številka 5
četrtek, 6. februarja 1997 160 tolarjev
»Knjige govorijo duhu, prijatelji srcu, nebo duši, vse drugo ušesom«, pravi kitajski pregovor. V mesecu kulture, pa tudi v vseh drugih mesecih v letu, vam želimo, da se je še kdaj spomnite in vzamete v roke čim več dobrih knjig. Kajti »Tri dni ne beri knjig, in tvoje besede bodo izgubile lepoto,« pravi drug kitajski pregovor. Mi mu verjamemo.
Mbš
Mladinski center Velenje
Konstituiranja vsaj še en mesec ne bo!
Velenjski svetniki so bili v torek zelo delavni. Najprej so dorekli štiri točke, ki so jim preostale še s prejšnje seje. Tako so imenovali člana nadzornega odbora občine. To nalogo so zaupali Marjanu Šramlju. Nadzorni odbor je zdaj popoln in svetniki so izrazili upanje, da se bo temeljito lotil dela. Dorekli so tudi plačila staršev v vrtcih. Niso sprejeli pobude nekaterih svetnikov, v glavnem iz vrst pomladi, da bi velenjskim staršem za en razred znižali njihove prispevke za plačilo vrtcev. Iz proračuna bi bilo potrebno v tem primeru zagotoviti dodatnih 40 milijonov tolarjev. Potrdili pa so tudi osnutek odloka o nadomestilu za uporabo javnih površin. Pripombe na ta dokument še sprejemajo.
Takoj po zaključku 22. seje, so se lotili 23., na kateri so imeli 15 točk dnevnega reda in vse razen imenovanja predstavnikov ustanovitelja v Svet Mladinskega centra, so tudi obdelali. Ravno to pa je bila tudi najbolj vroča tema torkovega zasedanja, zakuhali pa so jo pravzaprav tisti, ki ustanovitev Mladinskega centra najbolj zagovarjajo. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je namreč predlagala v želji, da bi omogočili čimprejšnje konstituiranje Mladinskega centra, da bi o predlogu glasovali v "paketu". Na samo sejo pa je osem svetnikov poslanskega kluba Združene liste, med njimi tudi predsednica omenjene komisije Hermina Groznik, naslovilo predlog, da se o članih glasuje posamično. Svetniki iz
ISSN 0350-5561
9 ___________
vrst strank pomladi so to ocenili kot poskus izzigravanja njihovega predstavnika Mirka Lorgerja in vse skupaj se je zapletlo do tolikšne mere, daje Pankrac Semečnik iz vrst LDS predlagal prekinitev razprave o tej točki dnevnega reda. Konstituiranje Mladinskega centra je torej preloženo vsaj še za en mesec.
Med ostalimi točkami velja posebej omeniti novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ta je višja za 8,8 odstotka, dovolili so prodajo zemljišča potrebnega za rekonstrukcijo ceste Velenje - Huda luknja, sprejeli svoj okvirni program ter po hitrem postopku oblikovali javni zavodi Zdravstveni dom, ki po novem pod eno streho združuje splošno zdravstvo in zobozdravstvo, ter javna zavoda Lekarna Velenje inVrtec Velenje. Več o seji na 4. strani.
■ Mira Zakošek
Zakaj bo pust v Velenju bolj pust?
Medtem ko v okoliških mestih, veliko manjših kot je Velenje, zmorejo vsako leto pripraviti veselo pustno rajanje s karnevalom, ki da tisti pravi pridih pustu, bomo v Velenju spet ostali z dolgimi nosovi in pustimi ulicami. Po njih se bodo sprehajale le posamezne maškare, ki bodo hitele v šolo, vrtec in na otroška rajanja, ki, hvala bogu, tudi letos bodo! Ena komercialno naravnana, druga ne. A bodo. Če pa bomo želeli videti pravi karneval, četudi skromen, nam ne bo preostalo drugega, kot da se z družino odpravimo po pustno veselje kam drugam. Sploh najmlajši vedno uživajo v gledanju pustnega sprevoda, pa tudi starejšim privabijo dobre ideje tako potreben nasmeh na usta. Vsi pač nimajo dovolj debele denarnice, da bi pust ovali na gala pustnih plesih. In zakaj že tretje leto zapored po Velenju nebo zapeljal niti en okrašen pustni voz? Tisti, ki so včasih skrbeli za tovrstne pripredltve, vsi po vrsti zatrjujejo, da ni denarja. Očitno je še manj volje in tistih, ki so danes še pripravljeni kaj narediti brez honorarja. Samo z en-tuziazmom. Tržni časi navzezadnje tega od njih niti ne zahtevajo. Kajti v Velenju se je zgodilo še nekaj. V Starem Velenju je pred leti zaživela PUSRA, v njej pa
sta bila »ta glavna« Miha Valenci in Franc Sever. In prav Iz Starega Velenja so »prišli« še tisti zadnji pustni vozovi, nazadnje sodelujoči menda »niti za malico niso dobili«, smo izvedeli. Prej je za tovrstno zabavo skrbelo Turistično društvo Velenje, kot v večini drugih mest. Karnevali so bili pred leti tako dobri, da so v Velenje hodili tudi turisti. Pa sedaj? Očitno se tisti od PUSRE in oni od turističnega društva ne marajo, očitno jim ni do sodelovanja in seže v preteklosti niso mogli dogovoriti, kdo bo tisti, ki bo bolj zaslužen za organizacijo.Turistično društvo letos tudi ni zaprosilo za sredstva, da bi pripravili karneval. Pravijo, da se s tem ne bodo ukvarjali. Pa čeprav bi se lahko PUSRI na daleč izognili in ga pripravili sami. Če bi pridobili denar, bi našli tudi ljudi, ki bi ga pripravili. Tako pa ostaja vprašanje, kdo je sploh tisti, ki se mu bo v Velenju še kdaj ljubilo preganjati zimo na šaljiv, karnevalski način. Tu tista o »mestu priložnosti« pade na izpitu.
I bš
E3te8S5SL——JHbMd
Konec tedna bo precej jasno in postopno topleje.
Velenje
Tekma leta
V	soboto bodo ljubitelji rokometa v Velenju gotovo videli rokometno srečanje leta.
V	prvi četrtfinalni tekmi za pokal Evropske rokometne zveze bo v Rdeči dvorani gostoval Flensburg-Handewitt, vrhunska nemška ekipa, pri kateri nobeden izmed igralcev ni manjši od 180 cm, kar sedem pa jih ima najmanj 190 cm. (Stran 16)
MESTNA OBČINA VELEN|E
V počastitev praznika vljudno vabimo na svečano akademijo, ki bo v petek, 7. februarja, ob 19. uri v Domu kulture Velenje.
1STH« BAJAHJe KA •TB9KC
"-imii,
Dll
vstopnina samo za odrasle 300 tolarjev.
9770350556014
2 NAŠi as
DOGODKI
6. februarja 1997
Obisk predstavnikov Univerze v Mariboru
VELENJE - Zupan Mestne občine Velenje Srečko Meh s sodelavci ter vodstva Glasbene šole Velenje, Šolskega centra in Premogovnika Velenje so pretekli teden gostili delegacijo mariborske univerze. Predstavili so jim Mestno občino Velenje, tema pogovora pa je bila visokošolski glasbeni študij v tem okolju.	■(mz, fotografija L. Ojsteršek)
Občinski svet Nazarje
Pogoj za skupno komunalno podjetje
Na prvi letošnji seji prejšnji četrtek so nazarski občinski svetniki opravili veliko dela. Za uvod so po drugi obravnavi sprejeli odloka o komunalnih taksah v občini Nazarje in o krajevni turistični taksi, sprejeli pa so tudi vrednost točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki sojo zvišali za 28 odstotkov.
Pomemben je tudi odlok o začasnem financiranju javne porabe v občini Nazarje za letošnje leto. Ob tem so sklenili, da javna poraba v prvem trimesečju ne sme preseči 25 odstotkov razporejenih odhodkov proračuna za lan-
sko leto, vse ostale točke proračuna za leto 1996 pa se smiselno uporabljajo. Zelo vroča je bila vnovična razprava o prekategorizaciji zemljišč v Zagradišču, to je področje za nazarskim samostanom, saj nekateri lastniki zahtevajo višjo kategorijo, čeprav zemljišča že dolgo niso več kmetijska. Nekaj zemljišč na tem področju je tudi občinska last in svetniki so sklenili, ta teh ne bodo spreminjali v višjo kategorijo, saj v Nazarjah in v vsej občini zelo primanjkuje zemljišč za stanovanjsko izgradnjo. Ljudje bi zelo radi gradili in pri tem so nazarski svetniki navedli zgovoren
primer Gornjega Grada, kjer so parcele v novi stanovanjski coni skoraj dobesedno razgrabili domačini, ki bi radi ostali v kraju ali se vanj vrnili.
V nadaljevanju so spremenili odlok o ustanovitvi gospodarskih javnih služb, kar je pomembno predvsem zaradi ustanavljanja novega komunalnega podjetja. To podjetje bodo ustanovili skupno z občino Mozirje, kar naj bi bilo urejeno najkasneje do konca marca, pri tem pa so imeli nazarski svetniki tehten pomislek. Županu Ivanu Purnatu namreč niso dali pooblastila za podpis pogodbe o sous-tanoviteljstvu skupnega pod-
jetja z občino Mozirje, dokler ta ne bo zagotovila poštenega postopka glede vasi Prihova, ki se želi izločiti iz občine Mozirje in se priključiti občini Nazarje.Svetniki so menili, da je sprenevedanja v Moziiju dovolj, da to ne pomeni nobenega izsiljevanja, ampak samo zahtevo za pošten postopek in odkrit odnos do krajanov in občine Nazarje.
Na koncu so se med ostalim pogovorili o možnem datumu občinskega praznika, ki ga bodo povezali z nastankom lesne industrije v Nazarjah, dokončno pa naj bi ga določili do konca marca.	■ jp
Občina Nazarje
Iz seje mislinjskega sveta
Vojka Ravbar s podjetniki piin rin jPta i qqq?
Župan občine Nazarje Ivan Purnat je sredi prejšnjega ted- I IIII UU Ivlu I WWWa
Župan občine Nazarje Ivan Purnat je sredi prejšnjega tedna pripravil srečanje z direktorji podjetij in večjimi zasebnimi podjetniki. Povabljeni so se odzvali v presenetljivo velikem številu in uvodni del izvedli v Modni konfekciji Elkroj, ki letos slavi pol stoletja obstoja in delovanja. Po obširni predstavitvi in ogledu te uspešne firme so se skupaj z gostiteljem in gostjo Vojko Ravbar, državno sekretarko v ministrstvu za zunanje zadeve, zbrali v prostorih grada Vrbovec.
Vojka Ravbar je tehtno in obširno predstavila slovensko zu-nanje-politično usmeritev s posebnim poudarkom na gospodarskem sodelovanju z državami evropske unije, Cefte, državami bivše Jugoslavije in ostalim svetom, predvsem v luči novih razmer, odnosov, carinskih in drugih predpisov. V nekajurnem pogovoru so bili vsaj večji izvozniki deležni koristnih napotkov za poslovanje v trenutni zunanje-trgovinski nedorečenosti, ni pa manjkalo tudi drugih zanimivih tem. Prava poteza nazarskega župana torej, ki bo takšna in podobna srečanja s podjetniki seveda nadaljeval.	B/p
Mestna občina Velenje
Svet za izvensodno poravnavo sporov
Na osnovi Zakona o lokalni samoupravi ter Statuta Mestne občine Velenje deluje pri Mestni občini Velenje Svet za izvensodno poravnavo sporov. Predseduje mu Pankrac Semečnik, sestavljajo pa ga Stane Lesjak, Ana Maček, Tomaž Zottl in Roman Žist. Strokovno in administrativno pomoč nudi temu Svetu občinski urad župana, kjer sprejemajo tudi predloge občanov. V preteklih letih so bili poravnalni sveti organizirani po krajevnih skupnostih, vendar pa zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov niso delovali povsod.
Sedaj veljavni zakon sicer ne določa več obveznega izvensodnega poskusa poravnave določenih sporov, zato tudi sodišča novooblikovanim Svetom nobenih zadev ne odstopajo. Svet za izvensodno poravnavo Mestne občine Velenje se je pred dnevi sestal. Občanom priporočajo, da medsebojne spore razrešijo izvensodno, ob strokovni pomoči tega organa. Obračajo naj se na Urad župana, kjer bodo dobili tudi več informacij. *(mz)
Prvi knjižni sejem v Celju
Knjige tudi do pol
cenejše
Celje, 7. februarja - Jutri se bo v Celjskem domu pričel prvi Knjižni teden, ki bo trajal do 14. februarja. V organizaciji podjetja Fit-Media bodo na njem poskrbeli za promocijo in prodajo knjig vseh najpomembnejših slovenskih založb. To bo hkrati prodajna razstava, založbe pa bodo knjige prodajale po zelo ugodnih pogojih, saj bodo nekaterim knjigam znižali cene tudi do 50 odstotkov.
Založbe (Državna založba, Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Založba Obzorja, Mavrica, Znamenje Petrovče, Epta, Mohorjeva družba Celje...) bodo razstavile in prodajale zlasti knjige za strokovno rabo, različne priročnike, literaturo za otroke. Knjižni teden v Celju bo namreč promocija kakovostne literature, pregled vrhunskih dosežkov pomembnih slovenskih založnikov in informacija o najnovejših izdajah. Hkrati bo priložnost za ugoden nakup.
Knjižni sejem bo jutri ob 10.00 uri odprl g. Jože Zimšek, župan mestne občine Celje. V okviru sejma pa bo tudi več tiskovnih konferenc, promocij in literarnih srečanj.	■bš
Mislinjski svetniki so se prejšnji torek zbrali na svoji 26. seji. Po skoraj štiri-urnem delu so v celoti predelali dnevni red in sprejeli kar nekaj pomembnih občinskih odlokov.
Kot je bilo pričakovati, so svetniki soglasno podprli odlok o priznanjih občine Mislinja. Ta bodo prvič podelili letos ob občinskem prazniku, kdaj ga bodo praznovali, pa žal še ne vedo, saj so sedaj dali možnost tudi občanom, da po-
magajo izbrati najprimernejši datum.
Tbdi lokacijski načrt plinifikacije mestne občine Slovenj Gradec in Mislinja so sprejeli po hitrem postopku. S tem so dali zeleno luč za nadaljnji potek del, ki naj bi se konkretno pričela sredi tega leta, ko naj bi v Slovenj Gradcu pričeli z gradnjo plinovoda. Od mestnega jedra naj bi cevovode proti Šmartnu potegnili prihodnje leto, v drugi polovici leta 1998 pa so že izgledi, da bi cevovode
podaljšali do naselj v občini Mislinja. Plin naj bi po predvidevanjih Mislinjčani pričeli uporabljati leta 1999. Zaenkrat izvajalca del v obeh občinah še niso izbrali, s tem pa se bodo svetniki soočili kar kmalu.
V mislinjski občini svojih dimnikarjev sicer nimajo, imajo pa kar nekaj dimnikov, ki zahtevajo sprotno vzdrževanje. Zato so svetniki tokrat prvič razpravljali o dimnikarski službi na področju občine. V razpravi so se vrteli okoli vprašanj, kolikokrat na leto in kdaj naj bi dimnikarji opravljali svoje delo. Dorekli so, da bo občina koncesijo podelila po javnem razpisu, izbrali pa bodo le enega najugodnejšega ponudnika.
Najdlje pa so razpravljali o predlogu odloka o prispevku za investicijska vlaganja na področju vodooskrbe, kanalizacije, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov. Svetniki so bili mnenja, da naj bi bilo povišanje čim nižje, čeprav vsi vedo, da je to pomemben finančni občinski vir. Ko so pogledali delo v preteklem letu, so sprejeli še plan za letos. Sprejeli so tudi sklep o povprečni gradbeni ceni stano^pnj, ki bo znašala nekaj več kot 92 tisoč tolarjev, stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč se bodo gibali med 4.000 za individualno rabo in 5.700 tolarjev za kvadratni meter za kolektivno komunalno rabo.	■bš
Prva krvodajalska akcija letos
Polzela - Prva letošnja krvodajalska akcija v žalski občini je bila na Polzeli, tudi tokrat jo je pripravila Krajevna organizacija RK Polzela za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Kri je darovalo 184 krvodajalcev, največ pa jih je bilo tudi tokrat iz Tovarne nogavic Polzela, kjer so krvodajalstvu kljub gospodarskih težavam in reorganizaciji še vedno naklonjeni.
Lani je v 12 krvodajalskih akcijah v občini Žalec kri darovalo 1600 krvodajalcev, ki so dali 660 litrov krvi. Tudi za letos je Območni odbor RK Žalec predvidel 12 teh akcij.	■-er Z akcije na Polzeli
Opravičilo bralcem!
Tokrat se ne bomo izgovarjali na tiskarskega škrata ali računalniškega hrošča, da je bil kriv številnih napak v prejšnji številki Našega časa, ki nam je odrezal cm strani, objavil sestavek v osnutku... Kriv je bil škrat ali hrošč, ki mu rečemo naglica, pa kljub temu ni pravega opravičila za to. Želimo si le, da se to ne bi več ponovilo.
Vsem prizadetim se iskreno opravičujemo. ■


Predpomladansko pomlajevanje
Nič ne gre brez spraševanja in zasliševanja. Tudi ko želimo pomladiti vlado. S to pomladitvijo seveda ne dosežemo vedno, da bodo novi člani vlade res mlajši, le tako se reče. In da pridemo do tega, se morajo kandidati spremeniti v dijake ali študente in odgovarjati na razna vprašanja, med katerimi je tudi veliko neprijetnih. Največ seveda iz vrst nasprotnih strank. Vendar se ti kandidati od spraševancev iz šolskih klopi vendarle razlikujejo. Četudi dobijo na teh izpraševanjih negativno oceno, jih lahko državni zbor »spusti skozi«.
Nekateri se veselijo tudi pomlajevanja druge vrste. Mnogi namreč zagovarjajo tezo, da tudi vino pomlajuje. Osebno sicer menim, da vina vseh vrst gotovo ne, saj nam nekatera ob pitju močno skremžijo obraz, sicer pa se predvsem vinski bratci strinjajo s tako vrednostjo vina. Za izgovor pač vse pride prav. Kot tisto, da je vino vse bolj sestavni del prehrane. Jesti je pa treba. Svojevrstno pomlajevanje načrtujejo tudi v Preboldu. Tamkajšnji hotel so po žalostnem propadu po žalsko-celjski zamenjavi namenili upokojencem, pa bodo verjetno v njem našla novi dom mlada dekleta. Tako pomlajevanje naj bi hotel doživel, ko bi mu znova vdihnili hotelsko dušo.
Se bolj razgibano in svojevrstno pomlajevanje bomo doživeli v začetku prihodnjega tedna. Pust je namreč pomemben znanilec
pomladi, s svojimi norčijami pa prinaša marsikaj svežega, mladostnega, naperjenega proti slabemu in zastarelemu. Ponekod je kot pravi mlin, v katerega mečemo staro in slabo, ven pa prihaja dobro in mlado. Pa čeprav le za en dan. To dobro vedo po naših raznih krajih, najbolj morda v Mozirju, kjer njihov pust za en dan prevzame oblast in po vseh okoljih opozori na pomanjkljivosti in težave. Seveda pa bi v vsakem kraju imel veliko tovrstnega dela.
Ob tem, ko pomlad prinaša vsa taka razna pomlajevanja, se ljudje bojijo spomladanskega »pomlajevanja« cest. To se namreč najprej pokaže kot cvetenje. Ker je letos dokaj huda zima, se nekateri še posebno bojijo, da bodo naše ceste, predvsem tiste, ki so starejše in slabše grajene, kar dobro zacvetele. Od cvetenja do sadov, pod to razumemo krpanje teh lukenj, pa običajno poteče kar precej časa. Pa še se pojavljajo težave zaradi popravil. Vsa naša pozornost je namreč namenjena gradnjam novih cest, za popravila pa zmanjkuje denarja. Vprašanje je, če lahko od »pomlajevanja« ministrstva za promet pričakujemo na tem področju kaj tovrstnih pozitivnih sprememb. Potrebne bi bile.
Vsaj na tem področju nam ostaja eno upanje: vremenarjipravijo, da bo zima dolga, pomlad pozna in nič kaj pomladanska. Enim je to v tolažbo, drugim seveda nič kaj pogodu. Ampak tako je življenje.	■ (k)
6. februarja 1997
AKTUALNO
KAS i as 3
Večina delavcev TEŠ za premalo izplačane plače toži državo
Tožbe na sodišče v petih velikih zabojih
Delavci zaposleni v energetiki Slovenije z drugimi delavci niso v enakopravnem položaju! S to trditvijo, izrekel jo je predsednik Sindikata dejavnosti energetike Slovenije Franc Dolar, smo načeli pogovor o tem, kako bo država »reševala« premalo izplačane plače delavcem tistih energetskih podjetjih v Sloveniji, med njimi je tudi Termoelektrarna Šoštanj, ki se ne bodo lastninila, ampak ostajo v stoodstotni lasti države. »Enkrat nismo v enakopravnem položaju znotraj energetike same, drugič pa v odnosu z drugimi podjetji v Sloveniji,« je še dodal. 0 tem, zakaj Franc Dolar misli tako, kasneje. Dejstvo pa je, da so se zaposleni v slovenski energetiki odločili do premalo izplačanih plač po kolektivni pogodbi priti s tožbo.
Konec decembra so individualne tožbe delavcev Termoelektrarne z dvorišča pravne službe romale najprej proti pošti, potem pa proti sodišču v Celje. 560 so jih napisali zaposleni, ali drugače, kar 99,5 odstotka članov sindikata se je odločilo za tožbo. Pisali pa so jih tudi upokojenci in bivši zaposleni, ki so se obrnili na sindikat energetike, da jim pri tem nudi ustrezno pomoč in teh tožb je še kakšnih 20. Ali dugače: vsega skupaj 68 kilogramov, in da bo slika še bolj nazorna, zložili so jih v 5 velikih zabojev. Tako je proces, katerega začetek konca so tožbe, opisal Miran Tamše, predstavnik Območnega odbora sindikata dejavnosti energetike in namestnik predsednika sindikata v TEŠ-u. »Državi smo pred tem ponujali vse možne rešitve za razplet nastalega položaja, na koncu, žal, ni bilo druge možnosti, kot tožba.«
V čem so delavci v energetiki neenakopravni?
Vrnimo se na začetek in k trditvi Franca Dolarja o
neenakopravnosti delavcev energetike. Takole je pojasnil tezo z začetka: »Podjetja, ki niso v državni lasti, so se lastninila. Zaposleni so premalo izplačane plače lahko vnovčili bodisi v obliki certifikatov bodisi zadolžnic. To je to. Drugo pa je trditev, da delavci v energetiki že znotraj samega sistema nismo v enakopravnem položaju, saj imamo v njem družbe, ki so se delno lastninile. Delavci v njih so dobili na svoje certifikatne račune nakazane premalo izplačane plače brez pripadajočih obresti sicer, pa vendar, in imamo podjetja, ki so v stoodstotni lasti države in take možnosti nimajo.«
Zato je sindikat delavcev energetike Slovenije, ki je že pred leti slutil, kaj se lahko zgodi, začel na to temo pogajan-
ja z vlado Republike Slovenije. »V določenih trenutkih smo bili že blizu rešitve, vendar na koncu tega zneska vseeno nismo dogovorili do konca. Vlada ponudbe sindikata ni sprejela in kot edina rešitev je na koncu ostala tožba.« Zanjo se je znotraj sindikata energetike Slovenije odločilo okoli 84 odstotkov zaposlenih ozroma skoraj vsi, ki so člani sindikata. Tožbe pa jih je vložilo celo več, ker v ta odstotek niso zajeti upokojenci, ki niso člani sindikata.
