Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo začelo leto po posti i fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Ljubljani v »redo 26. novembra 1856 Cesar in Cesarica v Ljubljani (Po šegi narodne pesmi.) Oj stoji, stoji Ljubljana, Oj je z drugo spremenjana. Ni z ozidjem ograjena, Ni ne z vrati zatvorjena $ Na široko je sprosterta. In na vse strani odperta; Množice se tare cesta, Ktera koli gré do mesta; Vre iz vsakih ulic truma, Tergi vsi so polni hruma. Ali vojska je priderla, Ptujn sila vse poterla? Ni ne vojska 6em priderla, Ptuja sila nič ne sterla; Pa sprejema Krajna zvesta V sredi velikega mesta Svoj'ga svetlega vladarja Franca Jožefa cesarja 1 Njega preblago druzico, Lizabeto cesarico. Hočeta za čas ostati, Blago volj na se skazati V sredi svojih zve6tih Krajne V sredi skušenih Ljubljancov Kaj si voli cesarica, Previsoka vladarica? 7 Pride še god Prazno vat v Ljubljani beli. V tem raduje se Ljubljana, je z drugo spremenjana. Gojzd posoja tanke mlaje, Hrib in dol zelenje daje; Je cvetlic jesen bogata Ravno kot spomlad košata; Venec z vencom pot oprega Venec z vencom zid obsega Lep škerlat Sta neštete dala pregn ? Mnogopisane bandera Vihajo se na jezera. Solnce jasno z neba sije Se zvečer nerado skrije; Kaj? če solnce le se umakne, Pa svetloba z njim ne mrakne Lucic mnogo mnogoterih, Kakor zvezd z nebes stoterih Se povsod po mestu vterne, Da svetio se vse razgerne; Solnce drugo še prisije, In z za hriba svet razlije. Ljud vesel se krog sprehaja, Kakor bil bi v sredi raja; Glasen krik se vmes vzdigujť Mesto celo napolnuje: Živi. svetli cesar! živi! Svetla cesarica, živi! Hicinger Sesa Nju Veličanstvi m (Dalje.) Nadaljevaje popis sjajne osvečave ljubljanske omenimo gled . V dut in pa poslopje deželnega pogl tva; vse te poslopja so razsvetili dežel t s tako obilnim in lepo zverstenim številom lampic, da na vseh teh mestih je bila noč popolnoma v dan spremenjena ne vémo kaj je bilo lepše: ali gled pa redut z lepo razverstenim j . V s svojo d ali žarečim na p i s o m „Segen Oesterreichs Herrscherpaareu ali poslopje deželnega poglavarstva z ličnimi razsvetljenimi podobami? Slišali smo, da na edini proti Št. Jakobškem tergu obernjeni strani reduta je migljalo okoli 8000 lampic. m Če se lotimo popisa tište osvečave, s ktero so p • 1 • ' • « • t 1 • mm * h gospodarji ali p r eb mestnih in reci Ť predmestnih hiš veseli čas obhajali, moramo najpoprej da bi mogli skor vse zaporedoma od stevilke do številke imenovati, da bi nikomur krivice ne storili. Kakor visoke poslopja so bile tudi nizke hišice, vsaka po svoji premož nosti, v praznični obleki; kdor veliko ima, je veliko storil pa tudi kdor malo ima, je storil kar je mogel, in ravno zateg kdo 9 volj je bila vsa Ljubljana tako zala. Će pa nas popraša : ktere poslopja so se najbolj očitovale mu v se je bilo tako lepo, da vse mo nam utegne kdo reči v Ce tù v ze enkrat odgovorimo, da vse ramo pohvaliti. Pa vendar in tam je bilo kaj posebnega? saj to nam povejte íuiorarao govoriti in med zvezdami na nebu zberati, naj po vémo, kar je nam in mnogim drugim najbolj všeč bilo drugim morebiti kaj drugega. Začnimo popis na železnici in pojmo v mesto. Kako krasno razsvitljen je bil kol od železnice 9 smo že povedali; povémo le še to, da zeleni věnci, s kterimi je bilo lice kolodvornega poslopja opleteno, je kaj lepo belo luč brezštevilnih lampic. Kolodvorni ce- povzdigovalo sti ravno nasproti se je odlikovala gosp. Ka 1 istro va hisa razsvitljenim napisom „dobro došla