Thaler, G. R. 1985. 
Matacil insecticide spraying, pollinator mortality, and 
plant fecundity in New Brunswick forests. Canadian 
Journal of Botany-Revue Canadienne De Botanique, 
63: 2056–2061.
Titovšek, J. 1988. Podlubniki (Scolytidae) Slovenije. 
Obvladovanje podlubnikov. Ljubljana, Zveza društev 
inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva 
Slovenije: 128 str.
Vega, F. E. in Hofstetter, R. W. 2015. (ur.). Bark Beetles: 
Biology and Ecology of Native and Invasive Species. 
Amsterdam, Boston, Heidelberg, London, New York, 
Oxford, Paris, San Diego, San Francisco, Singapore, 
Sidney, Tokio, Academic Press: 619 str.
Vrček, D. 2007. Usmeritve za ohranjanje ali vzpostavitev 
ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v območjih 
Natura 2000 v Sloveniji. Ljubljana, Zavod Republike 
Slovenije za varstvo narave: 98 str.
Wegensteiner, R., Wermelinger, B., Herrmann, M. 
2015. Natural Enemies of Bark Beetles: Predators, 
Parasitoids, Pathogens, and Nematodes. V: Bark 
Beetles. Biology and Ecology of Native and Invasive 
Species. Vega F. E. in Hofstetter R. W. (ur.). Amsterdam, 
Boston, Heidelberg, London, New York, Oxford, Paris, 
San Diego, San Francisco, Singapore, Sidney, Tokio, 
Academic Press: 247–304.
Wimmer, V., 2012. Wirkung eines neu entwickelten 
Insektizidnetzes gegen ausgewählte Fostinsekten der 
Familien Curculionidae und Cleridae. Diplomarbeit 
/ Masterarbeit - Institut für Forstentomologie, 
Forstpathologie und Forstschutz (IFFF), BOKU-
Universität für Bodenkultur: 117 str.
Zahradnik, P., Knižek, M., Kapitola, P. 1993. Zpêtnè 
odchyty značených lýkožroutu smrkových (Ips 
typographus L.) do feromonový lapačů v podmínkach 
smrkového a dubového porostu. Zpravy Lesnickeho 
Vyzkumu, 38: 28–34.
Zakon o gozdovih. 1993. Ur. l. RS, št. 30/93.