Vlada s svojo računico, sindikati s svojo
Alojz Mazej, predsednik sindikata v Termoelektrarn Šoštanj je potrdil, da so na ta problem začeli opozarjati zelo zgodaj, celo ob obravnavi zaključnega računa za leto 1992, ko so delavskemu svetu predlagali, da ga nc potrdi, vendar so bile takrat okoliščine take, da tega ni bilo moč storiti. Vsekakor se je v tistem letu dolg še večal, zato so sindikati vse pogosteje opozarjali, da je treba zadevo rešiti. »Šlo je tako daleč, da smo v sindikatu energetike že pripravljali aktivnosti za začetek stavke. Ker pa smo dobili od takratnega ministra za energetiko zagotovilo, da bomo premalo izplačane plače po kolektivni pogodbi v vsakem primeru dobili izplačane, smo stavko najprej odložili, potem pa odpovedali. Končno odločitev vlade smo dobili novembra lani. Govorila je o tem, da tisti, ki imajo možnost lastninjenja razliko poračunajo v obliki zadolžnic, drugi, ki te možnosti nimajo, pa naj bi v obračunu premalo izplačanih plač odšteli letni regres in znesek zmanjšali za polovico ter ga izplačali v 24 mesečnih obrokih brez obresti.«
Ko so na hitro izračunali, kaj bi to enemu delavcu pomenilo, so ugotovili, da bi up-
Franc Dolar, predsednik Sindikata dejavnosti energetike Slovenije: »Delavci v energetiki nismo v enakopravnem položaju z drugimi delavci.«
Miran Tamše, predstavnik Območnega odbora sindikata dejavnosti: »Državi smo pred tem ponudili vse možne rešitve.«
Alojz Mazej, predsednik sindikata v TEŠ: »Zadnja ponudba vlade za delavce ni bila sprejemljiva, zato tožbe.«
ravičenec do razlike na mesec prejel od 2.000 do 5.000 tolarjev, odvisno od tega kako visoko plačo je imel. »Ta ponudba za delavce ni bila sprejemljiva. Izvršilni odbor se je zato odločil, da za premalo izplačane plače po kolektivni pogodbi tožimo državo.« Naši sogovorniki so v pogovoru posebej podčrtali, da se za strokovno pomoč pri tej »akciji« zahvaljujejo Območni organizaciji ZSSS Velenje, še posebej pa njeni pravni službi, v kateri so imeli vso oporo. MMilena Krstič - Planine
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. bo s 1. 2. 1997 pričela vpisovati in vplačevati novoizdane obveznice z naslednjimi značilnostmi:
* VRSTA OBVEZNIC
Obveznice so navadne in glasijo na ime. Zapadlost obveznic, ki so nominirane v tolarjih, je pet let.
Obrestna mera je sestavljena iz tiksnega in variabilnega dela. Fiksni del obresti se obračunava linearno in znaša 7,5 %
letno. Variabilni del obresti se obračunava konformno v višini temeljne obrestne mere, ki jo definira Zakon o predpisani
obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri. Obresti se obračunavajo in izplačujejo polletno, osnova za
izračun obresti je nominalna vrednost obveznice.
Glavnica se izplača v celoti ob zapadlosti obveznice.
Za izplačilo vseh obveznosti iz naslova obveznic jamči Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d., z vsem svojim
premoženjem neomejeno. Obveznice niso posebej zavarovane.
Imetniki obveznic imajo prednost pri pridobitvi lombardnega kredita pri banki.
Obveznice služijo kot prvovrstno zavarovanje obveznosti imetnika obveznice pri banki.
* SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE
Skupna nominalna vrednost celotne izdaje znaša 800.000.000,00 SIT (osemstomilijonov tolarjev).
*	AP0ENSKA STRUKTURA
Obveznice so izdane v apoenih po 10.000,00 in 100.000,00 SIT. Celotna izdaja obsega 51.200 obveznic, in sicer:
-	48.000 obveznic po 10.000,00 SIT,
-	3.200 obveznic po 100.000,00 SIT.
*	PRODAJNA CENA OBVEZNIC
Prodajna cena obveznice je teoretična vrednost obveznice na dan vplačila. Teoretična vrednost obveznice je enaka vrednosti glavnice in natečenih obresti od 1. 2.1997 do dneva vplačila.
* VPISNA MESTA
Obveznice je možno vpisati in vplačati v:
-	Splošni banki Velenje d.d., Rudarska 3,3320 Velenje, tel.: 063/854-251, 855-964;
od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure,
-	Ekspozituri Mozirje, Na trgu 9, 3330 Mozirje, tel.: 063/831-730, 832-433, 831-392;
od ponedeljka do petka od 7.30 do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure
-	Ekspozituri Šoštanj, Trg svobode 5, 3325 Šoštanj, tel.: 063/881-132;
od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
*V ČASU J A VNE PONUDBE SO PROSPEKTI NA VOLJO KUPCEM NA VSEH VPISNIH MESTIH
Kako organizirati Šaleški podjetniški center?
VELENJE - Ustanovitev Šaleškega podjetniškega centra je bila tema petkovega sestanka, ki ga je sklical koordinator Viktor Vaupot, na njem pa so sodelovali med drugim župan Mestne občine Velenje Srečko Meh s sodelavci ter župana Šoštanja in Šmartna ob Paki.
Ideja o oblikovanju tovrstnega centra se je v Velenju porodila marca lani, ko sta Republiški zavod za zaposlovanje in Pospeševalni center za malo gospodarstvo objavila javni razpis za spodbujanje lokalnih iniciativ. Takrat so za koordinatorja izbrali Gorenje Inovo, prijavile pa so se občine Velenje, Šoštanj in
Šmartno ob Paki, mnoga gospodarska združenja ter različne institucije. Junija lani so tudi podpisali dogovor o pristopu k koaliciji in ustanovitvi Šaleškega podjetniškega centra ter se tudi prijavili na republiški razpis.
Zdaj je pripravljen že tudi predlog odloka o ustanovitvi Šaleškega podjetniškega centra, pričeli so usposabljati koordinatorje ter zagotovili financiranje ustanovnih aktivnosti.
Ta center bo mesto, kjer bodo ustanovitelji združili znanje, voljo in kapital ter močnejši izvajali promocijske in razvojne aktivnosti.
Glavne dejavnosti centra bodo načrtovanje in pospeševanje celovitega razvoja lokalnih skupnosti
Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, povezovanje dela institucij in asocialicij, opravljal pa bo tudi dela, ki so tesno povezana s položajem in razvojem malega gospodarstva. Seveda bodo podpirali razvoj malega gospodarstva in izvajali raziskovalne, razvojne in druge projekte.
Na petkovem sestanku še niso dorekli, kako naj bi bil Šaleški podjetniški center organiziran. Najbolj so se navduševali nad oblikovanjem javnega zavoda ali kakšne druge neprofitne oblike organiziranosti. Le neprofitna ustanova bo namreč lahko kandidirala na državnih in mednarodnih javnih razpisih. O tem bodo ponovno razpravljali sredi tega meseca.
*(mz)
vabita na
TY PACA** niMeriA ippi
V PETEK, 14. FEBRUARJA, OB 20. URI V RDEČI DVORANI.
PO PARADI VALENTINOV PLES DO JUTRANJIH UR.
Predprodaja vstopnic: Rdeča dvorana, Mladinska knjiga, VTV Studio in Bistro Arkada.
4 NAŠ ČAS
AKTUALNO
6. februarja 199
Z nadaljevanja 22. in s 23. seje sveta mestne občine Velenje
Mladinski center še naprej kamen spotike
Znova seje v svetu mestne občine Velenje zapletlo ob imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet Mladinskega centra. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji predseduje Herma Groznik, je namreč ob svojem predlogu pripisala:"Da bi omogočili čimprejšnje konstituiranje Mladinskega centra, komisija predlaga svetu, da glasuje za predlog sklepa v celoti." Torej za kandidate Igorja Centriha, Hermo Groznik, Mirka Lorgerja, Draga Martinška in Adolfa Štormana v paketu. Skupina osmih svetnikov ZLSD, med njimi tudi Herma Groznik, pa je menila, da je delo sveta Mladinskega centra dolgoročno tako pomembno, da bi morali biti njegovi člani sposobni kreativno prispevati k oblikovanju programa centra in upoštevati različne kulturne zahteve mladih. Zato so predlagali, da se za vsakega člana izvede posamično glasovanje. Tlu pa se je pričelo zapletati.
Dr. Borut Korun (SLS) jc potezo ZLSD ocenil kot podcenjevanje demokracije in popolnoma nesprejemljivo, saj je po njegovem to onemogočanje njihovih predstavnikov, da bi delovali v tem organu. Bili bi preglasovani. Enakega mnenja je bil tudi Tone De Costa (SDS), ki je ob tem dejal, da so imeli očitno prav, ko so izražali dvome ob oblikovanju tega centra. S tem, ko za-
vračajo njihove kandidate, zavračajo tudi njihov vpogled v to delo. Začudenje je izrazil tudi dr. Ivan Kralj, siccr tudi član komisije, ki je sicer povedal, da njihova stranka ni računala na svojega kandidata, saj se je proti Mladinskemu centru javno opredelila, nc morejo pa se strinjati, da se na ta način zavračajo njihovi predstavniki in da je predsednica spremenila svoje mnenje.
Herma Groznik je poudarila, da glasujejo o programskem svetu in da v tem primeru ne gre za nadzor o delovanju Mladinskega centra. Programski svet je organ , v katerem bi resnično morali delati Usti, ki podpirajo tovrstne aktivnosti, ne pa tisti, ki so povsem proti. Podprla pa je tudi potrebo po kontroli delovanja, ne le tega centra, ampak vseh javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina.
Izrečenih je bilo še veliko pripomb, takšnih in drugačnih, veliko jih nikakor ni sodilo v svetniške klopi. Predsednik sveta Dragan Martinšek je odredil odmor, med katerim naj bi se uskladili, po vrnitvi pa predlagal glasovanje o prvotnem predlogu. Poenotenja pa ni bilo in Pankrac Semečnik jc predlagal prekinitev te točke dnevnega reda. S tem so svetniki preložili konstutiiranje Mladinskega centra še za en mesec.
Vrtci so dražji - dodatnih subvencij ne bo
Ob tem, ko je bila v lanskem letu sprejeta nova ekonomska cena za otroke v velenjskih vrtcih, so nekateri svetniki, predvsem iz vrst pomladnih strank, predlagali, da bi iz občinskega proračuna zagotovili dodatna sredstva in na ta način zmanjšali prispevke staršev za varstvo otrok. Predlagali so ukinitev najvišjega cenovnega razreda. Strokovni službi vrtca in negospodarskih služb sta na osnovi podatkov, ki so jih zbrali od staršev otrok, ugotovili, da bi bilo potebno v te namene zagotoviti poleg predvidenih 410 milijonov tolarjev ( okoli 300.000 na otroka) dodatnih 40 milijonov, to pa bi pomenilo tudi, da ne bi mogli zagotoviti sredstev za nujna potrebna obnovitvena dela, saj drugih virov v te namene v proačunu ni.
Predsednik Odbora za negospodarske javne službe dr. Ivan Janežič je prenesel mnenje tega odbora, ki je ocenilo, da naj lestvica plačil oskrbnine ostane na republiškem povprečju, saj je to za proračun edino sprejemljivo.
Igor Centrih (Zeleni), Tone Lovrec (SKD), Franc Sever (nestrankarski), Tone De Costa (SDS) so zagovarjali znižanje obremenitve za starše, to pa utemeljevali z velikim upadanjem na-talitete v tem okolju in ocenili, da bo takšno poviševanje obremenitev za starše pomenilo tudi manj otrok v organiziranem
Tudi glasovanje o tem je bilo tesno; to pa predvsem zato, ker stranke pomladi niso dobile odgovorov na postavljena vprašanja. Franc Sever (nestrankarski) je med drugim vprašal, če je de-nacionalizacijski postopek na Titovem trgu sklenjen, opozoril pa je tudi na to, da mnoge pravne osebe teh prispevkov enostavno
Pree glasovanjem temeljit premislek!
varstvu. Herma Groznik (ZLSD) je poudarila, daje treba storiti vse, da bodo otroci obiskovali vrtce, vendar pa ocenila, da velenjsko okolje v primerjavi z ostalimi slovenskimi ni tako ogroženo, da bi bilo treba plačila staršev (v tem primeru so mišljeni tako in tako tisti z višjimi zaslužki - za ostale itak velja lestvica subvencioniranja) dodatno zniževati, saj bi s tem ogrozili druga že itak skopo odmerjena področja proračunske porabe.
Takšno mnenje je pri glasovanju tudi prevladalo.
Uporaba stavbnih zemljišč dražja za 8,8 odstotka
Svetniki so na torkovem zasedanju soglašali z 8,8 odstotnim povišanjem vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju mestne občine Velenje. Za letošnje leto bo ta znašala za gospodarstvo 0,0422 SIT, za površine deponij premoga, pepela in produktov odžvepljevan-ja 0,0526, za družbene dejavnosti in gospodinjstva pa 0,0268 SIT. Tako bi v občini leto zbrali 200 milijonov tolarjev. K obrazložitvi je predložen ovrednoteni program (o njem bodo odločali ob sprejemanju proračuna), in sicer je predvidenih 84 milijonov za zamenjavo zgornje plasti in ustrezno zunanjo ureditev pripadajočega prostora Titovega trga ter 110 milijonov za nadaljevanje obnove Kidričeve ceste od križišča s Kersnikovo.
Tudi v odmorih so svetniki aktivni, pridno komentirajo dogajanje. Na sliki nova svetnica Brigita fece v pogovoru s predstavniki Desusa
ne plačujejo. Neporavnanih je po njegovih podatkih kar 17 milijonov tolarjev. Če bi to izterjali, povišanje ne bi bilo potrebno. Tone Lovrec (SKD) je v razpravi povišanje sicer podprl, saj je to v okviru inflacijskih gibanj, kasneje pa glasoval zaradi prej omenjenih razlogov proti. Menil pa je, da zgolj obnova zgornjega sloja Titovega trga ni smiselna, da bi bilo to treba celovito rešiti, morda pod trgom urediti garaže, letošnja sredstva pa usmeriti v ureditev parkirišč pri Zdravstvenem domu. Proti povišanju je bil tudi Marko Jeraj (SLS), ki je menil, da je ta prispevek, ki so ga lani povišali dvakrat, že dovolj visok, Herman Arlič (SLS) pa je menil, da bi bilo prav, da bi nekaj zbranega denarja pridobljenega od površin deponij pepela, ki so v njegovi krajevni skupnosti Skale, vrnili v to krajevno skupnost, in sicer v višini 20 milijonov za ureditev primarnega voda kanalizacije.
Nova članica Sveta Brigita Fece
Na eni prejšnjih sej je odstopil član sveta Aleksander Foršner
Opredelili podelitev priznanj
Na dnevnem redu zadnjega zasedanja sveta mestne občine Velenje je bilo še veliko drugega. Tako so dopolnili komisijo za priznanja, ki je zdaj popolna, vanjo so imenovali Vinka Šmajsa. Dovolili so odpis amortizacije v zavodih katerih ustanovitelji so, da so na ta način preprečili morebitno izgubo. Že nekajkrat so v svetu skušali obravnavati akt, ki bi določal občinska priznanja, pa so delovna gradiva vedno zavrnili. Tokratni osnutek odloka o priznanjih je pripravil predsednik sveta Drago Martinšek.
V osnutku, pripombe nanj še sprejemajo, so opredeljena naslednja občnska priznanja: častni občan mestne občine Velenje, Grb in Plaketa mestne občine Velenje ter priznanja ' župana. Seveda ta akt opredeljuje v katerih primerih posamezna priznanja podeljujejo ter same postopke za pridobivanje priznanj in način podelitve.
Na torkovem zasedanju pa so potrdili tudi osnutek odloka o preoblikovanju Vzgojno varstvenega zavoda v Javni zavod Vrtec Velenje.
(SKD). Na njegovo mesto so po predhodnem mnenju občinske volilne komisije in komisije za mandatna vprašanja, volitve ii imenovanja svetniki na torkovem zasedanju imenovali Brigitt Fece (SKD).
Javni zavod Zdravstveni dom
S tem, ko so svetniki sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o ustanoviti javnega zavoda Zdravstveni dom, so združil dosedanje splošno zdravstvo in zobozdravstvo ponovno pod ene
Podpredsednik Tone Lovrec, pedsednik Drago Martinšek in sekretar sveta Franc Ojsteršek so se morali tudi tokrat kar nekajkrat posvetovati, kako sejo speljati do konca.
streho. Javni zavod bo opravljal dejavnost za območje občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Sprejem tega odloka v tem zavodu ne predstavlja vsebinskih sprememb, so se pa z njim prilagodili novi zakonodaji.
Javni zavod Lekarna Velenje
Tudi v tem primeru gre za prilagajanje novi zakonodaji in tudi za dejansko ustanovitev javnega zavoda za opravljanje lekarniške dejavnosti za območje občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Javna infrastruktura na področju kulture
V skladu z zakonom o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, so svetniki na torkovem zasedanju s sprejemom odloka o določitvi javne infrastrukture na področju kulture kot take opredelili vse objekte, s katerimi je februarja 1994 upravljal Kulturni center Ivana Napotnika Velenje (Dom kulture, Velenjski grad, Knjižnica, Spominska soba XIV. divizije na Graški gori), Dom krajanov Šentilj, Dom krajanov Konovo, Gasilski dom Škale, Dom krajevne skupnosti Pesje ter Večnamenski dom v Vinski Gori. Kot javno infrastrkturo so opredelili tudi opremo v zgoraj navedenih nepremičninah.
Franc Sever (nestrankarski) je menil, da bi morali dati ob sprejemanju takšnega odloka, s katerim se prenaša premoženje krajevnih skupnosti na občino, soglasje sveti. Menil pa je tudi, da bi morala soditi med javno infrastrukturo tudi Vila Bianka, kar pa je Peter Kovač ( negospodarske javne službe) zavrnil, saj ta objekt vsaj za zdaj ne služi kulturnemu udejstvovanju.
Sklad stavbnih zemljišč ima statut
Na predlog Upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč so svetniki potrdili statut tega sklada, v katerem podrobno urejajo delovno področje, organizacijo in delovanje v skladu z zakonom in odlokom o njegovi ustanovitvi. Zapisano je tudi, da sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora, razen za pridobitev in odtujitev nepremičnin, ko pogodbe podpisuje župan. Seveda so podrobno opredeljene naloge, organi sklada, postopki za odajo zemljišča, stalna in začasna delovna telesa.
Toneta Lovreca (SKD) je zanimalo, kako je mogoče, da v tem dokumentu upoštevajo zgolj zakon o stavbnih zemljišč, zaobšli pa so zakon o lokalni samoupravi, kjer je točno opredeljeno, da se nepremičnine prodajajo z dvotretjinsko večino svetnikov, to pa v odloku ni posebej določeno. Franc Sever pa je menil, da je premalo poskrbljeno za nadzor, in da sklad naj ne bo pravna oseba. Nanizal je še nekaj primerov iz preteklosti, ko v skladu naj ne bi delali pošteno. Njegovo sumničenje je zavrnil Karli Stropnik (LDS), ki je povedal, kako so si zastavili delo in d^i redno pregledujejo vso dokumentacijo. Milica Tičič, predsednica sklada, je k temu dodala še, da deluje pri svetu nadzorni odbor in sama si zelo želi, da bi redno bedel tudi nad njihovim delovanjem. Prav tako pa je tudi sama pripravljena vedno odgovoriti na vsa postavljena vprašanja, saj je prepričana, da opraljal svoje delo pošteno in korektno.
Mira Zakošek

6. februarja 1997
AKTUALNO
KAK vas 5
Občina Šoštanj letos: osrednja pozornost komunalni infrastrukturi
Nov stanovanjski blok bo pomladil mesto
V občini Šoštanj se lotevajo reševanja najbolj perečih zadev na področju komunalne infrastrukture. Nekatere projekte že izvajajo, za druge pripravljajo vso potrebno dokumentacijo. Med najnujnejše, kar bo v prihodnje potrebno narediti, uvrščajo ureditev sotočja Pake v Penku, vodovod Pristava, gradnjo stanovanjskega bloka v kareju ob Paki in pripravo dokumentacije za graditev tako imenovane šoštanjske obvoznice.
Te naloge bodo denarno na- Premogovnik ^ Velenje, jbolj zahtevne, niso pa edine, ki Termeoelektrarna Šoštanj, občina
so povezane z urejanjem komunalne infrastrukture v občini Šoštanj. Veliko nalog jih čaka tudi v posameznih krajevnih skupnostih.
Ureditev sotočja Pake bo preprečilo poplave v Pohrastniku
Spodnji del	naselja
Pohrastnik je bil ob vsakem večjem nalivu v nevarnosti, da bo poplavljen, nekajkrat pa se je to tudi že zgodilo. Kot edina rešitev, s katero bi lahko preprečili možnost poplav, se je pokazala ureditev sotočja reke Pake v Penku. Prvi del naložbe, končan naj bi bil spomladi, bo veljal 38 milijonov tolarjev, v prihodnje pa bo omogočal normalnejše življenje prebivalcev tega dela Pohrastnika, ki so v zadnjem obdobju velikokrat z grozo opazovali, ali ne bo deževje spet povzročalo škode. Sredstva za prvi del projekta so zagotovili
Šoštanj, Nivo Celje in železnica.
Z vodovodom do zdrave pitne vode
»Na nekaterih območjih občine Šoštanj imamo izredno slabo oskrbo z zdravo pitno vodo, predvsem moram omeniti območje Ravn, Pristave in predela Lajš, zato se v tem času intenzivno ukvarjamo s sanacijskim programom imenovanim vodovod Pristava,« pravi Viki Drev, svetovalec župana za komunalne zadeve v občini Šoštanj. V pripravi so tudi projekti za priključitev	kanalizacije
Topolšica na centralno čistilno napravo in za gradnjo vodovoda v zgornjem delu Florjana.
Vsi novi telefonski naročniki že priključeni
V Šoštanju so tudi praktično zaključili največji projekt minulega leta - telefonijo. Naročniki so na telefon čakali tudi deset let,
pa ga niso mogli dobiti, ker stara telefonska centrala tega ni omogočala. »Maja lani smo, kot je znano, vključili novo digitalno centralo z zmogljivostjo 2000 številk in nanjo že priključili 417 novih telefonskih naročnikov. V Šoštanju, predelu Skomo - Florjan terMetleč in delu proti Lokovici je zgrajena popolnoma nova kabelska mreža, ki bo v prihodnjih letih omogočila normalno vključitev vsakega novega telefonskega naročnika. Ta projekt za Šoštanj veliko pomeni,«je še enkrat poudaril Viki Drev.
Pomanjkanje stanovanj najbolj pereč problem Šoštanja
V Šoštanju je v tem trenutku
Viki Drev: »V tem trenutku bi potrebovali vsaj 40 stanovanj.«
Sodelovanje s Carlo Carini bo donosno
clubova vstopnica v svet visoke mode
Tistim, ki se zanimajo za visoko modo, ime italjanske kreatorske hiše Carla Carini ni neznano. Od prejšnjega tedna bo v Velenju pogosto slišano, saj bo velenjsko tekstilno podjetje M club izdelovalo njihove kolekcije. Prvo za prihodnjo jesen in zimo. Poleg tega pa bo slovenskemu trgu kolekcije te blagovne znamke, ki sodi v visok cenovni in kakovostni razred (tudi zaradi izjemne kvalitete materialov in izdelave, ki je velikokrat ročna), tudi na voljo. O poslovni plati tega sodelovanja, ki za podjetje pomeni vstopnico v evropski svet visoke mode, smo se po očem všečni in uspešni modni reviji, ki so jo pripravili v velenjski restavraciji Klub, pogovarjali z direktorjem M cluba Marjanom Gaberškom.
Najprej nas je zanimalo, kako je sploh prišlo do sodelovanja, kako so našli Carlo Carini. »Vbistvu lahko rečem, da je Carla Carini našla nas. To je plod dosedanjega sodelovanja, za nas pa pomeni vstopnico v svet visoke mode, ki ga je M club pridobil z izredno visoko kvaliteto dela in upoštevanjem rokov izdelave. Ti so postali zakonitost v modnem svetu.«
V tem svetu velja, da se pričnejo dogovarjati za nove kolekcije za posamezno sezono že leto ali celo dve pred njimi. Kdaj se bo torej pričela proizvodnja njihovih kreacij v Velenju? »S Carlo Carini
Marjanu Gaberšku pomaga podjetje voditi hči Marjetka, kije po reviji tudi podrobneje predstavila kolekcijo.
pričnemo sodelovati že pri izdelavi kolekcij za pomlad in poletje 98, redna proizvodnja pa prične teči v M clubu v mesecu aprilu. Gre za izjemno visoko obliko sodelovanja, saj bo celoten program Carle Carini, ki obsega v eni sezoni 200 modelov, izdelan v Velenju. Dogovarjamo se tudi za tkanine, v nadaljevanju sodelovanja pa tudi za trženje. Gre za posel, ki je za M club izjemno pomemben, saj ga že v naslednjem letu ocenjujemo na 2 milijona nemških mark.«
Pravzaprav je mnoge začudilo, da so se v podjetju odločili kolekcijo predstaviti kar doma. Prvi dan jo je videlo veliko slovenskih novinarjev in modnih kreatorjev, drugi dan so prevladovali poslovni partnerji in trgovci. Zakaj? »Vztrajal sem, da mora biti
predstavitev v Velenju. Želim, da je to mesto, kjer sem preživel večino svojega življenja, del tega modnega sveta. Poslovni partnerji, ki prihajajo v Velenje, so nad mestom navdušeni, jaz pa izjemno počaščen,« nam je na to vprašanje odgovoril sogovornik.