Franc-Jožef in Eli z razs zabeta Gosp. Miihl hiša je lesketala vsa v lampicah tako, da je razsvitljevala tudi blizo nje postavlj 8tolpa, od kterih smo že govorili. Gosp. S mol eto v a va hiša nasproti bolnišnice je migljala polna lučic, protestantiška cerkev je bila polna lampic in V i th almo va kosarnaolep- šana z razsvitlji ste gosp. Amb (transparenti). Na Dunajskih ulicah nosile; krasno oči na-se rozeva in gosp. Holcerj okinčane in okusno razsvitlje a zvonec ste vabile vseh tudi gost pri slonu" se je po sebno lepo skazala. Krasno je okinčal in razsvetlil gosp no poslopje se je odli- svojo hišo, pa tudi pošt Maiič kovalo in pa gosp. Luk m hiša Nad cerkvenimi vratami naših častitih nun je lesketalo oko Božje, zraven v oknih pa rudeče-razsvitljeni napis „Gottes Segen, Vôlker Liebe dem erhabenen Kaiserpaar" (Blagoslov Božji in Iju bezen Ijudstev presv. Cesarju in Cesarici). Veličansko po slopj žl. gosp. Ger licit je bilo s svojimi razsvit Ijenci v lepi opravi; posebno pa so se oči obraćale na gosp Pahnerj hišo 1 ktera je bila kaj okusno razsvitljena in ozaljšana s prelepim napisom „Liebe und Treue verbin-den Herzen, Fiirsten und Vôlker (Ljubezen in zvestoba vežete serca, vladarje in ljudstva) ; tudi poslopje policijno je bilo v izverstnem lišpu ponoći in podnevi. Na novem tergu je nosila zvonec gosp. dr. Wurcbahova hiša zavoljo krasne osvečave, pa tudi gosp. baron Schweiger-jeva se je odlikovala lepo. Okoli Križankov omenimo kri ev, ki je na vsaki strani vrat imela lično k k 380 piramido z razsvitljenim napisom, na enem se je bralo : „Gott segne das Kaiserpaar" (Blagoslovi Bog Cesarja in Cesarico), na drugem pa „Fiir Gott, Kaiser und Vaterland (Za Boga, Cesarja in Domovino); nad napisom je lesketal križarski križ. Lepo okinčana je bila tudi Pesjakova hiša in hiša gosp. grofa Auersperga. — Prestopivsi most na Bregu je , kakor smo že rekli, noč v dan premi-IIjal redut; na Št: Jakobski cerkvi nad vratmi je žaril sv. križ z nadpisom „In hoc signo vinces" (V tem zna-menji bodeš zmagal), pod njim pa je bila razsvitljena podoba palmové vejice in meča, ležejočih na blazini. Zunaj mesta na hribčiku se je sponašala gosp. Samasa-tova hiša prav lepo. Po celem starem tergu kakor povsod je bila versta za versto lične osvečave; kdo jih more vse imenovati! Gosp. Gust. H ei ma no va hiša je bila okinčana z ličnim razsvitljencom, ki je zadeval povzdigo kupčijstva ; gosp. apotekarPretner je razsvetlil svoje staniše prav lepo, In ko sta se cesar in cesarica po mestu peljala, je v tistem trenutku, ko sta prišla memo čevljarskega mosta, celo okolico razsvetlil z rudečim bengalskim ognjem; v Ka ta u cijev i hiši v dr. T o m a n o v e m stanovanji smo vidili v razsvitljeni podobi liro in meč in pod njima slovenski napis „Liro za mir, meč za prepir". Na vélikem tergu so bile v versti vseh krasno okinčanih hiš še nektere posebno izverstne, kakor gosp. Čéšková, Galetova, Jož. Pleiweisova in Krišperjeva; med razsvitljenci pa je na tem mestu naj bolj oči na-se obračal napis na gosp. Sova no vi hiši iz preslavne Koseskove pesmi : „Hrast se omaja in hrib — Zvestoba Slovencov ne gane". Škofija je bila s 3000 lampicami razsvitljena; na hiši gosp. kanonika Po-klukarja je bil viditi lepo razsvitljen latinsk napis, kterega zapopadek je bil, da plamteče naše serca še prekosé plam gorečih zveč, in v kterem seje bralailetnica. Tudi s c-menišče se je odlikovalo s krasno razsvitljenim krono-gramom ,,Optimo principi ecclesia fidens" (Najboljemu vla-darju zaupna cerkev). Poslopje c. k. okrajnega financ-nega vodstva je lesketalo v izverstni napravi; sole so bile obilo razsvitljene in nad vratmi je bila razsvitljena podoba cesarjeve rodovine ; podobo to je poslal ljublj. magistratu rojak naš, Franc Globočnik iz Teržiča domá, sedaj akademični malar v Rabu na Ogerskem, želeč se saj v duhu udeleziti slovesnost domaćih. Voj as ko straži sce je bilo vse v rudečem ognji; posebno pa je gosp. Mar o v a hiša po-dnevi in ponoči vabila vse oči na-se; takrat ko sta se Cesar in Cesarica po mestu peljala, je gosp. Mar s svojimi ucenci napravil tako mikavno gledišče, da je vse sem derlo vidit, kaj bo, — in res krasno je bila po učencih predstavljena tista slavnoznana podoba umetnika Kupelwie-ser-ja, kjer mogočni Avstrii se različni narodi cesarstva poklanjajo. Ko sta se Cesar in Cesarica memo peljala, je razlil rudeč ogenj čarobno svetlobo čez celo podobo, in kerdelo okoli nje razpostavljenih učencov je pélo „Cesarsko pesem". Osnoval vse to mu je žl. G old ens tei n. Prav okusno je bilo razsvitljeno na tem tergu tudi fstanovališče gospoda Gut m ana. — Ko smo šli po Poljanah doli, smo povsod vidili, da Poljanci niso hotli zaostati za drugimi, in tudi zadnji konec Poljan je bil to noč svetel kotpodneví; kmetijska družba je namreč svojo šolo in vert lepo ozalj-sala ; nad vratmi je vihralo £ mogočnih bander; poleg vrat ste stale dve visoke piramidi z zelenim smerečjem in cvet-licami okinčane, na kterih je migljalo vse polno lučić ; celo sprednje lice šolskega poslopja je bilo ovenčano in vse okna so bile obilo obilo razsvitljene. Sladkorn ica je bila odspred primerno razsvitljena; še bolj pa je obhajala sjajnost današnjo s tem, da je ubogim podarila 500 gold. — Ko smo šli po St. Peterskem predmestji nazaj, smo vidili vse v prazničnem lišpu. Kakor vselej so tudi tabart čast. Francis kani se posebno skazali; pred velikimi ceřkvenimi vratmi je v krásnem portalu in obdana od dveh piramid in visokih smerek stala veličanska; podoba prečistega spočetja Device Marije z razsvitljenim opisom „Tota pulchra est" (Vsa je lepa); verh cerkve je — res tako rekoč nad celin» v rudecem ognji velicansk križ, kterega so nek deleč na Gorenskem vidili; dalje je bil samostan franciškanski lično okinčan, ter se sponašal s tremi raz-svitljenimi kronogrami. — Ko smo se okrenili čez Francov most v špitálské ulice je clovek ostermel viditi tù bogate lepotije podnevi in obilno osvečavo ponoči. Podajmo se sedaj še enkrat v drevesne u 1 i c e (Sternallee), ki so res bile središče naj večjih lepotij, od kterih smo že srovorili. Lično okinčana dr. Ovijačeva hiša se je odlikovala posebno s krasnim, razsvitljenim napisom, ki se je bral na zalo opravljenih oknih dvornega svetovavca gosp. grofa liohenwart-a; pod kerdelom genij se je bralo: „Krain ist nicht an Schàtzen, Doch an Fiirstentreue reich, Schmůckt sich darům nach Kráften, Betend tief in warmer Brust". (Krajna nima velikih bogatij, pa toliko več zvestobe do svojega Vladarja; lišpa se tedaj kakor zamore, pa moli za-nj gorečo molitev). Tudi veličansko kaz ini no poslopje je bilo v čuda lepi opravi. Pa tudi Gradiša ne smemo po-zabiti, kjer je bilo marsikaj lepega viditi. Přehodili smo tako vse kraje mesta in predmestij in imenovali naprave, kterih med sto in sto lepotijami, ki so kakor pohlevne vijolice stale v versti ponosnih rož, so se oči popotnika posebno prijemale. Končaje pa ta popis omenimo le še to,, da damo hvalo, komur hvala gré, da osnovo in obris tistih naprav, ki jih je mestna