M club pa s tem sodelovanjem ne bo opustil dosedanjih, slovenskemu trgu že znanih kolekcij. Obdržali in nadgrajevali bodo prav vse, dodali pa jim bodo še posebno, ki nastaja v sodelovanju s POP TV, imenovano Full špon. Ta je namenjena najstnikom od 12. leta dalje. V podjetju upajo, da bodo svoje kolekcije preko Carle Carini ponudili tudi italjanskim kupcem.
M Bojana Špegel
najbolj pereča stanovanjska problematika. Mlade družine praktično nimajo možnosti priti do stanovanj, zelo pa občini primanjkuje tudi tako imenovanih socialnih stanovanj. »V tem trenutku bi jih potrebovali vsaj 40, da bi rešili najnujnejše probleme,« ugotavlja Viki Drev.
Stanovanjsko stisko bodo del-
no razrešili z izgradnjo novega 48-stanovanjskega bloka v kareju ob Paki. Zazidalni načrt za ta del je sprejet. Na gradnjo so se začeli pripravljati že jeseni spre-vezavo viskonapetnostnega omrežja in odstranitvijo tranfor-matorske postaje pri novi bencinski črpaki. »Dela zaradi zime zdaj mirujejo, takoj, ko bo mogoče,
V ta prostor bo postavljen nov stanovanjski blok. Računajo, da bodo gradnjo pričeli v drugi polovici leta.
Paka ne bo več poplavljala spodnjega dela Pohrastnika.
bomo z njimi nadaljevali. Pripravljen imamo že razpis za oddajo zemljišča, gradnja pa bo namenjena za trg. Naš interes je, da bi v Šoštanju v tem času zgradili čim več novih stanovanj, predvsem za mlade družine. Zato je ta projekt za občino v tem letu bistvenega pomena,« pravi Viki Drev.
Računajo, da bodo gradnjo pričeli v drugi polovici leta, veseli pa jih, da je v bloku približno 30 stanovanj praktično prodanih, zanimanje zanje so pokazali v Premogovniku, TEŠ- u in občini.
Obnova starega jedra in obvoznica
Šoštanju bi radi dali mikavnejši izgled z ureditvijo dveh osrednjih trgov, bratov Mravljakov in Trga svobode. »Oboje pa je povezano z ureditvijo parkirišč v samem mestu. Teh Šoštanj praktično nima. Načrtujemo, da jih bomo nekaj pridobili ob novem stanovanjskem bloku.«
Eden bistvenih pogojev, ki bi omogočil, da bi Šoštanj uredili za mesto kakršnega si želijo, je šoštanjska obvoznica. »Cesta, ki pelje mimo avtobusne in železniške postaje je republiškega značaja. Občina sama ni sposobna sfinancirati tega projekta, zato se o možnostih dogovarjamo s pristojnim ministrstvom. Inženiring Cestnega podjetja Celje in občinska komisija za okolje in prostor sta pripravila dve možni varianti, kjer bi šoštanjska obvoznica lahko potekala. Vse pa je seveda odvisno od denarja in odločitve na državni ravni, mi bi vsekakor radi v program DARS-a spravili ta odsek ceste, najbrž pa bodo potrebna tudi lastna sredstva. Obvoznica bi odpravila nemogočo gnečo, kije od 12. do 15. ure pri avtobusni postaji in odpravila res velik problem, s katerim se ubadajo Šoštanjčani.«
■ Mi lena krstič - Planine
Mesarstvo Suše c in Kmetijska zadruga Šaleška dolina
Skrhano sodelovanje zaradi svojevoljnih cen?
V prejšnji številki časopisa ste lahko prebrali, da sodelovanje med Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina in Mesarstvom Sušeč iz Velenja ni več dobro. Vzrok naj bi bili nedoseženi rezultati predelave mesa v primerjavi s pričakovanji, zaradi česar naj bi prišlo do prekinitve pogodbe in urejanja zadev na sodišču. To je bila ena plat zgodbe, tista iz KZ Šaleška dolina. Svojo je želel povedati tudi Martin Sušeč, lastnik Mesarstva Sušeč.
»S kmetijsko zadrugo Šaleška dolina smo pričeli na področju predelave mesa sodelovati leta 1993. Od začetka so bili odnosi dobri, primerne so bile tudi cene. Potem so se ravno zaradi cen odnosi pričeli krhati. Živino so nam namreč pričeli ponujati po višjih cenah, kot smo bili dogovorjeni. Mi naj bi za živino plačevali t.i. proizvodno ceno, torej toliko, kot plačajo kmetu, povišano za 6 odstotkov za Zadrugo. Naenkrat so nam zaračunavali znatno več. Zato smo jih nato velikokrat opozorili, tudi vabili na sestanke, da bi se dogovorili o cenovni politiki. A do tega ni prišlo,« nam je uvodoma povedal Martin Sušeč.
Predelava mesa naj bi bila po njihovih besedah lani slaba ravno zaradi tega: »Konec leta 1995, v začetku 1996, smo razpravljali o problematiki predelave in ugotovili, da je delala pozitivno, z dobičkom okoli 10,5 milijona SIT. Po enem mesecu je KZ Šaleška dolina pričela trditi, da dobiček je, ampak da so nastale obresti v skoraj isti višini.
Poslovne novice
Obveščamo vas, da bo 11. februarja ob 10. uri v stolpnici Delta, Dunajska 5, Ljubljana potekal posvet o problematiki varovanja trgovin, blaga, osebja in kupcev v trgovini pred številnimi škodnimi primeri ter poslovnimi goljufijami. Ker je število udeležencev omejeno, vas prosimo, da udeležbo na posvetu prijavite najkasneje do 7. februarja v tajništvu Združenja za trgovino pri GZS, tel.:
Mi smo to zanikali. Ko smo zahtevali dokumentirane dokaze, zakaj in kako je prišlo do tako visokih obresti, so nam rekli, da jih ne morejo dati, ker so obresti izračunali po njihovem lastnem ključu. Pritožili smo se in zahtevali prikaz. Res, da smo papirje dobili, vendar mislim, da niso verodostojni. Obrestni računi so znašali 2,5 milijona SIT, nam pa so odtegnili okoli 10 milijonov. Nikoli tudi nismo izvedeli, koliko dobička je še ostalo in kam je ta šel.«
Sedaj je prišlo do prekinitve pogodbe. Zanimalo nas je ali je bila prekinjena obojestransko? »Ne. Junija smo bili poklicani na sestanek. Tudi zapisnik obstaja. Vendar ni bilo narejene nobene pogodbe o prekinitvi sodelovanja ali nove pogodbe.«
KZ Šaleška dolina je precej denarja (okoli 110 tisoč DEM) vložila tudi v skupno predelavo. Sedaj zahtevajo nazaj 12 milijonov tolarjev. Martin Sušeč nam je povedal, da so ves čas plačevali amortizacijske stroške za naprave, kupljene s tem denarjem, ki naj bi skupno znesli okoli 5 milijonov SIT, zato se jim zdi znesek previsok. Kljub vsemu se misli o nadaljnjem sodelovanju še niso odrekli: »Mi smo zainteresirani, da bi še naprej sodelovali, vendar samo po pošteni poti, kar dosedanja ni bila.« Zatrdil nam je, da bi se dalo dokazati, da so v določenih obdobjih za živino plačevali od 30 do 40 odstotkov več, kot so zanjo dobili kmeti. Po pogodbi bi lahko bila cena višja le za 6 odstotkov.
M Bojana Špegel
061/31-39-06.
V lanskem letu se je naše gospodarstvo uspešno predstavilo na pomladanskih srečanjih PROMO v Tuzli. Gospodarska zbornica in PROMO iz Tuzle pridejo v Celje 10. februarja, zato vabimo, vse zainteresirane, da se oglasite 10. februarja ob 10. uri na Območni zbornici Celje, Ljubljanska 14, II. nadstropje.
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Velenje, Trg mladosti 2,3320 Velenje, (063/856-920, telefaks: 063/855-645)	■

11..1, linimi
6 MS vas
TO IN ONO
6. februarja 1997
Krajevna organizacija RK Šmartno ob Paki
Več sosedske pomoči
Približno 400 članov šteje krajevna organizacija RK Šmartno ob Paki, njeno delo vodi 12-čianski odbor, katerega predsednica je Mira Lesnjak. Da občani delo teh vrlih aktivistov cenijo, med drugim dokazujejo z vključevanjem v akcije in tudi s pridnim plačevanjem članarine - sploh v zaselkih. S tem denarjem pomagajo in nudijo pozornost tistim, ki so do tega upravičeni.
"Pomoč sočloveka v stiski je lani prednjačila pred našimi drugimi dejavnostmi. Na mesec prihaja po pakete prehrambenega blaga in higiene v Velenje po 20 naših občanov. Ob enkratni akciji ob koncu lanskega leta smo teh razdelili 40," sta povedali Lesnjakova in dolgoletna aktivistka Fani Krbavac. Ob tem sta opozorili še na pozornost do starejših občanov. Zanje, starejše od 70 let, so (v sodelovanju s sosednjo RK Gorenje ter
šmarškim društvom upokojencev) pripravili srečanje, jih obiskali na domu ali v domovih za starejše občane in jih ob tej priložnosti razveselili z majhnim darilom. Akcije zbiranja rabljenih oblačil lani niso izvedli, ker so prostor, ki so ga koristili, zaradi nezmožnosti plačevanja najemnine morali izprazniti. Tovrstne potrebe so reševali skupaj z območno organizacijo RK Velenje, s katero tudi sicer dobro sodelujejo pri nekaterih skupno načrtovanih aktivnostih. Krvodajalstvo, kjer beležijo približno 100 odvzemov na leto (za tiste, ki so darovali kri več kot 25-krat, so - v sodelovanju z velenjskim RK - ob koncu lanskega leta pripravili srečanje in jim podelili jubilejna priznanja), pridobivanje občanov za darovanje delov človeškega telesa ter plodno sodelovanje s podmladkom RK na šmarški osnovni šoli njihov uspešno uresničen lanski delovni program bogatijo po svoje. "Zadovoljni ,smc\ k&r naše
potrebe razumejo na občini in nam tudi pomagajo, za pomoč pa se moramo zahvaliti še verski skupnosti Bliže k tebi."
Pomoč socialno ogroženim in starejšim ostaja tudi v letošnjem delovnem programu šmarških aktivistov RK na vrhu. Sodelovanje s podmladkom RK na šoli nameravajo letos bolj usmeriti v nudenje sosedske pomoči. Ob krvodajalski akciji (pripravili jo bodo 22. marca) bodo poskrbeli za večjo osveščenost občanov za pridobitev izkaznice darovalec delov človeškega telesa. Ob tej priložnosti, in tudi !sicer, pa bodo izdajali še potrdila tistim darovalcem krvi, ki so se vpisali med človekoljube več kot 10-krat. S tem potrdilom bodo namreč ti lahko uveljavili 10% popust pri dodatnem zdravstvenem zavarovanju. Med drugim načrtujejo še nekaj preventivnih akcij (zdravstvena predavanja ...) ter akcijo zbiranja rabljenih oblačil.
*(tp)
' M t- « V I V / ^
Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki
Srečanje županov in duhovnikov
Župani Mestne občine Velenje Srečko Meh, občine Šoštanj dr. Bogdan Menih in občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun so minulo soboto povabili medse duhovnike s področja Šaleške doline.
Zupan Srečko Meh je v uvodnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da so se prvič, odkar so na območju Šaleške doline tri občine, zbrali skupaj. Ob tem je povedal tudi, da nove občine in župani med seboj dobro sodelujejo. Rezultat takšnega dela so dogovorjena premoženjska in pravna razmerja na področju komunalne infrastrukture. Čaka pa jih še veliko skupnega dela, še posebej na področju srednješolskega in visokošolskega
izobraževanja ter bodoče re-gionalizacije Slovenije. Zupani tega okolja računajo na oblikovanje Savinjsko-šaleške regije, ki bi imela 60 do 70 tisoč prebivalcev. Srečko Meh je poudaril tudi, da so pogledi posameznikov pogosto različni, pri skupnih pa je treba strniti sile, saj je skupne cilje le tako mogoče uresničiti.
Dr. Bogdan Menih je prav tako izrazil zadovoljstvo nad uspešnim skupnim delovanjem, saj je po njegovem Šaleška dolina zaključena celota in mnogi projekti bodo tudi v bodoče morali biti skupni. Opozoril pa je na nedorečenost zakonodaje, ki je v veliki meri vplivala na to, da delo novih občin ni zaživelo tako uspešno, kot bi lahko.
V imenu duhovnikov je zbrane pozdravil dekan dekanije Šaleške doline Jože Pribožič. Tudi on je bil vesel, da so se zbrali na skupnem srečanju, saj pomeni delitev občin tudi novo obliko povezovanja. Poleg tega, da je duhovnikom glavna skrb duhovnost prebivalstva in vzgoja mladih, skrbijo duhovniki tudi za ohranjanje cerkva, ki so pomembni kulturnozgodovinski spomeniki.
Župani in duhovniki so si nazdravili, zdravici pa je dekan Jože Pribožič pridal: "Upam, da bomo takole kmalu nazdravili tudi temeljnemu kamnu nove cerkve sv. Barbare v Velenju."
M Mira Zakošek
Zaključen tretji ekološki projekt za sedmošolce
Ne umiraj, Šaleška dolina!
»Preden svet spremenimo bo nemara pomembnejše, da ga ne uničimo«, je le ena izmed misli, zapisanih v Zborniku, kije izšel ob zaključku projekta »Varujmo in ohranimo Šaleško dolino«. Tudi tokrat, že tretjič po vrsti, ga je za sedmošolce vseh osnovnih šol v Dolini pripravila Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, izvedli pa so ga raziskovalci Inštituta za ekološke raziskave ERICO. In tudi tokrat ga ne bi bilo brez sponzorjev. Ti so bili na zaključni slovesnosti pred tednom dni zelo zadovoljni, zato so pomoč obljubili tudi prihodnje leto.
V letošnjem projektu je sodelovalo 742 sedmošolcev iz 10 šol, kot že dve generacije pred njimi pa so tudi ti spoznavali prizadevanja za ponovno oživitev precej umirajoče Doline. S projektom so pričeli novembra lani. Po predavanjih so opravili še terenski del, potem pa so morali izdelati plakat in pripraviti besedilo za Zbornik. V Mladinskem centru so se tako na zaključni slovesnosti zbrali vsi, ki so kakorkoli sodelovali v projektu. Razredi, ki so po mnenju komisije izdelali tri najboljše plakate, so te tudi predstavili. Na zelo simpatičen način. Tudi kratkega rapa, z besedilom: »VŠoštanju zidarji
hitijo, da nam čistilno napravo čim prej zgradijo,« smo bili deležni. Najboljši plakat so izdelali sedmošolci iz OŠ Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki. Drugo mesto so zasedli učenci 7.b iz OŠ Biba Roeck iz Šoštanja, tretjo pa iz 7.a iz OŠ Karla Destovnika Kajuha, prav tako iz Šoštanja. Za nagrado bodo obiskali Bled in ga spoznali tudi iz ekološkega vidika.
In kaj o projektu pravijo tisti, ki so bili na zaključku?
Zadovoljni so. Tudi Emil Šterbenk, letošnji vodja pro-
Emil Šterbenk, vodja projekta: »Zbornik je vsako leto boljši!«
jekta: » V lanskem letu smo učencem predstavili Šaleško dolino, onesnaževanje okolja v njej, sanacije, ki so že bile opravljene in načrte za sanacije v prihodnje. Poudarek je bil na rekultivacijah ugreznin, v letošnjem letu pa nameravamo večji poudarek dati varčevanju z energijo, kar je bilo delno vpleteno že tokrat. Najlažje je pač prenašati na mlade stvari, ki jih sam najbolje poznaš. Zbornik se mi zdi vsako leto boljši. Tako kot se učenci učijo od nas, tako
dročja varstva okolja in urejanja prostora zanesljivo premalo. Sredstva bomo zagotavljali s proračunom. Trudili se bomo, da bi jih bilo vsako leto več, čeprav so težave z denarjem na vseh področjih. Vendar je to področje za nas pomembno, če drugega ne, da bi vsaj spodbudili dejavnost, kot so ti projekti, da bodo že mladi vedeli, v kakšnem okolju živijo. Šaleška dolina je pač žrtev velike industrializacije, žrtev velikega izkopavanja premoga in proizvodnje električne energije, ki jo damo za Slovenijo celo tretjino.«
UBojana Špegel
Najboljši trije razredi so nam svoje plakate tudi obrazložili. In šele potem smo jih znali prav razbrati.
Marko Vučina se je zaključka udeležil kot predstavnik MO Velenje, saj je v njej predsednik Urada za okolje in prostor: «Zelo vesel sem, da se v osnovnih šolah dela na področju ekologije in osveščanja otrok o varstvu okolja. Iz plakatov je bilo videti, da so globoko seznanjeni s problemi ekologije v Dolini. Veliko je bilo storjenega v zadnjih letih, vendar nas čaka še zelo veliko dela, predvsem z ugotavljanjem onesnaženja v naši Dolini. Nekateri projekti že tečejo, drugi so v planu. Največji problemi so pri pridobivanju denarja, saj marsikdo še vedno misli, da ti projekti niso potrebni. Tem je potrebno povedati, da moramo živeti v zdravem okolju, kar pa danes Šaleška dolina zagotovo ni.« In koliko denarja dobi Šaleška dolina za odpravljanje ekoloških črnih točk. »Zal, s po-
se mi od njih! Važno pa je, da smo jih spodbodli, da so razmišljali o ekologiji. Pričakujemo, da bomo tudi v prihodnjih letih od njih dobili veliko dobrih rezultatov.«
Marko Vučina, predsednik Urada za okolje in prostor pri MO Velenje:« Dolina je žrtev velike industrializacije, zato moramo dobiti več sredstev, da bo spet čista.«
6. februarja 1997
KULTURA
NilS vas 7
Prireditve ob kulturnem prazniku
Mestna občina Velenje
6.	februar ob 19. uri v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje
Koncert komornih skupin (v sodelovanju s Premogovnikom Velenje)
7.	februar ob 17. uri v vinski Gori
Proslava ob kulturnem prazniku
Sodelujeta: Osnovna šola Vinska Gora in oktet Voglarji
7. februar ob 17.30 uri v graščini Gorica
Predstavitev ponatisa mladinskega romana Gustava Šiliha Beli dvor
7. februar ob 18. uri v Domu krajanov Šentilj O Triglavskem narodnem parku
Predava: France Urbanija Sodeluje: otroški pevski zbor iz Šentilja
7.	februar Ob 19. uri v Domu kulture Velenje Svečana akademija ob kulturnem prazniku
Slavnostni govornik: mag. Ivan Marin Sodelujejo: Moški pevski zbor Kajuh, Mešani mladinski pevski zbor šolskega centra Velenje, Paka film - Tomo Čonkaš, Martina Žerdin - harfa, Amatersko gledališče Velenje
8.	februar ob 17. uri v graščini na Gorici Ponovitev predstave ponatisa mladinskega romana Gustava Šiliha Beli dvor
Sodeluje: kvartet Mavrica
8. februar ob 19. uri v Domu krajanov na Konovem Proslava ob kulturnem prazniku Sodelujejo: člani KUD Lipa Konovo
uri v Domu kulture Velenje
8. februar ob 20
Šaleški študentski klub Prireditev ob izidu jubilejne 20. številke časopisa RIT
9.	februar ob 15. uri v Domu krajanov Šentilj
10.	srečanje pevskih zborov sosednjih krajevnih skupnosti
13. februar ob 19.30 uri v Glasbeni šoli Frana
Koruna Koželjskega Velenje
Koncert v okviru mednarodne kitarske šole
Sodelujeta: Istvan Roemer - kitara, Milko Pravdič - klarinet
1. marec ob 18. uri v Domu krajanov Škale Predstavitev knjige Dolfeta Lipnika: Iz oblakov k soncu
1. marec ob 19. uri v Domu kulture Velenje Nastop ob 25, obletnici Šaleške folklorne skupine Koleda
Ponovitev: 2. marec ob 18. uri
Šmartno ob Paki
Dve prireditvi
V občini Šmartno ob Paki bodo letošnji slovenski kulturni praznik zaznamovali z dvema prireditvama.
Danes (v četrtek) bo v tukajšnji dvorani kulturnega doma predstavila svojo zbirko pesmi z naslovom Iskrice samote, izdano v samozaložbi, domačinka Hilda Steblovnik. Priložnostni kulturni program bodo z nastopom popestrili člani domačega moškega pevskega zbora ter recitatorji šmarškega Gledališča pod kozolcem. Prireditev bodo začeli ob 18. uri.
Osrednja prireditev pa bo v soboto, z začetom ob 19. uri, prav tako v dvorani domačega kulturnega doma. Slavnostni govornik bo dr. Jože Robida, predsednik odbora za družbene dejavnosti občine Šmartno ob Paki. V kulturnem programu bodo nastopili člani mladinske skupine Gledališča pod kozolcem, ki bodo pod režijskim vodstvom Slavice Pečnik pripravili kabare Pesmice iz mačje preje Svetlane Makarovič ter otroški pevski zbor osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki pod vodstvom zborovodkinje Anke Jazbec. Organizatorji seveda pričakujejo, da si bodo občani vzeli čas in skupaj z nastopajočimi obeležili slovenski kulturni praznik v čimvečjem številu.
■ (tp)
Šoštanj
•••••••••••
Na predvečer praznika svečana akademija
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika bodo pripravili v Šoštanju v petek, 7. februarja, ob 18. uri v domu kulture svečano akademijo. V programu se bodo skozi glasbo, ples in igro predstavili učenci obeh šoštanjskih osnovnih šol, Karla Destovnika - Kajuha in Bibe Roecka. Slavnostni govornik bo župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih.
V avli doma kulture pa bodo učenci obeh šol na ogled postavili razstavo plakatov.
Mmkp
M i slin j a
bogat mesec
Kulturno društvo Mislinja se je tudi letošnje leto potrudilo in v mesecu februarju, mesecu kulture, pripravilo vrsto prireditev. Poimenovali so jih Mesec kulturnih prireditev v Kulturnem domu Šentilj.
Prva prireditev, »Ljudski godci raztegujejo svoj meh«, se je zgodila že minulo soboto. To je bilo 11. tradicionalno srečanje ljudskih godcev, ki jim v teh krajih radi prisluhnejo. Jutri, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, bo ob 19. uri osrednja proslava ob prazniku. Poimenovali sojo »Večer sreče v kulturi«. V kulturnem programu bodo sodelovali Babnikova godba na pihala, Mešani pevski zbor Fidelis in Moški pevski zbor Mislinja, program pa bodo popestrili tudi recitatorji.
Prihodnjo soboto si bodo lahko občani ponovno ogledali igro Toneta Partljiča v izvedbi domačega gledališkega ansambla »Tolmun in kamen«. Prav na vseh prireditvah pa si bodo lahko ogledali fotokroniko »90 let Babnikove godbe«.
■bš
Velenjski gledališki oder
Izjemen uspeh komedije Naši trije angeli
Nedvomno sodi komedija med najbolj zahtevne zvrsti dramatike. Zato je velenjsko Amatersko gledališče še toliko bolj vredno pohvale, ker se je pod spretno roko režiserja Renata Jenčka odločilo za uprizoritev komedije Sama in Bella Spevvacka Naši trije angeli. Premiera igre je bila ob popolnoma polni dvorani Doma kulture Velenje 31. januarja zvečer.
Zgodba komedije je samo navidezno preprosta. Pripoveduje o treh angelih - zapornikih, ki se znajdejo na božični večer pri družini Ducotel. Tej pomagajo prebroditi prenekatero težavo. Konec zgodbe je srečen. Pred gledalcem pa se naniza mnogo vprašanj, čisto moralne in etične narave.