županija izpeljala po svojem odboru (v kterem so bili mestni stavbini inšpektor g. Polak, malarja žl. g. Gol-denstein in Kiihnel in pa tergovca g. Karinger in g. Seger), je izdelal naš dobro znani umetnik gosp. Kurz žl. Goldens tein, in da lične plastične podobe Emone, Kraj ne, Ljubljane, Postave, Pravice in Modrosti je naredil ljublj. podobar gosp. Franc Zajic, iz Oslic domá. (Konec sledí.) ■ ■ ■. i Prevzetev gospodarstva. Posestvo in gospodarstvo se zadobí: če se podedova ali poerba; 2. če se kupi, 3. če se oddá, postavimo: oče sinu, in 4. če se v nájem vzame. Pri vsaki taki najemšini naj se premisli: a) kakošno posestvo da se prevzame ; to je, v kakošnem stanu, s ka-košnimi lastnostmi; b) kakošne pogodbe so postavljene, če jih bo moč izpolnovati, postavimo, jerbe , dolgove plačati; c) kakošen dobiček da kaže pri taki prevzetvi, in če je posestvo kuplj eno, koliksne obresti da se je od kupa gotovo nadjati. Bomo potlej po cenitvi in presodkih prihodkov pri ne-premakljivih posestvih vidili, koliko pravega dobička da je, na kar je že pri prevzetvi takega gospodarstva gledati, in vse take reči prevdariti, da kanjeni in nesrečni ne bomo. Pa tudi pri najemih posestev (Giiterpachtungen) se je po teh vodilih ravnati, da vémo , če kaj v najem vzamemo, ali kaj, za koliko in komu damo. Oskerbovanje prema klj ive ga premoženja, dnarjev itd.: * : Dnarji gredó ali v posojilo, ali pa v beratijo, kar ostane od sprotnih stroškov. Ce dnar na pósodo jemljemo, premislimo prej, če nam je tako posojilo res potrebno, ali koristno , ali če nam iz tega resničen dobiček kaže, in nikar ne pozabimo, da se bo posojeni dnar s pogojenimi obrestmi plačati ali verniti mogel. Ako bi tak dnar brez dobička minil, bi utegnile take posojila nas v nič spraviti, namesto premožniše narediti. Ravno tako tudi glejmo, če imamo mi svoje, ali kake nam zaupane dnarje posoditi, komu jih bomo posodili, da namreč nobenemu slabému gospodarju ne; nobenemu, kteri neumne, nekazne ali nevarne beratije ali kupčije počenja. nobenemu, kteri novo, lepše poslopje s posojilnimi dnarji staviti misli, poslopje, ki mu nič neslo ne bo, in koje staro še dobro: ampak umnim in pridnim ljudém in pravičnim, ki vedó posojeni dnar prav oberniti in si ž njim svoj stan po- twljšati, takim naj se s posojilom pomaga, in naj se poso-jeni dnar terdno naloži, da po kakosni spremembi zgube in skode ne bo. Kdor pa na pósodo jemlje in verniti ne misli, ali že lahko spozna, da mogel ne bo: tak je tat in goljuf, ki se ga je treba varovati. Neumne posojila, kakorsne se včasih na kmetih gode, niso nobena dobrota , mar studenec so křivic, pravd, hudega sovražtva, zgube nezaupljivosti med ljudmí. Poslom in nerazumnim ljudém, dnarce, ki so si jih pristradali, izpulijo včasih nezvestni hudobci, da jih po-rabijo in ne1 vernejo: to je vnebovpijoč greh, ki zasluži ostré kazni. Nepremišljeni ljudjé radi dolgove delajo, dnarce zapravijo in dostikrat sebe, svoje in druge v strašno ubožtvo pokopljejo , se ob čast in veljavnost in ob vse veselje na svetu pripravijo, in pri tem upniku neusmiljenosti dolžé, ki so zgolj sami svoje nesreće si krivi. Nekteri, posebno na kmetih, dna: je na obresti za blago posejujejo, za vino (na-mostniki ) za travnike itd., od kterih včasih ravno toliko prihodki na leto znesó, kolikor posojilo, da pride obrest sto od sto, ali pa še več: taki posojevavci so enaki pajkom, ki muhe lové, da jih izpijó, in sam meh pusté. Kteri ima kaj pameti, se tacih varuje, če se tudi Bog vé, kako hvalijo. Piščalika lepo poje, ko ptičar ptičke na limance loví. Pa menda v vsakem kraji je kak tiger, ki ljudi ujeda, ki ga še celó hodijo prosit. — Ravno taka je tudi pri be-ratii: vednosti in uma je treba. Pa od teh reci razširno .govoriti ne gré semkaj. ' „Um. km.". Ogled po svetu. Kraj in življenje na bregovih ogerske Donave v Budi in Peštu. 1 y ' ' >t 1 i O i ri j I * J > J i Spisal Simen Subie h koncu oktobra 1856. (Dalje.) Mesto Pešt je lepše in bolj v redu zidano kot Buda. V prijaznem obličji mirne Donave se ogledujejo imenitne pohištva, in unkraj njih se razprostira mesto deleč tje po ravnem. Uzrok tega ni le večja premožnost ondašnjih pre-bivavcev, kupčev in umetnikov, temuč tudi povodně nesreče. Hiše so še pred zadnjo veliko povodnjo bile semtertje silo slabe. Povodinj jih je leta 1838 razmočila, da so se razvalile in se zgrudile na kup. Zasula je takrat marsiktera hiša tesne ulice ter je poravnala velike jame in neočejene groblje. Odalej so se pa naredile lepe pohištva, in posebno imenitnost si je pridobila čedna versta prek Donave doli po sirokem bregu. Tukaj je lahko imeti lepe pohištva, ker vsak prostor nese svoj gotov dnar; posebno pa ptujci tukaj stanovanj iščejo, da bi kaj ložej več vidili od vedno ži-vahnega življenja po Donavi in od lepe okolice unkraj Donave. Od tamkej se vidi celi breg naše 6trani in mesto, ki se z brega spod in zgor hribčika okoli ovija, vidita se pa tudi dva hribska grebena; eden na zgornji strani, drugi na spodnji, ki stojita pri Donavi kakor da bi Budi za stražo bila. Ni tedaj čuda, da so ravno tukaj izrastle naj lepše hiše v obličji mogočne Donave. Saj ni nikjer več življenja, nikjer kratkočasnejše ; tukaj se vidi mogočni most, tukaj terdnjava Budi in lepi vinogradi zasajeni po omenjenih hrib-čikih vabijo ptujca na dobre vinca, da je židane volje; pod Budo nad Donavo na hribškem slemenu pa molčé derži terdnjava „Blocksberg" perst nad ljudmí, češ, če ti vince presladko preveč žilice napne, se ti bo pa pušalo! — Na svetu pač ni nikjer nič sladkega, nikjer nič veselega in prijetnega, da bi ne bilo tudi kaj grenkega, žalostnega in neprijetnega vmes, kakor hitro človek poskusi svojo prosto voljo povzdigniti čez m ero tistega d j a n j a, ki ga družtvo od njega tirja. Ali pa ni v našem življenji sploh povsod tako? Ali pozná veselje tisti, kdor žalosti občutil ni? Kar zadevlja občutke našega serca, vse to nas vodi po sladkih in grenkih potih veselja in žalosti, — le barke, ki brez obćutka vihrajo po Donavi sem ter tje so zmiraj veselega obraza, vedno imajo veliko ljudi, vedno veliko novega blaga In živo barvane bandera svojega naroda ali pa svoje družbe. Tamkaj pred mostom stojita pod bregom dva turna s svo- á ^ 9 i ^l , 'i j- jima banderoma in kličeta k sebi ptuje ladije, te jih ubo- 1 * gajo, se zbirajo ondi, vse živí in se giblje, vse je veselo, — in če se tam spet poprašamo, kaj da delà veselje, bomo spet dobili odgovor, da ladije ne, ampak človek. Ladije, ki bi jih človek ne gonil po vodi z močjo vodnih soparjev, bi kmali za navajene oči ne bile nič druzega kot prazna igrača. Tukaj pa ni nič na miru, blago se meni z blagom, sreča z nesrećo in ljudi je, da vse gomazi, ker se tukaj na koncu mosta pretaka življenje iz unega mesta, v tega in tudi nazaj. Vernimo se nazaj na naš griček v terdnjavo; poglejmo z višave na okoli, da nam ostane v spominu pravi obraz tega kraja. Tje proti jutru unkraj Donave noter za Peštom se razširja na vse kraje široka raván. K sreči pa leta ravnina, kar se je vidi, ni