Pričakovali bi, da bo
komedija ponujala le smeh in bodice. Ne, prav toliko je tudi refleksivna, saj nenehno sega v zavest in psiho vseh junakov.
Mirno se lahko strinjamo z mislijo drugega angela, ki modruje: "Vječi, oh gospa, vseh vrst so - kakor povsod po svetu " Ali skoraj aforistično: "Dobro ni zmerom močnejše od hudega ".
Ves čas je dvorana sodelovala z vsemi nastopajočimi. Znak, da je bilo odrsko dejanje povezano z gledalcem.
Oznako dobra igra bi morali pripisati vsem nastopajočim. Krona dogajanja je bila igra trojice roparjev. Vse tri je odlikovala popolna sproščenost. Turiniranemu Josephu, odigral gaje Leon Čižmek, seje močno približal debitant Iztok Čurči, v vlogi Alfreda.
Med ženskimi vlogami je bila dovolj opazna Majda
Gaberšek, ki je prefinjeno igrala Emilijo Ducotel. Možu Ducotelu, ki gaje odigral Karli Cretnik, se pozna, da je že stari znanec odra.
Nekako protiigro v tej komediji rešuje Henri Trochard. Resen, tudi smeh vzbujajoč, je trgovec, shyto-jkovskega tipa, s svojo tragično epizodo. To vlogo je zelo dobro odigral Marjan Matijevič. Še posebej je pohvalen njegov jezik.
Seveda ob vsem ne smemo spregledati vseh drugih vlog, ženskih in moških.
Vse so bile nad ljubiteljskim poprečjem, in v trenutkih sem si v dvorani kaj lahko pričaral vzdušje, ki prevzema gledalce ob zelo dobrih kreacijah prav vseh.
Sceno so oblikovali posrečeno: Jože Kolar, Miša
Zupančič in Jože Kotnik. Luč
in ton je priskrbel Zoran Kamenicki.
Predvsem pa je velika zasluga za tak, izjemni uspeh premiere, prav reiserjeva. Rado Jenček je dokazal, da se zna približati ljubiteljskemu svetu igralcev in jih zna oplemenititi tako, da dosežejo tisto največ, tisto, kar bi lahko označili tudi z najboljšo oceno. Komedija bo gotovo žela še dovolj priznanj. Že naslednji teden, 14. februarja, bo repriza.
Vsi, dobro izbrani igralci komedije Naši trije angeli, so: Leon Čižmek, Borut Keršič, Iztok Čurči, Majda Gaberšek, Karli Čretnik, Nataša Meh, Božiča Jurovič, Marjan Matijevič, Borut Cerar in Franc Lešnik.
Prav vse, iskreni stisk roke! • za tak- uspeb. -	■ Viš
Zgornja Savinjska dolina
Zares bogat mesec kulture
S sobotno občinsko proslavo ob kulturnem prazniku v Lučah so v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini pričeli prireditve ob letošnjem mesecu kulture. V občinah Luče, Ljubno, Nazarje in Mozirje bodo skupno izvedli 30 različnih kulturnih prireditev, sem pa ni všteta občina Gornji Grad, kije program kulturnih prireditev pripravila posebej.
Vsakoletni februarski program, ki ga bodo sklenili 2. marca, bo za omenjene štiri občine tudi letos usklajevala Zveza Kulturnih organizacij Zgornja Savinjska dolina. Izkušnje iz preteklih let so nedvoumno pokazale, da si kulturna društva želijo takšno sodelovanje v večjih projektih, saj so močnejša in bolj opazna, če izven občinskih meja delujejo povezano in usklajeno.
»Letos se kaže izredno bogata dejavnost na gledališkem področju v kulturnih društvih Mozirje, Lepa njiva, Ljubno, Ndva Štifta in dokazano seveda v Gornjem Gradu. V mesecu kulture se nam bodo ljubitelji te zvrsti predstavili kar na vseh odrih Zgornje Savinjske doline in gledalcem obljubljajo veliko zabave. Izbira nji-
V Lučah so občinsko proslavo izvedli že minulo soboto, v treh občinah pa jih bodo v petek in soboto. Na Ljubnem jo bodo z domačimi izvajalci pričeli v petek ob 17. uri, v Nazarjah s koncertom godbe na pihala prav tako v petek ob 19. uri, v Mozirju pa bodo proslavo z nastopom skupine Šukar pričeli v soboto ob 18. uri. Omeniti velja še Solčavo, kjer bodo v soboto zvečer izvedli vsakoletno prireditev, tokrat bo to »Vinarska 97«, seveda tudi Luče, kjer bodo v petek ob 8. uri izvedli šolsko proslavo.
hovih del gotovo ni naključna. V društvih se namreč zavedajo, da z dobro voljo in smehom prinašajo gledalcem in sebi poleg zabave tudi pozitiven odnos do življenja in dela. To je tudi cilj delovanja pevskih zborov in skupin, ki se v društvih ljubiteljsko ukvarjajo s prepevanjem in ostalo glasbeno dejavnostjo,« pravi Ivana Žvipelj z Zveze kulturnih organizacij Zgornja Savinjska dolina.
Zavod za kulturo Mozirje bo v ponudbi letošnjega meseca kulture pripravil gostovanje glasbene skupine Šukar, razstavo in literarni večer s svetovnim popotnikom Tomom Križnarjem, kiparsko razstavo Bernarda Sešlja in radijsko oddajo Quo vadiš, vse v kulturnem domu Mozirje, na Ljubnem pa lutkovno igrico »Tobija« v izvedbi skupine Fru-Fru iz Ljubljane. Občinske proslave ob kulturnem prazniku so in bodo v Lučah in na Ljubnem pripravile domače skupine, v Nazarjah jo bodo povezali s koncertom godbe na pihala, v Mozirju pa z nastopom skupine Šukar. Kulturna društva štirih občin (brez Gornjega Grada) bodo tako v februarju ponudila preko 30 ogleda vrednih prireditev.
»Sprejmimo ponujeno kulturno bogastvo in napolnimo kulturne hrame ob njihovih predstavitvah,« pravi Ivana Žvipelj, ki vsem članom kulturnih društev izreka iskrene čestitke ob kulturnem prazniku.	■/'p
Savinova odličja
ŽALEC - Osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika občine Žalec bo v ponedeljek, 10. februarja, ob 18. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Slavnostni govornik bo rojak, karikaturist in pisatelj Borut Pečar, v umetniškem programu pa bodo nastopili člani baletnega ansambla Opere in baleta Ljubljana z drugim dejanjem baleta Hrestač in z odlomki nekaterih drugih baletov.
Na proslavi bodo podelili tudi Savinova odličja, nagrado s plaketo bo prejel Vincenc Vipotnik, Savinovi plaketi pa Tone Tavčar in Branko Goropevšek.	■ -er
Kulturno umetniško društvo Polzela
V znamenju priprav na 100-letnico
Delovnih trinajst sekcij, prepleskali veliko dvorano, obnovili sanitarije, nova oprema za knjižnico, številne prireditve in gostovanja, priprave na 100-letnico delovanja kulturno umetniškega društva.
Na letnem občnem zboru KUD Polzela, ki je bil v mali dvorani Kulturnega doma Polzela, so člani društva in gostje ocenili 1997. leto delovanja društva in si postavili naloge za tekoče leto. Kot nam pove obširno poročilo predsednika društva, Marka Slokarja, so s svojim delom bolj ali manj zadovoljni, čeprav so eno najbolj delovnih društev v žalski občini. Imajo šestnajst sekcij, trinajst jih je delalo po načrtih, tri pa so prenehale delovati. Pripravili so in sodelovali na številnih prireditvah, najbolj množična, tako po številu sodelujočih in gledalcev, pa je že tradicionalna prireditev Polzelani Polzelanom. Večkrat so gostovali, pa tudi v gosteh so imeli kulturnike iz drugih krajev. V okviru priprav na bližajočo se 100-letnico delovanja društva so lani pričeli z obnovo svojega doma, letos pa bodo nadaljevali. Seveda želijo, da bi vse sekcije delale z vso resnostjo, da bi oživili delo tam, kjer je zastalo, tako da bi svoje poslanstvo, ki so si ga kot entuziasti sami zadali, kar najbolje tudi opravljali.
V imenu Zveze kulturnih organizacij seje občnega zbora udeležil Jože Jančič, ki je delo polzelskih amaterskih delavcev pohvalil.
■ -er
8 NAS ČAS
KULTURA
6. februarja 1997
Knjiga ob slovenskem kulturnem prazniku
Beli dvor Gustava Šili ha znova med nami
Ponatis mladinskega romana z ilustracijami Radovana Klopčiča (po izvirniku iz 1.1938). - Jezikovno posodobil in uredil Ivo Stropnik. Spremna beseda h knjigi dr. Miran Hladnik. - Izdalo Založništvo Pozoj Velenje v sodelovanju z založbo Karantanija, Velenje-Ljubljana, 1997. - 456 strani.
Urednikova beseda
Šilihov Beli dvor je veliki tekst o Velenju — ime je pisatelj spretno skril v etimologijo njegovega praimena "Zalesje" —, roman o Lovrekovem boju za izgubljeno podeželsko domačijo v času divje ger-manizacije Šaleške doline pred prvo svetovno vojno. Na motivno-tem-atski ravni se nam razkrivajo stare podobe bližnje krajine, dokumentirane so takratne socialne razmere, v tem romanesknem delu zgovorno živijo naši ljudje, stare hiše, tukajšnji kraji in nekateri že skoraj pozabljeni, mlajšim generacijam pa skoraj neznani dogodki.
V literarnozgodovinskem smislu lahko rečemo, daje bil Gustav Šilih (1893-1961) za velenjsko kulturo personalno naključje, s svojim leposlovnim delom pa seje trajno zapisal v spomin Velenjčanov. Beli dvor je tehtno leposlovno besedilo tudi navzven, saj je Šilihu tip "naravnega vzgojnega romana" za slovensko mladino z objavo tega dela (1. 1938) nenazadnje tudi uspel.
Ob ponatisu Belega dvora je bilo treba iz obsežnega besedila odpraviti kar nekaj "starih" jezikovnih napak, predvsem pa posodobiti celo vrsto bcsedoslovnih razvad (številni hrvatizmi!), ki so bile že v času nastajanja tega romana za slovenski knjižni jezik manj dopustne, "nesodobne" in kot tuje jezikovne prvine močno moteče. Namen opravljene obsežne jezikovne redakcije seveda ni, radikalno poseči v Šilihovo besedilo, pač pa iz pietete do avtorja in njegovega leposlovnega dela v romanu zgolj posodobiti tista mesta, ki bi bila sicer sodobnemu jeziku v škodo, povprečnemu bralcu pa kar nekoliko moteča, tuja in ponekod morda celo nerazumljiva.
Založništvo Pozoj se je za spominski ponatis odločilo ob 35. oblctnici pisateljeve smrti; njegovo delo želimo približati novim rodovom mladih bralcev!
Beli dvor je roman, ki simbolizira zvestobo šaleštvu. Nenehno povpraševanje po tej knjigi je vrsto let klicalo po ponatisu, saj si ga je svoje dni takorekoč do zadnjega izvoda in nekako za dom in otroke ali morda v znak pripadnosti tem krajem preskrbel takorekoč sleherni Velenjčan.
M IVO STROPNIK
Iz spremne besede h knjigi
Gustav Šilih je med literarnimi zgodovinarji manj znan, kot je znan med pedagogi. Tudi njegova strokovna bibliografija je precej obsežnejša od literarne. Kot literat je začel pod psevdonimom Graščan objavljati v reviji Domači prijatelj, kiji je urednikovala Zofka Kvedrova, in se v vzgojnem listu Domače ognjišče poskušal celo v poeziji. Od daljšega je zmogel le dve deli: "dolinsko bajko" Nekoč je bilo jezero (1921) in Beli dvor; v rokopisu je mdr. ostala nedokončana povest o življenju velenjskih rudarjev Grbavi plemič. Proznega je objavil mimo obeh knjižnih del zelo malo: odlomek iz Belega dvora v reviji Razori in dve kratki besedili: Vodnjak v Domačem prijatelju 1913 in "filmsko dogodivščino" Ljubezen nesrečnega tolovaja v Mariborskem klopotcu leta 1927. V Mariborskem gledališču so mu leta 1932 igrali dramo iz vojnega časa Kaverna.
-	Kaj je v Belem dvoru tako strašno privlačnega, da sega da še danes prebrati na dušek? Naj premislim svoje lastno bralsko doživetje: lokacija dogajanja, zlasti podzemska jama, slap, skrivna špilja, starodavna kapelica, rodovitni in urejeni vrtovi, grajske razvaline in razgled z gradu, planinski pašniki, podeželski dvorec. Scene ločitve in snidenja. Skrivnostna preteklost in njeno odkrivanje. Družbeno ugledni prijatelji in zavezniki. Pot v tujino. Čustva ljubezni, zavrnjenosti, osamljenosti, krivice in maščevanja...
-	Beli dvor predstavlja v začetku svet z napako in porabi potem 400 strani za to, da napako odpravi in ponovno vzpostavi normalno stanje. Napako sta zakrivili dve stvari: lahkomiselnost, nadutost in vročekrvnost gospodarja Simona Gradnika in maščevalna in pre-varantska narava njegovega nasprotnika trgovca Antona Miklausina. Gradnikov sin Lovrek je v mladeniških letih postavljen v podobno kritično situacijo kot njegov oče, vendar se kljub enaki vročekrvni naturi obvlada (resda mu pri tem pomaga ljubljeno dekle z milo prošnjo, naj vendar ne napravi nepopravljivega zločinskega dejanja) ter tako dokaže, da človek ni suženj svojih genov, ampak da zmore modro, racionalno obvladovati svet, če to le hoče. Paralelizem dveh generacij dopolnjuje še zgodba iz preteklosti, to je nesrečna ljubezenska zveza med teto Ano in strastnim ter maščevalnim tujim logarjem Antonom Muskado. Lovrek odkrije njuni trupli v podzemeljski jami, da ju končno lahko pokoplje sin ljubimca, ki mu je Muskada ugrabil nevesto: tako bo pokopano tudi nasprotstvo med rivalskimi si Gradniki in Miklausini. Roman stoji trdno v tistem razumevanju sveta, ki ga povzema slovenski pregovor "Kakor na kup, tako s kupa" (Šilih ga je postavil v sporočilni vrh besedila!), in poskrbi za to, da se še enkrat potrdi resničnost tega pregovora. Ravnotežje je spet vzpostavljeno, pravila pridobitne morale potrjena, krivice so poravnane, svet je ponovno utirjen.
-	Šilih je imel pred seboj dve možni obliki sveta: svet kot zapuščen in zaraščen vrt in svet kot negovan in obdelan vrt. Negovati, kultivirati, vzgajati slovenstvo, to je Silihov načrt; "izrezati odpadništvo prav pri koreninah z neusmiljeno doslednostjo". Literatura mu je pomenila sredstvo in priložnost za simbolno popravljanje sveta. Nobenega dvoma ni, da vrt in domačija simbolizirata Slovenijo in uspešno gospodarstvo na domačiji pomeni pravzaprav nacionalno ekonomijo, kije nujni pogoj nacionalnemu obstoju.
MDR. MIRAN HLADNIK
NAROČILNICA
Knjigo Gustava Šiliha Beli dvor lahko naročite na upravi Založništva Pozoj - pri KC Ivana Napotnika Velenje, Titov trg 4, 3320 Velenje, tel. 063/854-747.
Cena za izvod (krt./trda vezava): 4.700 SIT; za naročnike Šaleških razgledov: 3.300 SIT. - Postanite redni naročnik Šaleških razgledov in si s tem poleg ugodnosti, ki jih pripravlja Založništvo Pozoj, zagotovite nakup vseh naših knjig 20^30 % ceneje!
Z Danetom Zajcem v velenjski Knjižnici
Prejšnji četrtek je v prostorih velenjske Knjižnice znova gostovala poezija. Pesnik in dramatik Dane Zaje uživa sloves tako med mlajšimi kot starejšimi rodovi, je tudi eden izmed najpogosteje prevajanih živih slovenskih pesnikov. V Velenju seje z njim o njegovem življenju in delu pogovarjala prof. Darka Tancer Kajnih.
Dane Zaje je človek, ki si želi utemeljevati, argumentirati in odgovarjati svetu okrog sebe izključno s poezijo, sicer je raje zavezan molku; v pogovoru pa je bil izvan tudi z razmišljanjem o politiki, kije spremljala oz. spremlja njegovo ustvarjanje. Poudaril je dvoje: da ni bil nikoli angažiran pesnik, ker to poslanstvu poezije ne šteje v dobro, in da ni zagovornik klasične interpertacije, saj pri tem zbledi inspirativno osmišljanje pesniškega zapisa. Prebral je samo štiri svoje pesmi in z njimi pokazal na veličastnost sodobne pesniške govorice. Številni poslušalci so mu potrdili, da ima nje-
gova poezija prijatelje tudi v Velenju. Srečanje s pesnikom je pospremila harfistka Tina Zerdin.
■ (/. St.Joto: L. Ojsteršek)
Oglejmo si
Stiske sodobnega človeka
VELENJE - Danes ob 19.00 uri ste vabljeni v Knjigarno Kulturnica na Prešernovi 10 v Velenju, kjer bodo v okviru kulturnih večerov, ki jih pripravljajo že nekaj časa, pripravili predavanje Andreja Grabarja. Kot avtor knjige z naslovom Človek bo Grabar spregovoril o stiskah sodobnega človeka, ki so nam pravzaprav vsem znane. Razlika je le v tem, da se nekateri tega zavedajo, drugi manj. Zato bo predavanje zagotovo zelo zanimivo. Vabljeni!	■/)£
Tokrat Kavarna v Kepici
ŠMARTNO OB PAKI - To soboto ob 10. uri dopoldne vas Medobčinska zveza prijateljev mladine vabi na otroško kavarno v slaščičarno Kepica v Šmartnem ob Paki. To pomeni, da se bodo udeleženci v njej igrali kavarno in peli »Pust, pust, krivih ust«, saj bo namenjena prav pustovanju. Zato bodo še posebej veseli pustnih mask.	Bbš
Iskrice samote Hilde Steblovnik
ŠMARTNO OB PAKI - Danes ob 18. uri bodo v mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki predstavili pesniški prvenec sokrajanke Hilde Steblovnik. Poimenovala gaje Iskrice samote. Pesniško zbirko je izdala v samozaložbi ob pomoči sponzorjev. Prireditev ob izzidu knjige pripravlja Kulturno društvo Šmartno ob Paki, sodi pa v okvir prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku.
■ bš
Razstava del Jožeta Svetine
ŠOŠTANJ - V okviru kulturnega praznika bodo jutri ob 17. uri v razstavnem prostoru LB SB Velenje - ekspozitura Šoštanj, otvorili razstavo slikarskih del Jožeta Svetine.
Tokrat se bo slikar predstavil z akvareli, ki ponazarjajo lepote narave in staro kmečko arhitekturo v lesu.
■ bš
Študent naj "bo
Samo za študente
Semestralne počitnice nimajo nobenega smisla. Pogled na sneg, smučarsko opremo in jasno vreme jim namreč zakrivajo najmanj trije kupi izbrane, kakovostne, takorekoč prvovrstne literature. Močna študentska psiha vsako jutro prisili mlado intelektualno truplo, da že zarana vklopi svoj vegetabilni živčni sistem in na ploščo starega štedilnika pristavi skodelico za kavo...
Govori se, da nekateri primerki pristavijo prvo vodo že pred deveto. Vsekakor vsak študent do poldneva "za-zoca " vsaj po osem kavovih skodelic in predela dvajset strani fotokopij...
(utrinki iz življenja med osmimi semestri).
In še informacije:
*	Prva iz zbirke 20. letnika Riti izide to soboto, 8. februarja, ob 20. uri v preddverju kulturnega doma, na kulturni praznik s kulturnim programom - vabljeni!
*	Za smučanje v Franciji je na voljo še 9 mest.
Smučanje poteka med prvomajskimi počitnicami, cena prevoza, karte in bivanja v apartmajih pa znaša 380 DEM. Razmislite!
*	Šaleški študentski komorni zbor še vedno zbira prijave za zborovodjo, ki bi prevzel uspešno delo dosedanjega "manerja" in popeljal zbor v nove ustvarjalne izzive. Prijave na naslov: Šaleški študentski komorni zbor, Titov trg 4, 3320 Velenje do 28. februarja.
*	Še vedno se lahko pridružite Stančiju, Korlu, Mimici in ostalim akterjem oddaje V imenu sove. Svoje prijave pošljite na naslov: V imenu sove, Radio Velenje, Stari trg 14, 3320 Velenje ali pa se zglasite na istem naslovu vsako soboto ob 18. uri, ko poteka oddaja v živo.
*	Bunker 97 ter zimovanje v Bohinju, ki smo jih napovedali za ta mesec, še "visita" v zraku, verjetnost izpeljave pa je premoso-razmerna z nakazilom obljubljenih dotacij na sušni žiro račun kluba 52800-620-37-05-1406116-526/63.
■Peter
Zgodilo se je
Leta 1939
V Slovenskem narodu,
ki je izšel na današnji
dan leta 1939, je bilo presenetljivo veliko prostora posvečeno tudi dogajanju v Šaleški dolini: "IZ ŠOŠTANJA. "KARIERA KANCLISTA VINCIGA" žela uspeh. Za "Pesmijo s ceste" nam je uprizoril sokolski oder na Svečnico zvečer "Kariero kan-clista Vinciga", komedijo v treh dejanjih, v katerih je posejanega nemalo zdravega humorja in duhovite satire. Dočim je Pesem s ceste domovala med najbednejšimi in najnižjimi pripadniki človeške družbe, nas je tokratna uprizoritev vodila v višje in "boljše sloje", tja, kjer se odloča usoda o "vseh rekurzih in grožnjah za eksekucijo, vseh obvestilih o globah, ki uničujejo cele armade eksistenc" -kakor ves zaskrbljen govori
6.svečana
kanclist Vincig. V ministrski sobi in pisarni se dogajajo vsa tri dejanja, čas, je odmaknjen v preteklost, vendar pa komedija krepko meri tudi na današnji, tako zelo trhel čas. Ljudje v komediji so visoki, govorijo in živijo kakor bi bili sami, nevedoč, da je okrog njih življenje večine ljudi, vse revnejše kot njihovo. Le kanclist Vincig od časa do časa potiplje na pulz realnega življenja. - Igralci, ki so se te značilne komedije lotili, so svojo nalogo dobro opravili: komedijo so razgrnili občinstvu v vsej njeni širini. V naslovni in glavni vlogi Vinciga je briljiral g. Tevž. Z izredno igralsko sposobnostjo je znal držati Vinciga na površini in ga ni pustil zapasti pretiranemu komedijanstvu. Močne like so postavili tudi dr. Fine (g. Burdijan), Sabander (g. Karba), Doležal (g. Zeleznik),
Almbichler (g. Perovec), dr.Senn (g. Mazej), Alcaly (g. Valand), Anica (gdč. Volkova), Sigirt (gdč. Suligojeva) in Prandl (g.Pukl). Dvorana je bila popolnoma zasedena!"
Drugi članek iz Slovenskega naroda ima naslov "Ribe v Toplici zastrupljene":
"Pred dnevi so ljudje, ki so hodili ob potoku Toplica v Topolšici, opazili v vodi in na bregovih nenavadno veliko množino mrtvih rib, največ postrvi. Mnoge ribe so se v smrtnih krčih zvijale na pesku in med koreninami dreves. Posestnik Mazej je n.pr. našel na svojem jezu nad 300 mrtvih postrvi. Ker so gotovo poginile od zastruplenja, je k potoku prišla uradna komisija sreskega načelstva. Po zaslišanju nekaterih prič so oblastvfl odposlala nekaj mrtvih rib in vode Zdravstvenemu domu v Celju,
Kemijskemu inštitutu v Beograd v analizo in preiskavo."
Torej imajo tudi množični pogini rib v naših vodah že kar bogato tradicijo!
Za konec pa povzemamo še vest, ki je pretresla prebivalce naših krajev:
"Vest o tragični smrti pri-marija dr. Saviča in asistentke dr. Kučerove je prispela v Topolšico in Šoštanj že v nedeljo v zgodnjih popoldanskih urah. Prvotno vesti nihče ni mogel verjeti, najmanj pa ne zdraviliški pacienti, ki so ravno zbirali med seboj prispevke, da z njimi kupijo svojemu odišlemu očetu in zdravniku spominsko darilo v znak globoke zahvale za njegovo uspešno zdravljenje. Namesto darila pa so morali poslati v Beograd žalni venec. Kakor za vso znanstveno medicino, tako pomeni tudi za Topolšico smrt dr. Saviča in dr. Kučerove nenadomestljivo izgubo."
Zaradi nesrečne ljubezni sta dr. Savič in dr. Kučerova skupaj prostovoljno končala svoji življenji.
M Damijan Kljajič
6. februarja 1997
107,8 MHz
NAS vas 9
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Gripa, ki menda še ni gripa, sili v posteljo tudi radijce
Najprej smo vam dolžni opravičilo, ker v prejšnji številki Našega časa na strani 9, ki nosi tudi Radijski mozaik, niste mogli brati prvega stolpca. V članku govorimo o rezultatih multi-medijske raziskave Inštituta za raziskovanje medijev za leto 1996 v tistem delu, ki prikazuje rezultate za Radio Velenje. Z njimi smo zadovoljni. V narekovaju smo zapisali besede Janje Božič - Marolt, tiste, ki jih je direktorica Inštituta zapisala tudi v uvod.
V njem med drugim ugotavlja, da Mediana že peto leto zapored nepristransko prikazuje tiste medije, ki se upajo predstaviti v konkurenčnem okolju. Radio Velenje si to upa, smo poudarili, čeprav tisti prvi rezultati za nas niso bili najboljši,
smo pa z njimi vsako leto bolj zadovoljni. Ker gredo navzgor. Gripa, ki menda še ni gripa, polaga v horizontalo in se loteva tudi naših radijskih sodelavcev. Ko jih ni na programu, pa bi po logiki stvari morali biti, lahko pomislite enostavno na to, da so v postelji. Vsem, ki so že zboleli in tistim, ki to še kanijo, čeprav jim tega ne privoščimo, želimo čim hitrejše okrevanje. Zdravi pa mislijo na pusta. Temu običaju se nobeno leto nočejo in ne želijo izneveriti in tudi letos ne bo nič drugače. Sprememba je le v tem, da tokrat nihče noče naprej povedati v kaj se bo preoblekel, menda zato, ker je to vsako leto v Mozaiku objavljeno, potem pa jih vsi takoj spoznajo in potem to ni več hec.
■ mkp
Ne gre za predajo štafetne palice, če ste ob fotografiji morda pomislili na to! Oblikovalec Peter Rihtarič - Pec odgovornemu uredniku Našega časa Stanetu Vovku izroča Naš čas na enem filmu. »Zdaj pa hitro njim v Maribor, da bo jutri tu,« mu pravi. Po pogledu, ki mu ga Stane vrača, sklepamo, da ga sprašuje: »Si prevrii, če
je vse kot mora biti?«
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO
SIMPLY RED
Kadar pevec skupine Simply Red, Mick Hucknall ni na turneji ali v snemalnem studiu s svojo skupino, se ta britanski glasbenik po rodu iz Manchestra, ki trenutno živi v Italiji, zelo rad predaja svojemu velikemu hobiju - kuhanju. Sam pravi, da je začel s preprostimi recepti, ki jih je nato izboljševal s svojimi idejami. Najbolj všeč mu je indijska, grška in kitajska kuhinja, njegova največja specialiteta pa so grške solate.
WHITNEY HOUSTON
33-letna pevka iz New Jerseya se s svojim najnovejšim singlom "Step by step", skladbo iz filma Preachers Wife, počasi vzpenja na lestvice popularne glasbe. V filmu se v posameznih sekvencah, ki prikazujejo pevke gospela, Whitney pridružuje velikemu zboru, v katerem poje tudi njena mati Cissy Houston, ki v filmu igra članico zbora. V resnici pa je na posnetku skladbe "Step by step"
slišat' znani zbor Georgia Mass Choir, ki spremlja Whitney pri njenem novem hitu, sicer delu znane britanske pop pevke Annie Lennox.
GABRIELLE
O britanski pevki Gabrielle se je veliko govorilo, ko se je pred štirimi leti pojavila s svojo prvo uspešnico "Dreams" in s svojim nenavadnim imidžem s trakom prek desnega očesa (na katerega je slepa) vzbudila nemalo pozornost in hkrati dosegla velik uspeh. Danes je precej uspešna s skladbo z naslovom "If you ever", ki jo je posnela skupaj s člani skupine East 17. No, njen začetek pa ni bil tako enostaven, saj so jo požrešni založniki skoraj ogoljufali. Za neko neodvisno britansko založbo naj bi namreč posnela svojo verzijo uspešnice Tracy Chapman "Fast car", le da z nekoliko drugačnim besedilom. Gabrielle je raje posnela svojo skladbo, ki so jo založniki brez njenega dovoljenja natisnili v nakladi 500 kopij in jo začeli prodajati. Gabrielle je še iskala neko večjo
založbo, ko so nelegalni založniki začeli služiti denar z njeno prvo skladbo in jo v Angliji prodali v kakšnih 50.000 kopijah. Ko je leta 1992 končno podpisala pogodbo z založbo GolDiscs, je bil njen problem rešen. Omenjena skladba, ki ni bila nič drugega kot njena prva uspešnica "Dreams", je izšla pri založbi* GolDiscs in v samo treh mesecih so jo prodali v nakladi 500.000 izvodov.
SOULFINGERS & FUNK YOUV RDEČI DVORANI
V soboto, 15. februarja, bodo spet prišli na svoj račun vsi ljubitelji soula, funka in rhythm'n'bluesa. V Rdeči dvorani v Velenju se nam namreč ta
Obe sta ljubiteljem glasbe zelo dobro poznani, saj jih je bilo moč tudi v Velenju že večkrat slišati. Ker obe skupini izvajata po zvrsti precej podobno glasbo, si lahko v soboto obetamo kar nekaj ur neprekinjene in dobre zabave. Začetek koncerta je napovedan za 21. uro.
ČETRTA DIMENZIJA
Pri založbi GEC d.o.o. je izšel album nekoč zelo popularne koroške skupine Četrta dimenzija z naslovom "Antologija". Kot pove že sam naslov, gre za zgodovinski presek ustvarjalnega obdobja skupine, ki se je sicer odlikovala predvsem s svojimi živimi nastopi, tudi kot predskupina znanim Divljim jagodam, Bijelemu dugmetu, Parnemu valjku, Riblji čorbi in drugim, nekoč popularnim jugoslovanskim ročk skupinam. Na plošči je osemnajst skladb, ki so nastale v obdobju 1985 - 1990, med njimi pa je poleg znanih uspešnic "Zadnja avantura", "Boeing 747" in drugih, tudi nekaj doslej še neobjavljenih skladb.
■ MiČ
dan obeta velik koncert, na katerem se bosta predstavili skupini Soulfingers iz Zagreba in domača skupina Funk You.
Viktorji 96
Mesec februarje že krepko tu in čeprav ste v teh dneh vsi v pustnem pričakovanju je prav, da ne pozabite tudi na slovenske viktoije popularnosti. Le še do začetka marca boste lahko tudi vi oddali svoj glas in povedali, kdo se vam je v lanskem letu najbolj vtisnil v spomin na televizijskem, radijskem in glasbenem področju. Kupone kar pridno pošiljate, mi pa jih pošiljamo na Stop, kjer so akcijo pripravili. Sedaj o izboru veste že vse, zato bo tudi danes uvod zelo kratek. Naj vam le še enkrat povemo, da bo razglasitev konec marca v Cankarjevem domu.
Kupone še vedno lahko pošljete kar na naš naslov, torej Naš čas, Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom »Viktorji«.
LESTVICA DOMAČE GLASBE	
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek	
v tedniku Naš čas.	
Takole ste glasovali v nedeljo, 2. februarja:	
1.VERDERBER:	Oglas 10 glasov
2.G0RENJSKI M.:	Kje so tiste stezice 7 glasov
3.MUZENIC:	Franc, preveč kadiš 5 glasov
3.EKART:	Namišljeni bolnik 5 glasov
5.K0VACI: Danes je nedelja 3 glasovi	
Predlogi za nedeljo, 9. februarja:	
1.D0VZAN:	Ujemi me
2.PRIM0RSKI:	Se en bičerin
3.SLAP0VI:	Ajznpon
4.SLAVČEK:	Se včasih spričkava
5.S0V:	Le kaj naj storim
	■ Vili Crabner
VIKTORJI '96
Ime in priimek:
Oddaja:
VIKTORJI '96
□
Viktor
Ime in priimek:
VIKTORJI '96
Moj naslov:
D
><g1
Viktor
Ime in priimek:
Izvajalec:
Moj naslov:
E
xg 1
Sting
Dunaj, 30.1.1997, VViener Stadthalle, 19.30 h
Koncert 45 letnega angleža, aktivista Amnesty inter-national, borca za ohranitev Amazonskega deževnega pragozda in družbeno enega najbolj aktivnih zvezd popularne glasbe ni kazalo zamuditi pretekli teden, pa čeprav se je koncert zgodil na Dunaju. Na koncertu je bilo tudi nekaj velenjčanov, ki si je v polni dvorani lahko ogledalo spektakel enega največjih lirikov popularne glasbe. Ta angleški profesorje zaslovel kot pevec, basist in avtor novovalovskega - post punktria The Police ob koncu sedemdesetih na otoku in kaj kmalu tudi na stari celini in v ZDA. Vzdevek Sting - želo, je Gordon Matthevv Sumner dobil na enem šolskih seminarjev, kjer je suh svetlolasi učitelj zbujal pozornost oblečen v puli osje, črno-rumene barve. Vzdevek se ga je prijel in danes ga le malokdo pozna s pravim imenom, saj se ga je umetniško ime prijelo kot le mal-okaterega izvajalca popularne glasbe.
Glasba skupine The Police in kasneje Stinga v njegovi solo karieri, je bila vedno dobro razpoznavna. Angažirane socialne teme so se vedno prepletale z liričnimi, osebno izpovednimi temami, ki so v obdobju delovanje skupine izvenele kot bazična novovaloska glasba začinjena s trdimi kitarskimi rifi in rockovsko zahtevnimi melodijami (Roxane, Message inthe bottle...). Držal se jih je tudi sloves kot vvhite reggae band. Stil solo kariere je nakazal že pred igranjem v skupini The Police, kot član jazz - ročk banda Last Exit in kasneje v skupini The Police z njihovirgi zadnjimi projekti. Iz tega obdoja je tudi ena najlepših ročk balad Every breath you take, ki je bila (še vedno) eden najbolj odzivnih komadov četrkovega koncerta. Solo kariero je zaznamoval pred-sem z soulovsko - jazzovski-mi komadi in še vedno zelo angažiranimi besedili (They dance alone, Russians..). Poskusil se je tudi v španščini in portugalščini, na zadnji plošči je zaslediti celo pesem v francoščini . Kljub temu da nikoli ni bil tako popularen kot nekateri drugi pevci in avtorji je dokazal svoj avtorski talent s kontinuiteto ustvarjanja in se uveljavil z zelo razpoznavnim stilom. Do danes je prodal že preko 80 mil-ionov plošč in se poskusil tudi v 11- ih filmih.
Koncert na Dunaju, bi Sting moral imeti že preteklo leto, vendar ga je odpovedal zaradi glasbenega vabila Brunejskega sultana. Ker bo po napovedih prihodnji album zopet posnet v živo, je bilo pričakovanje koncerta in zasedbe toliko bolj zanimivo. Za ogrevanje se je ob napovedani uri s simpatičnim polurnim nastopom predstavila Soraya, etno pop glasbenica, za katero bomo prav gotovo še slišali. Za njo pa Sting, ki je začel z naslovno skladbo zadnjega albuma Mercury Falling - The hounds of vvinter in nadaljeval z uspešnicami zadnjega albuma, med katerimi je še najbolje izzvenela I was brought to my senses z učinkovitim solističnim vokalnim uvodom. V prvi polovici skoraj dveurnega koncerta so bile predstavljene predvsem uspešnice zadnjih dveh solo albumov. Čeprav sem pričakoval bolj udarne komade predvsem s predzadnjega albuma Ten Summoner's Song (med obema je izdal še album Fields of Gold z največjimi hiti solo kariere), je z obeh izvedel predvsem bolj umirjene soulovske uspešnice. Ob precej hladni avstrijski publiki, med katero je bilo kar precej tudi hrvatov, Čehov, Slovakov, madžarov in Slovencev je vse skupaj izpadlo bolj umirjeno, tudi ob dejstvu, da publika ni bila najbolj najstniška. Med starejšimi komadi so najbolj vžgale uspešnice z live albuma Bring of the night, ki so bile zaigrane v primerjavi z zasedbo na tem albumu precej manj jazzovsko. Vzrok je bil morda tudi ta, da eden najboljših saksafonistov Branford Marsalis, na žalost sodeluje s Stingom zadnja leta le še studijsko-. Na koncertu je v minimalistčni zasedbi za glasbo in koncert te zvrsti: bas, kitara, klaviature, bobni, saksafon in trombon še najbolj izstopal odlični klaviaturist Kenny Kirkland. Prav on sodeluje s Stingom od samega začetka solo kariere, izkazal pa se je tudi kot back vokalist. Omeniti še velja, da je Sting sam odigral tudi vse basovske parte.
Če sta ročk in punk v 80-tih in 90-ih izgubila svojo socialno komponento in ostrino na račun institucionaliziranosti ročka in izgube svojega notranjega sovražnika, lahko rečemo, da je Sting pravi čas izplul iz teh voda in zabredel v instrumentalno mehkejše a glasbeno ničmanj zahtevnejše vode. Na koncertu smo v nekaterih njegovih komadih lahko slišali tako etno, kot že omenjene soul in jazz glasbene prvine, del komada je sak-safonist celo "odrepal". Sting je našel svoj glazbeni izraz z glasbo, ki jo lahko v svoji zvrti odkrito opredelimo za eno izvirnejših in zahtevnejših. Koncert je zaključil z akustično kitaro in s skladbo Fragile, napisano v sredini osemdesetih.
Danes živi Sting, oče šestih otrok iz dveh zakonov mimo družinsko življenje na podeželju v VViltshiru, kjer v miru ustvarja in tudi snema, daleč od norega kolesja glasbene industrije. S socialno angažiranostjo nadaljuje delo mirovnika v institucijah in gibanjih, ki so ročk & rollu prevzele domicil družbenega angažiranja mladih. In kadar gre koncertitarti, kar zadnja leta ni preveč pogosto, ga je treba enostavno doživeti.
■ Matjaž Šalej
10 KAK CAS
SREČANJA
6. februarja 1997
Pogovor z Danico Pirečnik o kulturi tako in drugače
"Kulture toliko, kot si je kdo hoče vzeti!"
Danica Pirečnik je gotovo ena vidnejših osebnosti kulturnega, sploh zborovskega poustvarjanja v Dolini. Zato je gotovo prava oseba za pogovor o kulturi v okolju, v katerem živi in dela.
Kaj bi lahko dejali o kulturi v Dolini?
Danica Pirečnik: "V naši Dolini imamo kulture prav toliko, kolikor sije hočemo vzeti. Naokoli je treba pogledati, si vzeti čas in jo znati poiskati. V vsaki družbi je kultura potreba, je način življenja, je sredstvo, s katerim poskrbimo za svoj duhovni razvoj. Ce ni te kulture v človeku, v njegovem srcu, potem je ni nikjer."
Kje bi se dalo narediti več, kaj vi osebno pogrešate?
Danica Pirečnik: "Slovenija je mala dežela, a kulturno visoko osveščena na vseh umetnostnih področjih. V svetu se kar veliko slovenskih imen svet-
lika v mozaiku svetovnih kulturnih dosežkov. Težava je ta, da se znotraj teh področij ne obrača veliko denarja, ker niso komercialno naravnana. Zato jim mediji ne namenjajo dovolj pozornosti. Veliko dosežkov ostane prezrtih ali pa površno omenjenih. Kaj bi lahko naredili več? Mi sami bi se morali zavedati, da naš skupni cilj ni samo visok standard, napredek v znanosti, ampak tudi človekov kulturni in duhovni razvoj."
Zbor Šolskega centra Velenje, ki ga uspešno vodite že nekaj let, sodi v sam vrh zborovske poustvarjalnosti celo v Evropi. Kako vam to uspe?
Danica Pirečnik: "Da sodi naš zbor v evropski vrh poleg še treh ali štirih odraslih slovenskih zborov, so dokazali rezultati na evropskih tekmovanjih. Mi glasbeniki - poustvarjalci vedno iščemo pravo resnico v glasbi - v glasbenih interpretacijah.
Poleg stroke nam pri tem pomaga glasbenik kot človek, pa seveda njegov talent. In vsak, ki najde to resnico, uspe ne glede na to, kje živi in s kakšno zvrstjo glasbe se ukvarja. To je zame bistvo vsakega uspeha."
Kaj bi dejali o zborovski poustvarjalnosti ostalih zborov v Dolini, kakšno je njihovo mesto in vloga v širšem merilu?
Danica Pirečnik: "Mladinska zborovska poustvarjalnost v naši Dolini je bila vedno v ospredju na slovenskem zborovskem področju. Njegova dejavnost je neizmerno dragocena. Ljubiteljsko področje ima pri nas velik pomen predvsem zato, ker skrbno neguje slovensko ljudsko pesem in jo prenaša na na mlade rodove. Vrhunski rezultat na tekmovanju meni osebno pomeni potrditev strokovnosti in sposobnosti, lepo in doživeto zapeta naša pesem pa je zame najlepše doživetje,
ki mu z besedo ne moreš blizu."
Dokaj dobro poznate kulturno srenjo doma, v Dolini in tujini. Če bi jo primerjali, kaj bi dejali?
Danica Pirečnik: "Kulturne srenje doma in v tujini ni treba primerjati. Tisti, ki imajo radi kulturo, so enaki po celem svetu. Vsi kulturo doživljamo na enak način in vsi v njej iščemo duhovno potešitev. Razlika je samo v kvantiteti."
Občinstvo in članstvo: ponekod nimajo težav, drugje trdijo, da ljudje ne kažejo interesa za sodelovanje.
Danica Pirečnik: "Živim in delam v okolju, kjer so umetnostne in kulturne vrednote trdno zasidrane v zavesti. Vesela sem, da svoj poklic z veseljem opravljam. Moj osnovni namen je osveščanje ljudi v svetu kulturnih in umetnostnih vrednot. Vendar ni povsod enako. Pomanjkanje interesa je treba iskati v družbi in v sistemu izo-
Danica Pirečnik
braževanja, ki hoče z novo šolsko politiko načrtno osiromašiti naše otroke v osnovnih šolah likovne in glasbene vzgoje. Grozi nam duhovno in kulturno osiro-mašenje."
Kakšna so vaša pričakovanja na področju kulture v prihodnje?
Danica Pirečnik: "Glede na
prejšnje trditve ocenjujem, da se nam ne obeta nič dobrega. Mladi se bodo začeli izgubljati, ker ne bodo znali poiskati poti do kulture, do samih sebe."
Za konec še: kaj je za vas kultura in kaj vam pomeni kulturni praznik?
Danica Pirečnik: "Ob že omenjenem je kultura zame tudi to, da se znamo med sabo pogovarjati, da smo strpni drug do drugega, da se znamo znancu nasmehniti, se ga razveseliti, mu privoščiti prijazno besedo. Dve stvari sta, kiju je treba ločevati: človek in kultura. Preden se zgražamo nad kulturo, se moramo vprašati, če smo ljudje res naredili vse, da živimo v takšni družbi, kot je. Slovenski kulturni praznik je zame praznik, ki me spominja na vse, kar je bilo slovenskega, kar je in kar še bo slovenskega... In to me veseli.
U(tp)
Kulturni utrip v občini Šmartno ob Paki v očeh dr. Jožeta Robida, predsednika Odbora za družbene dejavnosti občine
"Odraz časa in ljudi v
njem"
Ob lanskem praznovanju 90-letnice kulturne dejavnosti v občini Šmartno ob Paki smo kar nekajkrat slišali, da so Šmarčani zelo ponosni na svojo kulturno ustvarjalnost, da se z njo pravzaprav indentifi-cirajo, seveda ne brez razloga. Ljudje kjerkoli po Sloveniji in v svetu so jih prepoznavali, ob športu, prav po bogati kulturni dejavnosti. Je tudi danes tako in bo tudi jutri? Dr. Jože Robida, predsednik odbora za družbene dejavnosti občine Šmartno ob Paki, nam je takole dogovoril na naša vprašanja.
Ce bi primerjali kulturni utrip v občini nekoč in danes, kaj bi lahko dejali?
Jože Robida: "Velikokrat govorimo o zlatem obdobju kulture v našem kraju v povezavi z Gledališčem pod kozolcem, ampak ni čisto tako. Ce je kulturna dejavnost stara več kot devetdeset let, je popolnoma logično, da živi kot življenje samo - z vzponi in padci. Jaz si ustvarjalnost predstavljam kot sinusoido, in če odklonov bodisi navzgor ali navzdol ni, je življenje vsaj dolgočasno, če že ne nerealno. Konkretno je danes kulture torej nekaj manj in tudi drugačna je. Je pa vse skupaj odraz časa in ljudi v njem."
Je kulture preveč ali premalo?
Jože Robida: "Ce bi sodili po količini trenutnega povpraševanja, bi lahko rekli, da je kulture vsaj dovolj, če ne
Dr. Jože Robida: "Kulture nimamo vedno tako radi, kot si mislimo."
že preveč. Stvar seveda ni preprosta. Spremenile so se - in se še spreminjajo - družbene norme, spreminja in drugače struktuira se standard ljudi in s tem povezani interesi, potrebe. Vprašanje je, če je kultura sposobna temu slediti, tako zaradi ustvarjalnih kot finančnih možnosti."
Kaj je najbolj zaskrbljujoče?
Jože Robida: "Razumem mlade, saj so se znašli na prepihu časa, ki jim ni ravno naklonjen. Upam, da bo beg pred realnostjo zamenjala ustvarjalnost, posebej še kulturna. Skrbi pa me odnos naše države do kulture. Verjetno bi največje Slovence nekdo moral opozoriti, da suverene Slovenije ni izbojevala samo puška, ampak predvsem beseda, ki so jo gojili in negovali verjetno veliko pomembnejši in borbenejši Slovenci, kot so tisti, ki živijo in nam pišejo zgodovino danes. Upam, da bomo kljub temu da živimo v suvereni državi, vendarle ostali Slovenci."
Kakšen je pomen kulture v vaši občini?
Jože Robida: "Zmeraj poudarjam, daje kultura edino in samo pokazatelj realnega stanja v družbi. Če smo začudeni nad stanjem kulture, smo lahko začudeni samo nad svojim živl-
jenjem. Mislim, da v šmarški kulturi trenutno ni nič hudo narobe. Strasti, ki so bile predvsem politične narave, se umirjajo. Ob vseh stvareh bo kultura morala postati povezovalni element našega življenja in dela. Ko bomo ponovno začutili, da ob vseh materialnih dobrinah rabimo tudi prijatelje, ki bi jim radi kaj lepega ali nelepega zaupali, bo verjetno problem sam po sebi izginil. Kdaj pa se bo to zgodilo, je seveda o<jvisno od nas samih.
VSmartnem ob Paki je dvorana nabito polna ob nastopih domačih ustvarjalcev, ob nastopih tujih skupin pa daleč od tega.
Jože Robida: "To je problem, ki sem ga tudi sam zaznal, ga poskušal razumeti, pa mi to ni najbolj uspevalo. Preprosto bi rekel, da kulture vendarle nimamo tako radi, kot si mislimo. Res pa je, da bomo v prihodnje morali bolj prisluhniti porabnikom. Minili so časi, ko je državi kultura bila potrebna za vzgojo in indoktrinacijo. Pojem moderne kulture temelji na novih družbenih normah."
Kakšno prihodnost napovedujete kulturi v vaši občini?
Jože Robida: "V kraju, ki ga je kultura zgradila, mu dala identiteto, kjer ta živi tako dolgo in je del njegovih prebivalcev, se ne more zgoditi, da ne bi živela še naprej. Tudi kultura tipa v negotovost prihodnosti in išče novo identifikacijo, ki jo postopoma že dobiva. Pohvalno je, da ljudje, ki smo v občini zadolženi za to plat življenja, postopoma to razumevamo in poskušamo v tej smeri konkretno delovati. Pri tem si želimo ustvarjalnega sodelovanja z vsemi političnimi in društvenimi organizacijami ter občani, saj so ti porok in pogoj za ponovni, še živahnejši zagon kulturnega življenja v našem kraju.