tako neznano pusta kakor so sicer ogerske pustinje. Tako se imenujejo tukaj puste ravnine. — Slišim pa še stare posestnike, da dobro polnijo, ko je še veter pihal po goli sipi, po pešičnatih njivah in travnikih. Ko je postal kak vetroven vihar, je vzdignil sipe in pešek, pa ga je nanesel celó noter v mesto, kakor da bi bil sneg zamedel. Ce je ravno na novo setev zadel, je dostikrat vso po polji razpihal ! Od nekaj časa sem so se pa ljudjé poprijeli umnega kmetijstva. Zasadili so drevje, posebno so veči posestniki dajali dobre izglede. Mesto ima zdaj na severni strani majhen gojzdič „mestni gaj" imenovan, proti jutru se vidijo semtertje po polji zasajeni gojzdiči in drugo večidel ob mejah v verstah zasajeno drevje. Odkar drevje tam raste, je tudi ruša terdneja; popred se pa ni mogla dobro prijeti, ker je imela sapa preveč moči do nje, zdaj pa jo drevje varuje. Koliko prijaznejše je tam , kjer je zelenje, kjer so drevesa in lesovi, kot pa po golih rav-ninah ! Tam po žalostnih puštah, kjer dostikrat ni viditi druzega kot od solnea osmojena trava, tam kjer se povsod noga vdira globoko v sipo, kjer ni na celi ravnini nobene visoke stvari, tam iše zapušeno oko svojih stvari in drevesa ali gricka, da bi se tam na njem spočilo;.— pa se pusta raván odpira od neba do neba in solnce žuga požgati, kar še stoji. Nesrečnega se misli človek, ko pride iz hrib-čikastih in dolinčnatih krajev v take pušave, ki nimajo ne zelenega drevesa, ne gricka, ne čiste vode. — Skoraj bi se ne vedil kam djati,— široko je vse, pa mu je vendar le tesno pri sercu; čuti, kot da bi ga kaj dušilo, pa sam ne vé kaj. Tesno mu je in glava je prazna kakor pusta okrajna. Kjer ni pravega natornega življenja, se duh ne more razvijati na vse kraje; in če pride iz prijetnih krajev v take pušave, mu manjka stvari, ki jih je vajen; misli se praz-nega, občutke ima, kakor da bi ga natora zapušala ; ali se mu bo kdo čudil, ako si želí in želí nazaj med hribe! Ob Donavi jemlje polje jutrove straní konec. Na večerni strani Donave se pa vzdigujejo hribčiki iz dolinic, ki so ostale nizke kot je nizko veliko polje. Dolina krog našega gričika, krog terdnjave, ni kaj prida višje kot je raván unkraj Donave. Kakor da bi bil gledal otok iz morja, stoji naš griček na bregu Donave, od vseh krajev obdan od spodnjega mesta, ki se po dolini krog njega vleče. Mesto, kar ga je pod gričkom, je pa tako nizko doli in tako blizo njega, da ga ni viditi iz terdnjave, če ne stopiš prav tikoma k ozidju; od dalj se pa vidi le nekaj Donave in lepa versta zalih pohištev v Peštu. Na večerne kraje se pa vlečejo hribčiki od zgornjega herbta nad staro Budo in od spodnjega Blocksberga tje noter proti Stajarskem. Versté se z dolinami in razložni gričiki se vzdigujejo iz napetih planin. Koj za terdnjavo , ki stoji na Blocksberg-u ravno pri Donavi, se odprč nekaj višja dolina, pa se kmali spet vzdigne hrib ,,Schwabenberg6k, ravno Donavi nasproti noter za našem inestom. Hrib ima precej dolg grebeu, ki derži proti večeru; na njem se vidijo tam, kjer se pervič enmalo poravna, lepe pohištva obdane od sadnega drevja in od bogatih Vinogradov, ki se stegujejo noter doli do predmestij. Po herbtu tega hriba gredé se pride do okroglega kucla, ki 382 \ m ■ F grič glavo imel. Temu Nar slabeja je pri Zerovnici, pri Grahovem, in pri Marti kuclu pravijo „Johannisberg". Obráněn je z listonosnim naku, tako, da kmali ne bo po nji voziti ; čeva se že sedají mora po taki cesti voziti. Vsak. etori, da se vidi kakor da bi ta u