*(Tp)
Osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj
Vsaka šola ima kaj, kar je lastno le njej
Osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj je ena tistih slovenskih šol, ki je živo prisotna v svojem prostoru. Častitiljivo vrsto let goji in neguje Likovni svet otrok, razstavo, ki jo bodo letos pripravili že 29-ič zapovrstjo. Prvič sojo leta 1969 in že tis-tikrat z njo vzbudili precej pozornosti. Od takrat do danes se iz leta v leto na razpis prijavlja več šol iz Slovenije in zamejstva, pridružujejo pa se jim tudi vrtci. Likovni svet otrok je postal nekaj, po čemer je šola postala znana in prepoznavna v širšem slovenskem prostoru, z organizacijo vsakoletnih razstav pa vplivna pri razvoju likovne vzgoje na šolah.
Učenci te šole bodo skupaj s sovrstniki iz šole Biba Roecka, s katerimi dobro sodelujejo, poskrbeli za program ob kulturnem prazniku v Šoštanju. V avlo doma kulture bodo postavili razstavo z domiselnim in zgovornim naslovom: Grafiti - modrost zidov; plakati - umetnost zidov. Ne gre dvomiti, da bo vredna ogleda.
Likovni svet otrok je bil iztočnica, zaradi katere smo se na pogovor povabili k ravnatelju šole Karla Destovnika - Kajuha Emilu Prahu. Naneslo pa je tako, da smo se z njim pogovarjali o množici raznovrstnih odnosov, ki vladajo na sleherni šoli, pri čemer tudi Kajuhova ni izjema.
Pouk je enoizmenski, obiskuje ga 460 učencev, poleg centralne šole v Šoštanju sta njen del še dve podružnici v Topolšici s štirimi oddelki od 1. do 4. razreda in v Zavodnjah kombiniran oddelek 1. in 2. razreda, ali drugače skupaj 8 oddelkov na razredni in 10
oddelkov na predmetni stopnji. Učenci so v glavnem iz okolice Šoštanja in se v šolo vozijo, zaradi česar morajo vse dejavnosti uokviriti v čas od 7. do 13. ure. Velikokrat je to težko, velikokrat pa so učenci zato, ker so vozači, onemogočeni, da bi se udeležili še kakšne interesne dejavnosti, ker tega fizično ne zmorejo. Navkljub temu so uspešni. Lansko leto je bilo izjemno, pravijo, takšno, da ga bo kar težko ponoviti. »Lani se je šola v širšem slovenskem prostoru uveljavila v oddaji Male sive celice. Naši učenci so osvojili I. mesto. Lepe rezultate dosegamo na športnem področju, še posebej pri odbojki. Izpostavil bi šahiste, saj je šah miselna igra, ki vzgaja učence k ustvarjalnosti. Mlajši učenci so bili na občinskem tekmovanju prvi, na regijskem drugi in so se uvrstili na državno prvenstvo,« pravi Emil Prah.
Življenje in delo po šolah poteka po ustaljenem redu, vseeno pa ima vsaka od šol kakšno posebnost, ki je lastna le njej. »Časi, ko so šole delale vse po enem kalupu, so minili. Na šolah uvajamo nove pristope, ne vsi v enaki meri in ne vsi z enakimi modeli, odvisni so od pogojev, v katerih delamo. Spremenili so se učenci, časi in okoliščine, v katerih odraščajo, pri sprejemanju znanja, ki jim ga šole nudijo, so vedno bolj zahtevni,« ugotavlja Emil Prah. Ena izmed novosti, ki jih vnašajo šole v svoje programe, je tako imenovano projektno delo, kjer učenci z veliko mero ustvarjalnosti, z raziskovanjem in vključevanjem svojih interesov pripravljajo določene naloge. »Pri nas smo ocenili, da bi bilo dobro, ko bi bila projektnim nalogam skupna rdeča nit in odločili smo se za projekt, ki je znan kot evropski projekt Zdrave šole. Vanj je vključenih deset slovenskih osnovnih šol, v celjski regiji ena. Nekatere stvari iz tega projekta smo povzeli, vanj vključili veliko svojih idej in ga
Emil Prah: »Spremenili so se časi, otroci in okoliščine, v katerih odraščajo. Vse bolj zahtevni so pri sprejemanju znanja, ki jim ga šole nudijo.«
poimenovali Zdravo življenje.« Na prvi pogled izgleda, kot da jim gre pri tem samo za fizični del takšnega življenja, kar ne drži, saj je v ospredju duhovna in duševna plat razvoja učencev. »Ne delamo si utvar, da smo pri tem izjemni in edini. Morda smo le nekoliko bolj natančno in pod skupni imenovalec zapisali, kaj hočemo in temu dodali nove vsebine. Kažejo se skozi nekaj, kar je imperativ časa, ne samo današnjega, to je zdravo življenje na vseh področjih. Sola je na žalost tudi mesto, kjer so negativne stresne situacije zelo pogoste. Trudimo se, da bi jih pri vseh ciljnih skupinah vsaj omilili, če že ne odpravili. Vemo, da je uspešnost otroka eden pomembnih	elementov
družinskega razpoloženja. Ce je otrok v šoli uspešen, v družini običajno vladata sreča in veselje. Ali drugače, če bi bila šola samo šola strahu ali šola drila, bi v družinah povzročala še več neugodnih situacij, kot jih življenje že samo po sebi.«
Prav zaradi tega se zdi ka-juhovcem projekt Zdravo življenje pomemben in osreden in prav zato so ga učenci sprejeli za svojega. Vsak del v njem se da nadgrajevati in vsak del v njem prilagoditi stopnji, ki ga izvaja. ■ Milena Krstič - Planine
6. februarja 1997
ZANIMIVO
KAS ČAS 11
Kulturni ocvirki k predvečeru kulturnega praznika
Etnološka paberkovanja 4
O pustih in ustih
Piše: mag. Jože Hudales
Ptujski kurenti, deloma celo cerkljanski lavfarji ali pa brkinski škoromati -naši najstarejši in izvirni šemski liki v zadnjih letih postajajo skorajda paradni del naše kulturne dediščine. Kurente je moč videti, vsaj od samostojnosti Slovenije sem, ob vsaki bolj ali manj državotvorni prireditvi, ob športnih prireditvah doma ali v tujini tako, da značilna	postava,
oblečena v kožuh, z rogovi, dolgim nosom in visečim jezikom vse bolj postaja simbol slovenstva.
Tak tip "folkloriziranja" naše kulturne dediščine, ki je včasih že na meji dobrega okusa, je nekoč v preteklosti že ustoličil "slovensko narodno" nošo, v novejšem času pa postaja podoben simbol naše "narcrdne samobitnosti" tudi "slovenski" kozolec pa "slovenska" potica itn. Saj s simboli kot točkami identifikacije in samopotrditve najbrž ni nič narobe, le pozabiti ne smemo, da je raznolikost in bogastvo tovrstne kulturne dediščine mnogo večja, kot jo kažejo našteti simboli. Skorajda vsak kraj oz. večje območje pri nas je nekoč poznalo svoje posebnosti in različnost v kulturi oblačenja, vsaka vas, če že ne kar vsaka gospodinja, je imela svoje posebne "recepte" za lastni lonec, če je le bilo kaj dati vanj. In "slovenski" kozolci, kijih sosednji narodi ne poznajo, kažejo po slovenskih pokrajinah vsaj tri različne obraze, kot da nimajo niti iste • matere, kaj šele istega očeta.
Šaleška dolina nam v pogledu izvirnosti našega kulturnega izročila nudi prav malo utehe in ponosa; prav nobene posebnosti in izvirnos-
ti v tem pogledu ne bomo našli. Dolina je bila očitno že stoletja tako odprta in sprejemljiva za vplive z vseh strani, da so morebitne lokalne posebnosti izginile že davno. Vendar zaradi tega naša kulturna dediščina, tudi tista, kije zbrana okrog pusta, ni nič manj vredna kot npr. tista iz Markovcev pri Ptuju ali cerkljanska. Raziskovalcem kulturne dediščine je danes bolj kot izvirnost posameznih sestavin kulturne dediščine pomemben predvsem odnos ljudi do njih, sodobnim "porabnikom" teh sestavin pa naj bi nekaj pomenilo predvsem sporočilo ali pa morebitne vrednote kulturne dediščine, ki jih te prinašajo v sodobni čas.
In če se vrnemo k pustom v Šaleški dolini. Tako kot povsod po Sloveniji, so se tudi nekdaj v pustnih dneh v vaseh in obeh trgih Šaleške doline vrstili plesi in maškarade in tudi pustni obhodi so vse do danes ostali običajni. Predvojno šemsko izročilo Šaleške doline je povsod po dolini še poznalo nekatere zelo stare maske: mednje zagotovo sodi "baba", ki v košu nese krepkega moškega, še bolj pa t. i. "košuta". Sestavila sta jo (tudi v Šaleški dolini) dva fanta, prekrita z rjuho, pri čemer je prvi držal leseno glavo, ki je bila sicer večkrat bolj podobna kravi ali konju, zadnji pa je izpod ponjave molil rep - brezovo metlo. Ta maska, ki je bila razširjena od južnih obronkov Pohorja do Sotle, sodi po mnenju najboljšega poznavalca slovenskih mask Nika Kureta med najstarejše znane maske pri nas, saj izvira še iz keltskih časov. Tako vendarle tudi v Šaleški dolini imamo svojo več kot dvati-sočletno tradicijo, ki je torej celo starejša od "ptujskega"
kurenta iz Markovcev.
Vendar našim prednikom zagotovo ta častitljiva starost dediščine ni predstavljala posebne vrednote. Bolj važna so jim bila na ta dan usta in dejstvo, da je bil pust vsaj tako velik praznik kot božič in velika noč. Drobci pustnega izročila izpred II. svetovne vojne Frana Mlinška to dejstvo močno podčrtujejo, ko pravijo: "Gospodinje bi rade o božiču vso moko pometle, o pustu vse meso pokuhale in o veliki noči vsa jajca potrle." In pri pustnih obhodih, ki so prihajali k hišam, je bilo že pred pol in več stoletja manj važno, da so šeme plesale, "drugače repa in korenje ne rasteta", ampak je bilo bolj važno tisto, kar nakazuje odlomek priložnostne pesmice iz Šaleške doline:
Le pojte noter v hiš k nam,
ne bodi vas tako sram,
saj danes je ta ljubi pust,
je vsaki masten okol ust.
V vsesplošni kulturi bede, ki je stiskala za vrat večino prebivalcev Šaleške doline še pred stoletjem, je bilo ob pustu najvažnejše predvsem to, da so se vsaj na ta dan vsi najedli mesa - morda tudi otroci in posli, čeprav Fran Mlinšek pravi: "Posli so dobili na kraljevo biljo "stounjek" (hleb soržnega kruha); o pustu - na predpustno in pustno nedeljo - krape, o veliki noči klobase, kos žegna, kos mesa in kolač. O postu nič od slanine, vse na mleku ali olju." "Ljubi pust" torej vedno le ni bil enak za vse, za ene je bil vedno manj masten kot za druge. In ta dediščina pusta je morda tudi za današnjo rabo najpomembnejša.

Zaleščanske zgode 7
PREŠERNOVI VOLUHARJI
Nekje v porečju bistre Save, sredi severnoslo-vanske državice, se širi čudovito jezero. Ob njem leži nekaj prijetnih naselij, največje med njimi Zalesje imenovano, središče Zaleščanske doline. V Zalesju, pod toplim plaščem boga Velesa, živijo različni ljudje; prav malo je sinov Stanimira in Gojimira, več je potomcev drugih severnih plemen, nemalo pa je tistih, ki so pripotovali iz južnih slovanskih krajev in se za vedno priklenili za zaleščansko ognjišče. Zalesje je polno skrivnostnih in manj skrivnostnih zgodb.
Pravzaprav še ni čisto jasno, ali je Prešeren potomec Črtomirov ali si je sam izmislil slavnega starosevernoslo-vanskega junaka. Pa kakorkoli že, dr. Prešeren je bil in si je v prelestni germanščini izmislil marsikatero srceparajočo pesmico. Severnoslovanska državica si ga je izbrala za svojega največjega pesnika in dan njegovega preranega slovesa z Zemljinega obličja razglasila celo za državni praznik s premnogimi kulturnimi dogodki.
Tudi zaleščanska srenja ne zaostaja za metropolo, dogodki ob kulturnem prazniku se že vrstijo. Za najlepši uvod v praznovanje je zanesljivo poskrbel Črtomirov potomec France
Jug na sestanku vseh zaleščan-skih" plemenskih vodij. Kulturnike je na predvečer njihovega praznika imenoval za 'Voluharje kulturniške". Izjava je seveda povsem v njegovem stilu, saj mu perspektivo zakriva njegov lastni svinjak na dvorišču. Je pa s tem izpričal svoje globoko poznavanje morale, dostojnega obnašanja, zoologije, biologije in še nevemčesa hkrati. Ni daleč dan, ko bo južni vožda začel proti voluharjem, če jih prej ne bo pobral kakšen virus, polagati pasti. Kulturnikom pa predlog: še za življenja si dobodite posmrtno masko Franceta Juga in ga postavite v središče muzejske zbirke, posvečene najvidnejšim borcem proti komunistični zalegi.
Drugi dogodek uvoda v praznovanje se je zgodil nekaj dni kasneje na nasprotnem koncu Zalesja. Pred božičem so namreč Zaleščani po devetih stoletjih vendarle uspeli osvetliti simbol doline - Šaleški grad. Milostna svetloba gaje oblivala skoraj natanko mesec dni, potem pa je utrujeni starec utonil v poltemo. Bi si kdo misli, da so spet barabini zaleščan-ski potolkli reflektorje - pa ni res! Saj je vendar kulturni praznik! Kulturno osveščen Zaleščan ne razbija. Tudi krade ne. Kvečjemu si morda kdaj pa kdaj kaj sposodi. In tako so vsi reflektorji (razen onega na drogu) ostali brez žarnic! Minister Peter pa nič! Še dobro, da so vsi reflektorji čisto na dosegu roke, ne bo prav nobena težava vsak teden menjavati žarnic. Izvajalec si vsekakor, če ne Prešernove, za-
služi vsaj nagrado "Nategni-državopabriši".
Tretji uvod v kulturniško praznovanje se je zgodil v Prelogih, kjer stoji spomenik narodnemu heroju in pesniku. Da spomeniki niso namenjeni le hišnim ljubljenčkom za scanje, je dokazal neznani ljubitelj par-tizanščine in poezije, ki se mu je zasmili v mraz odeti in tresoči poet. Oblil ga je s svojo ljubeznijo in stopljenim voskom, da revež ne bi trpel! Prav ganljivo je videti, kako si nekateri nekaj let po zlomu komunizma upajo izkazovati svojo skrb za premrle poete komuniste. Dajmo, poiščimo te ljudi, in pripnimo jim kolajno za demoskratični pogum!
In jutri, ko bo kulturnemu prazniku v Domu kulture velika proslava, se bo na njegovem pročelju pojavil še en grafit, ki bo pričal o prislovični kulturni osveščenosti Zaleščanov. "KULTURA - SLOVENSKIH FANTOV GROB" bo pisalo in mimo napisa se bodo vrstile kolone obiskovalcev, željnih kulture in špricerja po proslavi. In, ko bo v zgodnjih jutranjih urah iz Doma odšel še poslednji obiskovalec, bo Dom kulture ostal sam, popackan z grafiti, s polomljeno fasado in stopnicami, nemo zroč na zapuščeni Titov trg, ki bo kot zrcalo bede enak enakemu.
Le tovariš Tito bo, zadovoljen, ker še vedno trdno stoji na svojem podstavku, v brado mrmral:" E, moji Zaleščani, ako vas ne bi bilo, neko bi vas trebal izmisliti..."
■ Stojan Z.
Ne pesek
Gorenje se v poslovanju z Egiptom le ni ravnalo po nekaterih nekdanjih podjetjih, ki so hotela izvažati "pesek v puščavo". Tja bodo izvažali hladilnike in zamrzovalnike in ne štedilnikov ali kakih grelnih aparatov.
Pust
Marsikje so priprave na pustovanje v polnem teku. Pridnim organizatorjem so bili tudi tokrat v veliko pomoč tisti, ki so vse leto delali neumnosti.
Vrtanje
V Okonini bodo pa še kar vrtali. Če ne bo termalne vode, bo pa menda vsaj pitna. Sicer
pa - ena luknja več ali manj!
Gasimo
Bolj kot vse leto na raznih reševanjih in požarih se te dni gasilci srečujejo na svojih občnih zborih. Tokrat so gasilci veseli, če lahko na njih kaj "pogasijo".
(Spre)glejmo
Za nekatere, ki sicer pravijo, da kar dobro vidijo, ne bi bilo slabo, če bi vseeno tudi spregledali.
Čistka
V Komunalo je iz ekologije mož prišel, upajmo, da bo pravo metlo v roke vzel!
P(r)ozorno
M Club je prikazal na mod-
ni reviji res lepa oblačila. Predvsem moški so najbolj pozorno opazovali tista - prozorna.
Ugodno
Mnoge naše banke ponujajo zadnji čas nove "ugodne" obresti. Ampak mnogi podjetniki se tudi ob njih po kreditih ozirajo na tuje.
Diplomanta
Velenjski študenti dosegajo uspehe tudi na tujem. Zadnje dni v Južni Koreji.
Črno-belo
Tudi v lokalih, ki obratujejo na črno, lahko stranke dobijo, kar si želijo. Le država ne!
Organizator kulturnih prireditev, potopisec, popotnik in zbiratelj tega in onega Marjan Marinšek je minuli petek (že šestič) praznoval Abrahama. Sodelavci so bili do njegovega abrahamovanja pozorni tudi tokrat in so mu poklonili poka-mladega rjavega kozlička. Slavljenec je bil ganjen, a v dilemi, ali to ne pomeni, da mora po knjižno ovekovečenih spominih na celjsko gimnazijo čimprej napisati še spomine na rodno Kozje, ker je pač že stari kozel.
Bivši poslanec Franc Avberšek si kakor Silihov belod-vorski junak Miklausin (zaenkrat še brez lovskega gvera) zadnje čase vsak dan ogleduje
goriško graščino Beli dvor.
***
Janko Lukner si je ogledal premierno uprizoritev A G Velenje "Naši trije angeli" in se čudil, zakaj so odmori v teatru daljši kot pri nogometu.
V Velenju je na kulturnih prireditvah čez noč zasijala nova zvezda - harjistka Tina Zerdin. Njen oča je poštenjak in pravi: "Povejte odkrito, a hočte slišat, kako zveni harfa ali kako cingl-ja rudniški (pardon, premogovniški) sponzorski gnar!?"
***
Predsednik ZKO Velenje in župan MO Velenje Srečko Meh je ob prebiranju gledališkega lista za "Tri angele" v izvedbi Amaterskega gledališča Velenje ugibal, ali vendarle ne gre za povsem	profesionalne
gledališčnike: za "zgolj" polmil-ijonsko sponzorstvo te predstave jih gledališki list niti omenil ni.
Letos bo čast slavnostnega govornika na osrednji svečanosti ob 8. februarju pripadla mag. Ivanu Marinu. Govori se, da bo v govoru mdr. nakazal smernice za priključitev Kulturnega centra h Glasbeni šoli ... in s tem za novo poročno dvorano formiral že dolgo načrtovani vzorčni oddelek za citre in druga ljudska brenkala.
Prihodnje leto bo slavnostni govornik ob slovenskem kulturnem prazniku Vlado Vrbič. Že sedaj sprašuje naokrog, kdo mu bo posodil kravato ...
Vodjo velenjske knjižnice Lada Planka - Mucka in Vaneta Gošnika - Zelenega je v mirnem predelu v Lipju "mimogrede nagovorila " idealna lokacija za novo Velenjsko knjižnico. Pričakovati je, da bodo velenjske knjižničarke v letu 1997 polno angažirane z raznoraznimi zemeljskimi deli (za novo knjižnico bo morala vsaka opraviti 7.000 udarniških ur). Gradbena dela bo vodil Pavle
Ružič.
***
V Velenju kar cvetijo pesniki in pisatelji! Tudi Silvo Grmovšek, ki je po stečaju Sekretariata za družbene dejavnosti sedaj zaposlen v velenjski knjižnici, je vzel pero v roke. Na internet piše spomine - na Petra Kovača, kajpak.
Že dolgo je tik pred izidom tudi magistrska naloga Jožeta Hudalesa o družinskem življenju v prejšnjem stoletju. Avtor v tem delu vehementno in suvereno razpravlja o vaškem in trškem življenju, razmišlja o spolnosti in porokah v prejšnjem stoletju ter primerjalno paberku-je o the žlahtnih rečeh tudi v tem stoletju.
Župan Srečko Meh daje mecensko podporo pesniku Ivu Stropniku. Ljubezen do poezije je globlja: širši javnosti je najverjetneje manj znano, da tudi župan piše pesmi; po lanskoletnem knjižnem prvencu "Izbrane politične pesmi" (odbral in uredil mu jih je seveda Ivo Stropnik) že pripravlja novo pesniško zbirko. Knjigo mu bo likovno opremila soproga - slikarka Viktorija Meh, za spremni esej h knjigi pa je menda že poprosil pogled z liberalne strani - mag. Petra Kovača.
Turist Slavko Hudarin - Tic razmišlja o natečaju za nov turistični slogan. Mnenja je, da se je turistični slogan "Velenje - mesto priložnosti" kar preveč spolitiziral in da v Velenju zaradi tega ni in ni pravih turistov. Razmišlja tudi o številnih drugih natečajih v dobrobit velenjskega turizma. Podjetnik iz Vinske Gore Peter Rebemik - ABŽ mu je ob tem dal pobudo za natis novega turističnega vodiča. Prejšnja nakl-da je namreč pošla čez noč; na zalogi je menda le še deset izvodov, kijih je ob izidu za turistično-pro-mocijske potrebe Velenja dal na reverz Slavku Hudarinu - Ticu.
12 NAŠ vas
POTOPIS, REPORTAŽA
6. februarja 1997
Golte nad Mozirjem
Slovenski častniki opravili preizkušnjo
Na Mozirskih planinah je bilo v soboto napeto, zanimivo, živahno in veselo, razlog za takšno vzdušje pa je bilo 6. državno in 3. mednarodno prvenstvo slovenskih častnikov v smučanju in streljanju. Vnovična vzorna organizacija je bila v rokah Območnega združenja slovenskih častnikov, Območnega poveljstva Slovenke vojske in Smučarskega kluba Velenje ter RTC Golte.
strokovne in prijateljske pomenke, ki so v lepem okolju Mozirskih planin le še okrepili njihove medsebojne vezi in poznanstva. Res sta se na Golteh menjavala sonce in megla, res sta morda delno vplivala na izide v smuku, vendar vse to vendarle sodi h krepitvi sposobnosti naših častnikov.
Na koncu je bilo uvrščenih 50 tričlanskih ekip, med posamezniki pa je končni seštevek smuka in streljanja obveljal za 159 častnikov. Združenje slovenskih čast-
Častnika in in zlasti častnica ZDA se z malce slabšo uvrstitvijo niso posebej »obremenjevali,« v lepem okolju jim
je bilo vseeno všeč in prijetno
Častniki iz Slovenije in Združenih držav Amerike so se najprej v smuku spopadli s progo Beli zajec in nato v Moravi streljali z malokali-brsko puško, prej, vmes in kasneje pa so vsej tekmovalni vnemi navkljub izkoristili čas za
3:00,64, 3. ZSC Zgornja Savinjska dolina (Stefanovič, Tratnik, Napotnik) 3:04,47); velenjski častniki so bili med ekipami najstarejši, uvrstili so se proti koncu lestvice, v tolažbo pa jim gre dejstvo, da so premagali Američane; med posamezniki je v skupnem seštevku zmagal
Stefanovič (ZSČ Zgornja Savinjska dolina), drugi je bil Markoli iz Maribora in tretji Klinar iz Kranja.
Lepo tekmovanje je bilo to, prijetnega vzdušja občasni »napadi« megle tudi niso pokvarili, okrepile pa so ga lepe praktične nagrade, ki so jih prispe-
vala številna podjetja in zasebni podjetniki.
Zadovoljen je bil tudi predsednik Zveze slovenskih častnikov Miha Butara: »Z veseljem lahko potrdim, da so to tekmovanje slovenski častniki in pripadniki Slovenske vojske vzeli za svoje, da z veseljem
izpolnjujejo njegov osnovni namen, to pa je krepitev znanja in sposobnosti tudi z udejsivovan-jem na športnem področju. Prav tako in morda še bolj pomembno je, da se na tako prijeten način družimo ljudje, ki nas povezujejo skupni interesi na obrambnem področju.« Mjp
nikov je predstavljalo 19 ekip, z dvema ekipama so nastopili častniki in častnica ZDA, ostale pa so bile ekipe enot in poveljstev Slovenske vojske.
Poglejmo ekipni vrstni red: 1. 3. PPSV Kranj (1. ekipa), 2:55,74,2.3. bat. 32 GBR Kranj
UPI
LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
Ulica Ivane Uranjek 6, 63310 Žalec, tel.: 715-401, 715-402, fax: 715-402
VAS VABI K VPISU ZA ŠTUDIJ OB DELU ZA ŠOL. L. 1997/9» NA:
PEDAGOŠKO FAKULTETO MARIBOR FAKULTETA ZA	VISOKA UPRAVNA ŠOLA
smer vzgojitelj predšolskih otrok	ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ • prvi letnik
•	prvi letnik	• prvi letnik	• TRETJI LETNIK
•	TRETJI LETNIK-NOVO!!!	• TRETJI LETNIK	smer:
- javna uprava
POGOJ JE KONČANA SREDNJA ŠOLA USTREZNE SMERI ALI DIPLOMA VI. STOPNJE.
ROK ZA PRIJAVO JE 6. MAREC NA OBRAZCU 1,71/1, KI GA POŠLJETE NA UPI LJUDSKO UNIVERZO ŽALEC.
PRIDOBITEV LICENCE NA GZS: 1. TRG. POSLOVODJA
2. V CESTNEM PROMETU - pooblaščeni in šoferji
INFORMACIJE VSAK DAN
OD 8. DO 16. URE NA TEL.: 715-401, 715-402
Pod južnim križem
Piše: Marjan Marinšek (2)
Argentinci slavijo znamenite rojake ne le, ko ti še živijo, temveč tudi po smrti. Nikjer drugje ne pride obsedenost s smrtnostjo in korupcijo toliko do izraza, kot prav na elitnem pokopališču Recoleta, kjer počivajo cele generacije odličnjakov v razkošnih mavzolejih. Prvi vtis, ki ga dobim ob vstopu v Cementario de la Recoletta, je majhno pokopališče, v katerem se zlahka tudi izgubiš. Grobnice so namreč visoke kot mestne hiše in potke med grobovi so prave ulice, tako da nimaš pregleda, kje si. Nikoli ne bi sam našel Evinega groba.
Obsedenost s smrtjo
»Kje je grob Eve Peron, por javor?«. vprašam poko; pališkega čuvaja pri vhodu, potem ko nekaj časa brezupno iščem najznamenitejšo poko-jnico pokopališča.
»Greste naravnost do grobnice predsednika Sarmienta, nato levo mimo grobnic Lavalla in Dorrega do grobnice dikta-
torja Juana de Rosasa, nato še naprej in levo, proti pokopališkemu obzidju in v tisti pravokotno ležeči »ulici« iščite grobnico družine Duarte. Tam boste našli našo Evito.«
Lahko rečeno, težje storjeno!
Oznak in smerokazov do Evinega groba seveda ni. Iščem, kot je dejal čuvaj, in najdem grobnice nekaterih veli-kašev. Končno sem pri spomeniku spornega voditelja iz 19. stoletja, Juana Manuela de Rosasu, katerega posmrtne ostanke je dal sedanji argentinski predsednik Carlos Menem leta 1989 prepeljati iz Velike Britanije v Argentino, s čimer naj bi simbolno dosegel spravo med Argentinci. Za to dejanje se je namreč odločil zato, ker je ravno v tem času pomilostil generale iz zadnje argentinske diktature.
Tavam po pokopaliških ulicah in zopet se znajdem pri vhodu. Pokopališki mojster se mi že od daleč nasmiha in
pomigne, naj stopim k njemu.
»Ste našli Santo Evito? Ne?» vpraša in nastavi roko.
Dam mu dva pezosa, nekako dva dolarja, in pri priči mi pokaže pot do Evite. Nikoli ne bi sam našel te grobnice. Ulica je precej ozka in sonce osvetljuje nasprotno stran, tako daje grobnica v senci. Za kovanimi vrati so zataknjene sveže rože, predvsem nageljni, ki jih prinašajo obiskovalci. Nekateri tudi molijo in se
dotikajo plošče z Evitino podobo v profilu.
Tu je torej končalo svojo odisejado truplo slavne Eve Peron, ki ji domačini pravijo Evita - Evica, nekateri tudi Santa Evita, Sveta Evica.
Santa Evita
Eva Duarte je bila druga žena argentinskega pop-ulističnega voditelja Juana Perona in ne prva, kot je v obširni razpravi o romanu Santa Evita argentinskega pisatelja Tomasa Eloya Martineza v Književnih listih Dela 28. decembra 1996 zapisal Marko Jenšterle.
Eva Peron je umrla za rakom leta 1952. Stara je bila komaj triintrideset let. Peron se je med ženinim umiranjem odločil, dajo bo balzamiral. V Argentino je iz Španije pripeljal največjega strokovnjaka za
mumificiranje doktorja Pedra Ara, čeprav ta posmrtni obred v Argentini ni bil ravno v navadi. Ko so generali vrgli z obasti Juana Perona, seje začela tudi bitka za Evino truplo. Generali so pač mislili, da bo tisti, ki bo imel v rokah Evino truplo, krojil tudi argentinsko prihodnost. Truplo so potem prenašali in skrivali po vsem svetu, zagotovo je nekaj časa počivalo na temačnem	milanskem
pokopališču, odkoder so ga prenesli v hišo njenega izgnanega moža v Madridu. Mrtva Eva seje iz Evrope vrnila v Argentino in na Recoleto tri leta zatem, ko je Peron leta 1973 znova prišel na oblast.
Peron je leta 1974 umrl, tretjič je bil poročen zlsabelo, ki je po njegovi smrti prevzela krmilo države. Pokopan je na drugem velikem argentinskem pokopališču Chacarita. Dalj časa je počival dokaj mirno, leta 1987 pa so neznanci oskrunili njegovo grobnico in mu odrezali roki. Zaradi tega so peronistični sindikati sklicali splošni protest, ki se ga je udeležila več kot petdesetti-sočglava množica.
»Zakaj ljudje tako romajo na grob Eve Peron?« vprašam čuvaja ob odhodu iz pokopališča.
»Ko je Evita leta 1944 spoznala Perona, je bila igralka in radijska napovedovalka«, začne svojo pripoved ljubeznivi
pokopališki čuvaj, ki sta mu naslednja dva pezosa dodobra odvezala jezik.
»Poročila sta se leta 1945. Naslednje leto je Peron postal predsednik Argentine. Evita je opravila več posredovanj s sindikati in ustanovila žensko vejo Peronove politične stranke. Ljudje nikoli ne bodo pozabili, kako je imela razvit socialni čut in kako dobra je bila z reveži. Razen tega je bila tudi lepa. Lahko bi nasledila Perona, česar pa so se generali zbali, saj bi tako postala ženska vrhovni poveljnik vojske. Zato so preprečili njeno kandidaturo.«
»In kje je skrivnost njene posmrtne mističnosti?« vprašam, da bi izvedel, odkod naziv Santa Evita.
»Ljudje pričakujejo, da bo njen lik znova oživel, zato molijo na njenem grobu, da bi se zopet pojavila in svojim oboževalcem podarjala hiše in poročne obleke.«
»Kajpravite za Madonno?« vprašam in nategnem ušesa, da bi bolje razumel odgovor v polomljeni angleščini.
Toda stražnik se obrne in odkoraka. Moja dva pezosa sta se iztekla. Morda pa mu tudi pogovor o tej temi ni dišal.
Pri izhodu s pokopališča se obrnem in preberem napis nad portalom: Requiescant in pace. Počivaj v miru, draga Evita! Amen.
6. februarja 1997
ZA RAZVEDRILO
NAŠ ČAS 13
HOROSKOP
Oven od 21. marca do 20. aprila
Nič kaj radi ne boste sami. Prav iskali boste družbo, vendar se vam bo vse prepogosto zazdelo, da niste zaželjeni. Pa ne bo čisto tako. Le malce ste se odvadili veseljačenja in zato vam ne bo več šlo. Pazite na svoje moči, saj jih nimate prav veliko, če boste še nadaljevali z neko nezdravo razvado, se vam bo počutje le še slabšalo. S partnerjem bosta še nekaj dni bolj bojno razpoložena.
Bik od 21. aprila do 21. maja
- Največ težav boste imeli pri delu. Sploh ne boste
pri stvari, saj boste vedno bolj ugotavljali, da vas ne veseli več, kot vas je nekoč. Morda bo za začetek, ki bo napovedal spremembe, dovolj, če boste več razmišljali o svojih možnostih. Morda na povsem drugih področjih. Tistih, ki vas že od nekdaj veselijo, a se jih zaradi bojazni nikoli niste upali poskusiti. Doma ne boste imeli obstanka. Le zakaj?
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Prav nič ne bi bilo narobe, ce bi se tudi vi odločili, da boste preostanek pustih zimskih večerov porabili za izobraževanje. Zvezde so vam tovrstno zelo naklonjene, že kmalu pa boste v tem našli pravo veselje. Kar se boste naučili, povejte najprej, saj bodo to nekateri tudi pričakovali. Pri tem pazite, da boste vsaj nekaj časa našli tudi za partnerja.
Rak od 22. iunija do 22. julija
Ce si ne zaupate preveč, če omahujete v svojih odločitvah, potem raje pametno molčite in pustite času še nekaj časa. Ko bo pravi trenutek, boste tudi vi vedeli, katera pot je prava. Ta čas ni več daleč. Takrat boste vedeli tudi, kako pomagati sorodniku, ki vas molče že nekaj časa prosi za pomoč. Nikar pa pri tem ne pozabite nase in na svoje potrebe. Malce se razvajajte. Lahko bi si kupili kakšno darilo!
lev od 23. julija do 24. avgusta
Kar nekaj zanimivih, celo nevarnih izzivov vam bo navrglo življenje. Ne boste jih sprejeli odprtih rok, soj boste precej zmedeni. To se bo poznalo tudi v odnosih z okolico, kjer bo več napetosti kot strpnosti. Poskusite se umiriti in poiskati vzroke za vaše težave. C® ne boste zmogli sami, poiščite pomoč. Prav nič se ne boste osramotili.
Devica od 24. avgusta do 23. septembra
Čeprav se boste trudili, bistveno ne boste mogli obrniti dogodkov. Pa pustite, da se iztečejo, kakor se bodo. Nekateri se ne bodo v vaše dobro, zato čuvajte energijo, ki jo boste zelo potrebovali že ob koncu tedna. Povabilo bo prišlo prepozno, vendar ne bo prepozno, da nekomu odpišete ali pa ga pokličete po telefonu. Od srca se vam bo odvalil velik kamen.
Tehtnica od 24. septembra do 23.oktobra
Zelo ustvarjalno obdobje je pred vami, zato ga izkoristite. Ne bo prav dolgo trajalo. Potem se posvetite še partnerju in če se le da, si ukradita nekaj trenutkov le za vaju. To bo kot obliž na rano, saj se je med vama nabralo precej nejasnosti in neporavnanih računov. S tistimi, ki jih želite za prijatelje, ne bo dobro češenj zobati. Lahko vam krepko zagrenijo življenje. Zato previdno izbirajte tiste, ki jih boste vabili na kavo.
Škorpijon od 24.oktobra do 24. novembra
Zakaj ste tako napeti? Vzrok za nevrozo in pogoste nemire boste morali poiskati sami. Če se boste malce poglobili v vaše življenje, ga boste našli. Težje bo, ko bo treba vse skupaj precej spremeniti. Partnerju le zaupajte, o čem zadnje čase veliko razmišljate. Če vam bo stal ob strani, bo pot manj strma. In če se boste imeli radi tudi sami, vam bo že kmalu uspejo. Denarja, ki ga pričakujete, še ne bo.
Strelec od 24. novembra do 22. decembra
Eden tistih tednov, v katerem bodo novice kar deževale, je pred vami. Zal vse ne bodo dobre, večina pa le. To bo obdobje, ko vam bo uspelo marsikaj, o čemer ste dosedaj le razmišljali. Tudi v službi bodo opazili spremembe in vas temu primerno nagradili. Nikar ne mislite, da vaših pogledov, polnih občudovanja, oseba, ki ji bodo namenjeni, ne bo opazila. Bo. Le prvi korak bo težaven.
Kozorog od 23. decembra do 20. januarja
Veliko boste sanjarili in razmišljali o času, ko se vam zdi, da vam je bilo lepše. Ne bo čisto držalo, saj je tudi vaše sedanje življenje lepo. Le vi tega nočete videti. Kot da bi sami hoteli težave, ves čas le razmišljate o njih. Zato se ne čudite, če se bodo res pojavile in to že kmalu. Če boste gojili bolj pozitivne misli, bo vse lepše. Tudi partner bo bolj vaš, saj vaše muhe že kar težko prenaša.
Vodnar od 21. januarja do 19. februarja
_Čeprav si želite precej sprememb, vas je teh v
resnici zelo strah. Ni vam vseeno, kaj si o zadevi mislijo vaši domači in okolica. Vendar vas ne bodo obsojali, če ne boste izbrali poti, ki veste, da je za vas slabša, a njim bolj všeč. Le prisluhnite si. Niste oseba, ki bi se pogosto razvajala. Sedaj pa je čas, da se. To ste si zaslužili in to potrebujete. Tako kot sonce, ki ga vedno bolj pogrešate.
Ribi od 20. februarja do 20. marca
Včasih se vam zdi, da bi bilo najbolje kam zbežati. A beg ne bo razrešil prav nobene težave. Zato se raje uprite in se soočite s tistimi, ki vas zadnje čase precej begajo. Potem se postavite na realne noge in si priznajte,^koliko možnosti imate, da izpeljete svoje načrte. Če se boste stvari lotili iz prave perspektive, bo šlo le še navzgor. Tudi počutje bo ilustraciie'Pia boljše 'n '30'i optimistično, le finančno stanje še ne ' ' bo rožnato.
G N	0)
	•OJO
■■i	0
>	C
0) >o ■H	o >
g £ N	
Z raznimi neprimernimi čevlji, kakršne narekuje moda, predvsem ženske pogosto delajo medvedjo uslugo svojim nogam. Posledice običajno niso opazne takoj, temveč se pokažejo v poznejših letih Da bi se težavam izognili, je treba misliti nato že v mla-
dosti.
-	če se le da, se izogibajte zelo odprtih čevljev z visoko peto. Ne imejte jih obutih ves dan, če se seveda le da.
-	Za vsak dan si omislite udobne čevlje, z 2-3 cm visoko peto.
Z omenjenimi preventivnimi ukrepi se boste povsem izognili tveganju, da bi dobili t. i. ukrivljeni palec (palec se ukrivi in obrne proti drugim prstom). Ta
deformacija najpogosteje nastane zaradi preozkih čevljev, v katerih mora biti palec dvignjen nad druge prste.
S starostjo nastajajo tudi tako imenovane geriatrične noge, ko se koža stanjša, mišice pa otrdijo. V takšnih primerih morajo biti čevlji lahki, ne smejo imeti zadrg, pete morajo biti nizke, na podplatu mora biti tanka plast gume proti drsenju, podplat pa mora biti podložen z mehkim
usnjem.
Hude težave pa povzročajo sladkorna bolezen, revmatizem in krčne žile. Sladkorna bolezen med dmgim zmanjšuje občutljivost nog, in povečuje tveganje, da nastanejo razni tvori. Mnogi ljudje, kijih muči revmatični artritis, imajo de-formirane noge in sploh ne morejo obuti običajnih čevljev, zato morajo nositi posebne ortopedske čevlje.
Za tiste, ki imajo krčne žile, pa obstajajo čevlji s posebnimi podplati, ki pospešujejo krvni obtok.
Cena, zaradi katere na daljnem vzhodu
ne morejo več spati.
AX
že od
„ - _ _ _ Takojl
11.990 DEM
A
CITROEN
MURSIC - SERVIS IN PRODAJA VELENJE, 063/856-852
Naš čas, 184 x 60
(3 areni
vzorci. Vidimo krila, bluze, obleke. Čudovito. Nekaj čisto posebnega je tema, ki meša rjavo in modro barvo. Večinoma v modnem karo vzorcu. Ne morem verjeti, kako lepo se kombinirata ti dve barvi, kako elegantni in posebni izgledajo kostimi. Tu so še rjavi kostimi v kombinaciji z usnjem (ovratniki, manšete, gumbi, obrobe na žepih...) in potem smo pri zadnji temi, namenjeni večernim, slavnostnim priložnostim. Prosojne in svetleče tkanine so krojene preprosto, a učinkovito. Bluze so celo ročno izvezene v cvetličnih vzorcih...
Barve prihodnje jeseni in zime bodo torej zamolkle, naravne in umirjene. Krila bodo daljša, hlače spet spodaj širše... Tako pravi Carla Carini. Kaj bodo rekli drugi kreatorji pa kdaj drugič.
■ bš
(3 ar t a
z.a vse tive
žensk
narazen, a tanke. Veliko ovratnikov je iz pravega krzna ali pa ročno narejenih iz mongolske alpako volne. Čudovita poživitev enostavnih elegantnih krojev so. Zanimive so bluze in pletenine, saj imajo vse kratke rokave, pa čeprav so
I Le redko se zgodi, da I lahko v Velenju vidimo | modno revijo, na kateri I nam prikazujejo modele | znane evropske kre-| atorske hiše. Prejšnji | teden se je. Spoznali smo l priznano Carlo Carini. | Njene kolekcije namreč | sodijo v sam evropski vrh. | Le deset dni po velikem | sejmu mode v Milanu, | smo v Velenju doživeli I Milano po Milanu. Po za-I slugi M cluba, ki bo pred-I stavljeno kolekcijo za je-I sen in zimo 97/98 tudi I izdeloval. V naši redni I rubriki o modnih trendih in I novostih zato danes I poglejmo, kaj bomo I nosile čez slabo leto. Če I se bomo seveda odločile I za linije, kijih napovedu-I je Carla Carini. Odločitev I bo bržkone odvisna tudi I od globine žepa, saj njeni I modeli sodijo v visok I kakovostni in cenovni I razred.
' Revija, ki je bila prava paša za I oči, je bila razdeljena v šest ' med seboj povezanih sklopov. ' Prav toliko je namreč tem, ki
■	jih je z eksotičnimi imeni
■	poimenovala in celostno za-' ključila Carla. Njeni klasični J kostimi v bež barvi so čudovi-' ti, namenjeni poslovnim in el-J egantnim ženskam. Narejeni J so iz naravnih volnenih mate-J rialov, ki jim dodajo malce ! elastina. Zato se tkanine ne ! mečkajo, mehko in lepo pade-
jo in odlično »stojijo«. Tudi . sicer je večina kolekcije nare-. jena iz visoko kakovostnih
I____________
Manekenkam so čudovite frizure in dober make up uredili v
salonu Lidija podjetja Figaro Frizerja Rajko in Slavica sta navdih našla tudi pri Eviti Peron. Morda bomo sčasoma več podobnih frizur videli tudi na
naših cestah.
naravnih materialov. Ponavadi so kostimi sestavljeni iz treh delov; krilo, brezrokavnik brez ovratnika in jak-na z ovratnikom, ki se dvoredno ali enoredno zapirajo. Carla ima rada tudi hlačne kostime. Hlače so spodaj širše in imajo robove. Krila so se
namenjene najhladnejšima letnima časoma. Čez leto dni bo pliš pravi modni kralj. Ne čisto navaden, mešanica bo namreč vsebovala tudi svileno tkanino, kar da plišu lep lesk, poleg tega mehko pada. Večina kolekcije je v barvi jesenskega listja, torej temno zeleni. Poslikan je z zamolklimi cvetličnimi
spustila do kolen, o minicah ni sledu. Le še kakšen midi se prikrade med modele. Tudi plašči v peščeni barvi so večinoma dolgi in elegantni, večino lahko v pasu stisnemo s pasom. Tudi nekaj kratkih plaščev je vmes. Sledijo črni kostimi, podobnih krojev. Črnino tu in tam prepredajo bele črte, precej široko
14 MS vas
TV SPORED
6. februarja 1997
ČETRTEK, 6. februarja
SLOVENIJA 1
10.30	Caroline v velemestu, 15/23
10.55	Vrata noči, franc. film
12.35	Podobe narave, 10/13
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
13.35	Made in Slovenia
14.05	Novice iz sveta razvedrila
14.30	V vrtincu
15.00	Triptih Agate
Schvvarzkobler, tv film
16.20	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Santo Žužkito, 5/13
17.35	Hugo, tv igrica
18.00	Po Sloveniji
18.30	Tv prodaja
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Tednik
21.00	Napovedniki
21.05	Forum
21.15	Pokončni policaji, 5/7
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.30	Omizje
00.00	Tednik, ponovitev
00.55	Forum, ponovitev
01.05	Videoring
SLOVENIJA 2
10.45 Karaoke 11.10 Evrop.liga v odbojki (Ž); INFOLD BRANIK:BERG-AMO, posnetek 11.50 Sestriere: SP v alp.smuč.
komb. smuk (M) 12.05 Resna glasba 13.35 Vikarka iz Dibleyja, 5/6 14.05 Šport
15.45 Po sledi mavrice, dokum. oddaja
16.15 Eilen Cleghorne, 11/15 16.25 Ljubljana: Košarkarska evrop.liga (Ž); JEžlCA:SPORTING 17.10 Podeželski utrip, 1/10 17.50 Sestriere: SP v alp.smuč.
komb. SL (M) 1. tek 18.50 Resničnost resničnega, oddaja o računalništvu 19.25 V slogi je moč, 48/50 20.00 Ljubljana: EP v košarki:
SMELT OLIMPIJA:SEVILLA 21.45 SP v alp.smuč. komb. SL
(M) 2. tek 22.25 Nikos Kavvadias,
franc.grška koprodukcija 23.20 Alica, evrop.kult.magazin 23.50 Realna resničnost, oddaja o računalništvu
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nan.
11.00	Gasilci, ponovitev
12.00	POPkviz
12.30	M.A.S.H., nan.
13.00	Obraz tedna, pon.
13.30	Jekleni orel 2, film
15.00	Elstremisti, ponovitev
15.30	POP 30
16.00	Mulci!, nan.
16.30	Santa Barbara, nan.
17.30	Na zdravje!, nan.
18.00	POPkviz
18.30	Obalna straža, nan.
19.30	24 ur
20.00	Air Amerika, film
22.00	M.A.S.H., nan.
22.30	Argument
23.00	Gasilci, nan.
00.00	Obalna straža
01.00	24 ur, pon.