posebno s hrastovim in bukovim, in se ozira njegov lesom, verh na vse kraje čez druge hribčike. mesto Budo in čez terdnjavo tje v kor da bi ne bilo vode med morajo zmešati temu, kdor se Odtod Pest; pogled se vidi čez poprašuje: kako je to, da je tukaj taka slaba pot? Znan» Ložki in Planinski nov zidan most kaže ka je tudi, da so na meji mestoma, ampak r da bi se terd- po prizadevanji Ložkega kantonskega predstojnika naredili njava deržala his unkraj vode v Peštu. Na zgornji in spodnji kar je bilo jako jako potrebno. Imenovani most spada z strani našega giičika je viditi kakor da bi Pešt krog njega eno polovico v Ložko, z drugo polovico pa v Planinska segal s svojimi predmestji. Nekaj višji, od piramide, ki stoji na hribu, se pa odpira Donava, vendar je le kakor da okolico; na Ložki strani sta cesta in most popolnoma nare jena y na Planiuski strani je sicer most zidan, pa še ne po bi doli v koncu doline stalo le eno, na sredi visoko na sut, in ceste do mosta še ni, in se tedaj od Planinske strani krajih pa nizko, po ravnem razdeljeno mesto na obéh krajih do mosta ne more. Kaj bo, ko bode pervi leseni most kmali belkastega potoka. Vidi se pa tudi na druge kraje y proti v vodo scepal; že zdaj je velika nevarnost z vozom čez-nj jugu, večerju in severju se. razprostirajo od ondi lepe hrib- iti, potem mora vsa vožnja zaostati. caste okrajne, ki imajo le po malem vsedene doline. Vasi se Da bi pac gospodje, kterim je skerb in oblast čez so unkraj ne vidi drugih kot Budakes tje proti Horvaškem, seske dana, to silno potrebo spoznali, in ojstro ukazali, ako z lepim poljem , ki ga od vseh krajev lesovi obdajajo. (Dalje sledi.) Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Bcršeca v Istri 14. novembra. Časniki od vseh krajev se dozdaj, hvala Bogu, le vse dobro od Ijubega krompirja navestovali in tudi pri nas se ni čulo od kakošne gnjilobe ali pokvare njegove; toda pred malo dnevi smo mogli s strahom slišati in viditi, da ta Božji dar je bil pri izkopanji zadnje dni preteklega mesca po nekem dežji čudo bolan najden. Vidi se nam, da ta nova nepričakovana prikazen pride le od predolgega zaderžanja krompirja v zemlj kteri y y in po dezji je se več pritisnila bolezen in gnjiloba so ga med šmarnimi mašami izkopali, se veselé zdravega in lepega sadeža. Marún (kostanj) je že sedaj drag ker ni bil preveč obrodil ; domá je že po 4 krajcarje funt in se cez. Smokav , ako jih je tudi še zadosti bilo, se dobi funt po 8 do 10 krajcarjev, in Bog da bi jih bilo. Ako so te stvari na mestu, kodar rastejo, tako drage, koliko dražje morajo biti poslane v ptuje daljne dežele Po vseh Svetih smo začeli vodko žgati, ktero smo skorej že poza bili skoz tri leta, ker je nismo imeli iz česar delati; leto pa vsak gleda, si jeza dom kakošnih par bokalov nac to diti, ker je res prav dobra kapljica, (Weintrester) brez vse druge zmesi se vé da iz golih drop Zi se nam zmiraj bolj přibližuj 3 dan t m so se pokazale juliške pla proti Senju vse bele in drugi dan potem tudi naša dveglavna Učka, ktera nas je tudi danes na vse jutro z belirn klobukom prijazno pozdravila in nas razveselila z nar lep V • vremenom in ugodnim y potem pa je jelo deževati, da so spet polne naše kapnice (Cisternen), ktere so se nam bile v lepem vremenu te jeseni skoraj že posušile. — Tudi naš preko-morski bližnji sosed Cis, narvišji hrib čreskega otoka, je imel danes ravno belo HHi^H^^H^HiHHHHHH kakor y odejo snežnega gosta, ktero pa misi odpraviti #), zakaj ni navajen takih malo znanih in nelju-bih prijatlov. Radovedni smo silno in serca vseh so napete, ako bo v ob prihodu Njih od colne za- poklon istriškega ljudstva vitezev in kupco' Veličanstev v Terstu , za oslobođenje Istre veze kaj veljal ali ne? Močno bi se poterte serca Istri- janov s to milostjo okrepčale brez dvombe! Doba razsodbe je blizo. Iz Notrajnskesa D . Jak. Sajovec. n. Kolika dobrota so dobre kantonske ceste, vé naj bolje tisti, kdor mora blago voziti ali pa tudi sam se voziti. Koliko manj nevarnosti je na dobri gladki cesti! Taka dobra cesta je v Ložkem kantonu ali v Lozki okolici. Vsak se vesel čudi, ki po nji potuje. Tožuje pa toliko bolj voznik ali popotnik čez cesto Planinske okolice, ktera je kaj slaba od Lipsejna do Cerknice. 7 so soseske prenečimerne ! Iz Tersta. „Triest. Zeit." popisuje nedalje svečanosti ondašnje ob nazočosti Nju Veličanstev in imenuje javne na prave, ki sta jih obiskovala Cesar in Cesarica, pa obžaluje da pripravljenim sjajnostim ni vreme ugodno bilo ; silna burja je razrušila enega najlepših slavnih obokov, je overla mestno osvečavo in tudi k vodovodu pri sv. Križu ni bilo mogoče se peljati kakor je namenjeno bilo. Včeraj sta imela Cesar in Cesarica dalje v Benetke potovati, pa ne po morji, am pak po suhem. Iz Celja smo přejeli (škoda, da prevec zakasnjeni} popis velikih slovesnost, s kterimi sta bila presv. Cesar iu Cesarica 17. dan t. m. na poti po železnici v Ljubljano v Cel ji sprejeta. Dokler Celje stoji, ni bilo viditi ta košnih sjajnost, kakor ta dan v okolici ti, kjer sta se slavna Gosta peljala. Sami Cesar so razodeli Svoje dopa-dajenje nad temi napravami. Sprejem Nju Veličanstev je bil povsod preserčen in poln živega veselja. po svetu. Polijtično poljo ni rodilo nič posebnih zgodb Novičar iz raznih krajev. Malo imenitnega novega se je poslednje dní přiměřilo , pa marsikaj starega se čedalje bolj razdera, novo pa se sklepa. o ia ko vlado čedalje bolj pojema, v tem pa se oživlja k o vlado. Od druge Tako je vsaki dan očitnise, da edinost med francozk prijaznost med fra n co z k in wtraní pa terjate t r i j a n s k in gležka vlada sta novitno, da se do pičice spolnijo pogodbe, pod kteri je bil v P mir sklenj Iz Kotora se za gotovo sliši 9 da je vlada turška želje kneza černogorskega zastran C £ pod klop (ad acta) vergla in da se hoce v to obravnavo še le tadaj spustiti, kadar bote Moldava in Valahij v redu. v svojo deželo bo pustila Gerško, Bere se, da kmali po povratbi kralj gerskega gležko-francozka armada za ktero še zmiraj gospoduj Ptuj Francozka vlada želi, naj se razpor S žija Neuenburžk žene s tem, da vsa a, ali š k preb sila. biti kne a? do ali hoče biti pod svajcarsko carska ali pruška? ivec namesto prisege rečei prusko vlado, in po većini S naj se potem pravda sklene. Pruska vlada pa nek s tem nasvetom ni zadovolj V carigradskem pred mestji Per kot 1000 d je unidan pog okoli 700 hiš, da je več V • brez stanovanja. Pa to je ze kaj navad nega , in sto da turških lesenih bajt pokončá vsak požar na sto Na Poljske m je že volkov, da je strah um dan je blizo vasi Simanov zgrabil _ _ ... l li v . • olk kega 6 let sta rega fanta in ga vlekel v bližnji gojzd ; čeravno je bila cela vas berž pokoncu in je hitela za njim, so vendar še le čez nekaj ur našli edine kostí nesrečnega otroka. * Sn po otokih in blizo enmalo delj ćasa pomud berž zgine, le na verhu Ućk se Današnjemu listu je pridjana 3. póla „Občne po v es t n i c eu. Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natískar in záložník : Jozef Blaznik