01.30	POP 30, pon.
09.30 POT V AVONLEA, ponovitev 28. dela nadaljevanke 10.20 EPP / Vabimo k ogledu 10.25 VIDEO TOR ponovitev 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 POD ZVEZDNIM SVODOM oddaja z astrologinjo ROŽO KAČIČ 21.05 ROŽE SO MRTVE, film 22.35 HOROSKOP 22.40 TV IZLOŽBA 22.45 NAJ SPOT DNEVA 22.50 VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 7. februarja
SLOVENIJA 1
09.55	Učimo se otroških
ustvarjalnosti
10.10	Denver, nanizanka
10.15	Podeželski utrip, 1/10
11.10	Broken Silence, švic. film
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
13.35	Omizje
15.05	Glasbena oddaja
15.35	Povečava
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Lahkih nog naokrog
18.00	Po Sloveniji
18.30	TV prodaja
18.40	Podarim dobim
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.00	Podelitev Prešernovih nagrad
21.35	Raziskovalci national
geographica, 5/12
22.30	Odmevi, vreme, šport
23.00	Murphy Brovvn, 5/25
23.25	Sama v temi, amer. film
01.10	Videoring
SLOVENIJA 2
11.25 Izobraževalna oddaja 11.55 Nikos Kavvadias, koprodukcija
12.50 Alica, evro.kult.magazin 13.20 Podoba pododbe 13.50 Forum 14.00 Zgodbe iz školjke 14.30 Grof Monte Christo, amer. film
16.10 Pokončni policaji, 5/7 16.40 V slogi je moč, 48/50 17.10 Italijanska restavracija, 5/8 18.05 SP v biatlonu, 20 km (M),
posnetek iz Osrblia 18.50 Izobraževalna oddaja 19.25 V slogi je moč, 49/50 20.00 Kdo se boji Virginije Wolf,
amer. film 22.05 Napovedniki 22.15 Parada plesa 23.15 Gostilna, dokum. oddaja 00.00 Jazz
07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30
15.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 00.00 01.00 01.30
09.00 09.45
10.45 10.50
12.20 17.55 18.00
19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05
20.50 22.20
22.50 22.55 23.00 23.05
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Gasilci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Roseanne, nan. Deset sekund do pekla, film
Argument, pon. POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nan. Na zdravje!, nan. POP kviz Obalna straža 24 ur
Na prvi strani, nan. Dosjeji X, nan. Srce angela, film Lovec na glave, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon.
kanali
46
52
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja POD ZVEZDNIM SVODOM; oddaja z astrologinjo ROŽO KAČIČ
EPP/Vabimo k ogledu ROŽE SO MRTVE, film, ponovitev VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ,kontaktna oddaja
REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU SONCE MOJEGA ŽIVLJENJA; portret prof. VINKA ŠMAJSA
TAJNO POSLANSTVO, film GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 8. februarja
SLOVENIJA 1
07.45	Radovedni Taček
08.05	Male sive celice, kviz
08.50	Zgodbe iz školjke
09.20	Zborovska oddaja
09.50	Italijanska restavracija, 5/8
10.40	Hugo, tv igrica
11.05	Tednik
12.00	Parada plesa
13.00	Poročila
13.05	Karaoke
14.10	Policisti s srcem, 13/26
14.55	Sprehodi v naravo
15.15	Vesna, slovenski film
17.00	Obzornik
17.10	V divjini, 6/6
18.00	Na vrtu
18.25	Ozare
18.30	TV prodaja
18.40	Hugo, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik
20.10	Teater paradižnik
21.10	Za tv kamero
21.25	Portreti Prešernovih
nagrajencev
22.25	Napovedniki
22.30	Poročila, vreme
22.40	Šport
23.00	Mali oglasi, nanizanka
SLOVENIJA 2
07.35 Roka ročka
08.35 Kdo se boji Virginije Wolf,
amer. film 10.45 Kulm: SP v smuč. poletih 12.50 Sestriere: SP v alp.smuč.
smuk (M) 14.15 Orsrblie: SP v biatlonu 15.15 V slogi je moč, 49/50 15.40 Življenje v računalniški
dobi, 10/13 16.05 Podarim dobim 16.25 Košaka NBA action 16.55 Ljubljana: ALL STARS
KOŠARKA 19.30 V slogi je moč, 49/50 20.00 Sestriere 97 21.45 Cousteau ponovno odkriva
svet, dokum. serija 22.35 Zlata šestdeseta slovenske
popevke 23.35 V vrtincu 00.05 Sobotna noč
08.00 Dogodivščine medvedka
Ruxpina, ris.serija 08.30 Junak akcije, mladinska serija
09.00 Dogodivščine brenčeče
čebelice, ris.serija 09.30 Maska, risana serija 10.00 Max Glick, mladinska serija 10.30 Flipper, serija 11.00 Vesoljski bojevniki, nan. 12.00 Nove Supermanove dogodivščine, nan. 13.00 Nikogaršnja dežela, film 15.00 Obraz tedna 15.30 NHL hokej 16.00 Letališče 77, film 18.00 Prijatelji, nan. 18.30 Varuška
19.00 Računalniški guruji, nan.
19.30 24 ur
20.00 Rambo2, film
22.00- Teksaški mož postave, nan.
23.00 Betsy, film
01.00 24 ur, pon.
kanali 27 46
52
09.30	OTROŠKI MIŠ MAŠ,	11.10
	ponovitev	11.40
10.35	SONCE MOJEGA ŽIVLJEN-	
	JA, ponovitev; portret prof.	12.15
	VINKA ŠMAJSA	
11.10	TAJNO POSLANSTVO, film,	
	ponovitev	
12.45	Videostrani	13.15
18.00	ŠKL- ŠOLSKA	
	KOŠARKARSKA LIGA	
18.55	NAJ SPOT DNEVA	13.35
19.00	Otroški program: RISANKE	
19.30	TV IZLOŽBA	14.05
19.40	OBVESTILA	15.00
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	15.50
20.05	555 VTV MAGAZIN,	
	regionalni informativni	16.50
	program	
20.35	KURENTOV PLES in	18.20
	KURENTI S PTUJSKEGA	
	POLJA; iz produkcije	
	Združenja LTV	19.05
20.55	HLADEN ZNOJ, film	20.05
22.30	TV IZLOŽBA	
22.35	NAJ SPOT DNEVA	20.55
22.40	VIDEOSTRANI DO 24.00	21.00
NEDELJA, 9. februarja
SLOVENIJA 1
08.25	Skrivnost sedme poti, 9/13
08.50	ŽIVŽAV
09.40	Dodojeve dogodivščine
10.05	Koncerti za mlade
11.05	Podobe narave, 11/13
11.30	Obzorja duha
12.00	Pomagajmo si
12.30	Nedeljska reportaža
13.00	Poročila
15.20	Reka brez življenja, am.film
17.00	Obzornik
17.10	Popolna tujca, 5/22
17.35	Po domače
18.30	Naravni parki Slovenije: Krajinski park Glinščica
19.05	Včeraj, danes, jutri
19.10	Risanka
19.20	Loto
19.30	Dnevnik, vreme
20.15	ZOOM
21.20	Rondo kviz
21.40	Intervju
22.30	Poročila, vreme
22.40	V srvu led, nemški film
SLOVENIJA 2
09.10 Mali oglasi
09.50 SPvalp.smue.VSL (Ž), 1.
tek, Sestriere 10.55 Kulm: SP v smuč. poletih 12.50 SP v alp.smuč.VSL (Ž), 2.
tek, Sestriere 13.50 Osrblie: SP v biatlonu
štafete M, posnetek 15.05 Lahkih nog naokrog 15.50 Zlata šestdeseta slovenske
popevke 16.50 V slogi je moč, 50/50 17.15 Glasbena oddaja 19.30 Echo Point, 1/65 20.00 Ljubezen na stranskem
tiru, 4/4 20.55 Slovenski magazin 21.25 Žive legende iz daljnih
dežel, 6/13 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Popularna klasična glasba 23.50 Slovenski magazin
08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30
11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.30 15.30 16.00 17.00 18.00 19.30 20.00 20.30 22.30 00.30
08.15 08.40 09.40 10.15
10.40
Pink Panter, risanka Peter Pan, risanka Kapitan Zed in Zee Zone Kasper in prijatelji, risanka Maček Fellix, serija Dogodivščine Ani in Nejčka Krpice, risana serija Srečni Luka, nan. Kuharske mojstrovine Argument
Poslednja meja, nan. Varuška, nan. Preko proge, film Glavni kuhar, nan. Gorski zdravnik, nan. Družinski album, 4/4 Črni dvojnik, film 24 ur
Športni krog Zob za zob, film Hokej 24 ur, pon.
5, otroška gl. lestvica OTROŠKI MIŠ MAŠ 554. VTV MAGAZIN ŠPORTNI GOST; TONE G0RŠIČ
GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 555 VTV MAGAZIN GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO ALI SMO POTROŠNIKI DOVOLJ INFORMIRANI? Gostji: BREDA KUTIN in URŠA ŠMID - B0ŽIČEVIČ KURENTOV PLES in KURENTI S PTUJSKEGA POLJA
GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO Videostrani
POT V AVONLEA, 27. del POD ZVEZDNIM SVODOM; z astrologinjo ROŽO KAČIČ SMRTONOSNO ODKRITJE, film
SONCE MOJEGA ŽIVLJENJA; portret prof. VINKA ŠMAJSA VIDEO TOP
POT V AVONLEA,-28. del
nadaljevanke
HOROSKOP
VIDEOSTRANI do 24.00
PONEDELJEK, 10. februarja
SLOVENIJA
10.05	Popolna tujca, nan.
10.30	Kraj zločina, nemški film
12.00	Za tv kamero
12.10	Utrip
12.25	Zrcalo tedna
12.40	Rondo kviz
13.00	Poročila
13.05	Hugo, tv igrica
14.05	Zoom
15.05	Ljudje in zemlja
15.35	Intervju
16.20	Dober dan, Koroška
17.00	Obzornik
17.10	Radovedni Taček
17.30	Skrb za zemljo, 5/13
18.00	Po Sloveniji
18.30	O naravi in okolju
18.40	Lingo, tv igrica
18.15	Risanka
19.20	Žrebanje3x3
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	TV konferenca
20.55	Napovedniki
21.00	Homo turisticus
21.20	Osmi dan
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.30	Visoka družba, 6/13
23.00	Čas sluhu, češki film
00.50	Osmi dan
01.20	Videoring
SLOVENIJA 2
11.10	Na potep po spominu...,
oddaja iz arhiva
12.10	Humanistika
12.40	Šport v nedeljo
13.25	Evromuzika
13.55	Raziskovalci National
geographica, 5/12
14.45	Obzorja duha
15.50	Koncert revije Manager
16.00	Ljubezen na stranskem
tiru, 4/4 16.50 Echo Point, 1/65 17.20 Viper, 6/13
18.05	Sedma steza 18.50 Recept za zdravo življenje 19.25 Simpsonovi
20.00	Angel varuh moj, 11/13 20.50 Stoletje ljudstva, 5/10 21.50 Roka ročka
22.50	Brane Rončei izza odra 00.20 Recept za zdravo življenje
mmm 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 01.00 01.30
09.00
09.45 09.50
12.00 18.55 19.00 19.05 20.00 20.05
21.05
21.50
22.20 22.25 22.30 22.35
Dobro jutro,Slovenija Santa Barbara, nad. Razprtije, pon. POP kviz, pon. Veterinarka, nad. Družinski album, nan. Flipper Športni krog POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nad. Na zdravje! nan. POP kviz
Obalna straža, nan. 24 ur
Aljaska v plamenih, film Športna scena Gasilci,nan. Obalna straža, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon.
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/Vabimo k ogledu 555. VTV MAGAZIN, ponovitev Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE ŠKL - ponovitev oddaje EPP /VABIMO K OGLEDU POGOVOR S PRIJATELJI; Gost v studiu: Andrej Grabar
POT V AVONLEA, 29. del
nadaljevanke
GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 11. februarja
SLOVENIJA 1
09.35	Solza polna smeha,
gled.predstava
10.20	Viper, 6/13
11.05	Speči tiger, ang. film
12.30	Naravni parki Slovenije
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
14.20	Po domače
15.15	TV konferenca
16.05	Homo turisticus
16.20	Mostovi
17.00	Obzornik
17.10	Taborniki in skavti, 5. del
17.25	Skrivnost sedme poti,
10/13
18.00	Po Sloveniji
18.30	TV prodaja
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Palete, franc. nan.
21.05	Napovednik
21.10	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.35	Umori, stopnje, 17/23
23.20	Svet poroča
23.55	Studio city
00.40	Videoring
SLOVENIJA 2
08.15	Sobotna noč
10.15	Pomagajmo si
10.45	Oddaja o zdravju
11.15	Nedeljska reportaža
11.45	Murphy Brovvn, 5/25
12.10	Osmi dan
12.40	Sestriere: SP v alp.smuč.
SVSL (Ž), prenos
14.15	Stoletja ljudstva, 5/10
15.05	Slovenski magazin
15.35	Potrošnikov kažipot
15.50	Simpsonovi
16.15	Vesoljska policijska
postaja, 6/24
18.00	Angel, varuh moj, 11/13
18.45	Prisluhnimo tišini
19.20	Echo Point, 2/65
20.00	Sestriere 97
20.30	Ariel, finski film
21.40	Napovedniki
21.50	/Ne/znani oder
22.20	Slavko Grum, adaptacija
23.25	/Ne/znani oder
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Gasilci, ponovitev
12.00	POPkviz, pon.
12.30	Kritik, risana serija
13.00	Dogodivščine brenčeče
čebelice, ris. serija
13.30	Športna scena, pon.
14.30	Zaznamovani, nan.
15.30	POP 30
16.00	Mulci!, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Na zdravje!, nan.
18.00	POPkviz
18.30	Obalna straža, nan.
19.30	24 ur
20.00	Ograje našega mesta, nan.
21.00	Newyorška policija, nan.
22.00	M.A.S.H., nan.
23.30	Obalna straža, nan.
00.30	24 ur, ponovitev
01.00	POP 30, ponovitev
	■ 46	09.00
	«5B«!P»!' 52	
09.30	POGOVOR S PRIJATELJI,	09.45
	ponovitev; Gost: Andrej	
	Grabar	10.05
10.30	EPP / Vabimo k ogledu	10.10
10.35	POT V AVONLEA,	
	ponovitev 29. dela	10.30
	nadaljevanke	
12.00	Videostrani	10.50
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	MLADI UPI, otroški	12.00
	zabavnoglasbeni program	18.55
19.30	TV IZLOŽBA	19.00
19.40	OBVESTILA	19.05
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	19.30
20.05	556. - PUSTNI - VTV	19.40
	MAGAZIN, regionalni	20.00
	informativni program	20.05
20.25	O PUSTU, dokumentarni	
	zapis	20.55
20.45	ŠPORTNI TOREK, športna	
	informativna oddaja	
21.05	ŠPORTNI GOST: PRIMOŽ	21.55
	KOBALE, košarkar	
21.25	TV IZLOŽBA	22.30
21.30	NAJ SPOT DNEVA	22.35
21.35	VIDEOSTRANI do 24.00	22.40
SREDA, 12. februarja
SLOVENIJA 1
Oglejmo si, 6/12 Vesoljska policijska postaja, 6/24 Ariel, finski film Žive legende Poročila Kolo sreče Teater paradižnik V divjini, 6/6 Obzornik Pod klobukom Po Sloveniji TV prodaja Kolo sreče Risanka Dnevnik
Dosje J.K., 1. del Kurentovanje Odmevi, vreme Šport
Vikarka iz Dibleyja, 6/6 Oporoka doktorja ,Mabusea, nemški silm Videoring
10.15 10.40
11.25 12.35 13.00 13.05 14.25 15.30 17.00 17.10 18.00 18.30 18.40 19.15 19.30 20.05 20.55 22.00 22.25 22.35 23.05
01.00
SLOVENIJA 2
08.10 08.40 09.10 09.40
11.15 12.20 12.45
14.15
15.05 15.50 17.00
18.00 19.05 19.35 20.00 20.25
22.05 22.35 00.05
Svet poroča Prisluhnimo tišini /Ne/znani oder Sestriere: Sp v alp.smuč. VSL (M), 1. tek Slavko Grum, adaptacija Visoka družba, 6/13 Sestriere: Sp v alp.smuč. VSL (M), 2. tek Cousteau ponovno odkriva svet, 10/12 Studio city
Umor 1. stopnje, 16/23 SP v alp.smuč. VSL (M), posnetek Koncerti za mlade List in cvet: Hortenzije Echo Point, 3/65 Sestriere 97 Evropska liga v košarki, 0RTHER:SMELT OLIMPIJA, prenos
Zavrtimo stare kolute Simfoniki RTV List in cvet, ponovitev
07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30
14.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 22.00 22.30 23.30 00.30 01.00
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Gasilci, nan. POP kviz M.A.S.H., pon. Maček Felix
Newyorška policija, pon. nan.
Ograje našega mesta, pon. POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nad. Na zdravje! nan. POP kviz
Obalna straža, nan Na zdravje!, nan. 24 ur
Ali je pilot v letalu 2, film M.A.S.H., nan. Gasilci, nan. Obalna straža 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 556. VTV MAGAZIN, ponovitev
EPP / Vabimo k ogledu 0 PUSTU, dokumentarni zapis
ŠPORTNI TOREK, ponovitev
ŠPORTNI GOST, ponovitev; PRIMOŽ K0BALE,! košarkar Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOi/ICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP /VABIMO K (pGLEDU
POT V AVONLEA, 30. del
nadaljevanke
NAJ SPOT, kontaktna
oddaja o pop in dince
glasbi
GOST ODDAJE DOBRO JUTRO HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA
Tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5H prometni davek.
6. februarja 1997
MODRO ©
m KRONIKA
NAS vas 15
MMBMM
POLICIJS
MOZIRJE
Adolf Štorman in Darko Zupan na sodišču zaradi pušk
»Ne za streljanje srnjakov ali preprodaje, za obrambo Slovenije!«
Vlomilci v šoli
Med 27. in 29. januarjem je neznanec na še nepojasnjen način prišel v prostore osnovne šole v Nazarjah. V eni izmed učilnic je vlomil v omaro in iz nje odnesel TV-sprejemnik znamke Gorenje Voyager in videorekorder Schneider z daljinskima up-ravljalcema ter 6 videokaset. Z dejanjem je šolo oškodoval za okoli 100.000 tolarjev.
Požar v predilnici
V	torek, 28. januarja, okoli 22. ure, je v predilnici Tekstilne tovarne v Preboldu iskra, ki se je pojavila v finem prahu, zanetila požar v pnematski cevi, ki poteka do odsesalnega sistema. Zgorel je ovalni bombažni filter dolg štiri in visok dvainpol metra. Požar je skupaj z zaposlenimi pogasil poklicni gasilec iz tovarne. Škodo so ocenili na okoli 100.000 tolarjev, tuja krivda pa je izključena.
Kradejo tudi telefonske slušalke in krožnike
V	četrtek, 30. januarja, zvečer, je neznanec iz nezaklenjenega osebnega avtomobila parkiranega pred stanovanjsko hišo v Dolenji vasi ukradel slušalko mobilnega telefona znamke Benefon. Podjetje Pluton d.o.o. je oškodoval za 50.000 tolarjev.
V	dneh do 1. februarja, pa je neznanec iz nenaseljene stanovanjske hiše v Letušu last Stanka R. iz Preserij odnesel nekaj jedilnega servisa, ogledalo in starejša pisalna stroja. Lastnik je oškodovan za okoli 100.000 tolarjev.
Požar zaradi kratkega stika na bo-jlerju
V	soboto, 1. februarja, je proti večeru zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše Ignaca H. na reški cesti v Preboldu. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi manjšega bojlerja. Požar je uničil kuhinjsko opremo in poškodoval stene. Gmotna škoda znaša okoli 200.000 tolarjev, požar pa so lokalizirali gasilci.
-I¥dO
Požar v Radušah
V ponedeljek, 3. februarja, nekaj po 14. uri, je prišlo do požara na gospodarskem poslopju v Radušah pri Slovenj Gradcu. V požaru je gospodarsko poslopje skoraj v celoti zgorelo, v njem pa tudi več kmetijske mehanizacije. Živino so domači ob pomoči sosedov uspeli rešiti.
Požar so pogasili gasilci. V torek so si kraj požara še enkrat ogledali policisti in kriminalisti in poskušali ugotoviti vzrok zaradi katerega je do njega prišlo.
Adolf Štorman in Darko Zupan sta danes teden na celjskem okrajnem sodišču odločno zanikala dejanje, ki jima ga je očital obtožni predlog. Po njem sta bila obtožena kaznivega dejanja nedovoljenega prometa z orožjem, na glavni obravnavi pa sta oba zagotavljala, da specialnih vojaških pušk v Avstriji nista kupila za nič drugega, kot za obrambo Slovenije. Zato v začetku leta 1991 nista kupila le pušk, ampak tudi ostalo potrebno vojaško opremo (vsakega je celotna oprema veljala šest tisoč nemških mark). S tako opremo sta se tudi kot prostovoljca prijavila teritorialni obrambi in jo kasneje uporabljala v slovenski osamosvojitveni vojni.
»Moja državljanska dolžnost je bila, da branim Slovenijo, zato kaznivega dejanja m priznavam,«
je dejal Adolf Štorman in
povedal, da sta z Zupanom ves čas delovala povezano z območno teritorialno obrambo. Tam naj bi bila tudi povedala, da sta orožje pripeljala in zakaj. Dejala naj bi jim tudi bila, da ju kot prostovoljca takoj vpokličejo, ko bo treba, saj »pušk nisva pripeljala, da bi streljala srnjake ali ju pre-prodala, ampak le za obrambo Slovenije,« je še dejal Štorman. Ob koncu vojne pušk nista predala, ampak sta ju imela doma. Eno od njih sta imela usodnega dne, ko so ju prijeli v Ljubljani, v avtomobilu, ker stajo hotela pokazati kupcu iz Hrvaške. Pokazala naj bi mu jo le kot vzorec in če bi se bil ta izkazal z ustreznimi pooblastili. Puški sta bila namreč kasneje res pripravljena prodati, saj ju doma nista potrebovala. Oba sta tudi zanikala, da naj bi bila puški kupi-
Poskus umora v Topolšici
Strel zaradi
dolga?
V	sredo, 29. januarja, malo čez poldne, se je na dvorišču stanovanjske hiše Topolšica številka 3 (dogodek ni v nikakršni povezavi s stanovalci hiše), spor med Velenjčanoma 55-Ietnim Ivanom G. in 63-letnim Otmaijem F. končal s streljanjem.
V	»igri« naj bi bilo 23.000 tolarjev, ki naj bi jih bil eden dolgoval drugemu, kdo od udeležencev naj bi bil komu dolžan, pa ni jasno. Znano bo potem, ko bodo pristojni organi zaslušali oba udeleženca.
Kot govori skopo policijsko poročilo, sta se Velenjčana
srečala v Topolšici. Med njima se je vnel najprej prepir, ki gaje Ivan G. zaključil tako, da je izvlekel pištolo in z njo najprej ustrelil v tla, takoj za tem pa dvakrat proti Otmarju F. Eden od obeh strelov ga je zadel v predel prsi.
Po streljanjanju je Ivan G. odšel z dvorišča v smeri proti Šoštanju, vendar so ga policisti hitro po dogodku prijeli in ga naslednji dan privedli k preiskovalnemu sodniku, Otmarja F. pa so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Kot seje zvedelo, ni v smrtni nevarnosti.
BMW na parkirišču v Pesju dobesedno prestavii tri tovornjake
V silovitem trčenju pet mladih hudo poškodovanih
la šele junija 1991, zagotavljala sta, da že v začetku tega leta. Do nesporazuma naj bi bilo prišlo v prejšnjih preiskavah zato, ker sta dejala, da sta puški kupila za junijsko vojno. Štorman je tudi zanikal, da bi ju kupila po naročilu koga iz velenjske teritorialne obrambe, ampak sta se za to odločila sama, saj »se ima vsak dolžnost pripraviti na obrambo domovine«. Z orožjem pa sta imela tudi prednost pri sprejemu med prostovoljce, saj je orožja, še posebno specialnega, močno primanjkovalo. Oba sta zagotavljala, da so med vojno za to orožje vedeli na obrambnem in notranjem ministrstvu, pa tedaj ni nihče ukrepal.
Darko Zupan se je v zagovoru tudi vprašal, kako je mogoče, da zdaj na sodišču odgovarja za dejanje, ko je opravil svojo državljansko dolžnost in se postavil v bran za Slovenijo. »Boli me, ker sva opravila več kot bi po državljanski dolžnosti morala, zdaj pa za to odgovarjava!«
Zupan je na vprašanje tožilke Marije Juhart zagotovil, da sta puški kupila v dogovoru s poveljnikom območne TO Ervinom Jožetom Prislanom (»Bil je eden redkih ali edini poveljnik TO, ki se je odločno uprl predaji orožja jugovojski!«), po njegovem je bilo orožje tudi pogoj za udeležbo v TO. Ko je tožilka prebrala dopis območnega poveljstva SV s podpisom Viktorja Brgleza, da sta dobila tudi orožje TO (imela sta sicer tudi lastno), je Zupan to označil za laž, Štorman pa pojasnil, da sta res imela na razpolago tudi protitankovsko orožje in ročne bombe, ne pa strelnega orožja.
Obravnave v četrtek niso sklenili. Nadaljevali jo bodo 27. februarja. Tedaj bodo kot pričo povabili tudi Ervina Jožeta Prislana, tedanjega poveljnika območnega štaba TO, Darko Zupan pa bo poskušal do tedaj pridobiti račun o nakupu pušk v Velikovcu.
(k)
Svet zavoda Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki
objavlja popravek razpisa ravnatelja:
Za ravnatelja osnovne šole je lahko imenovan tudi kandidat, ki izpolnjuje pogoje iz prehodnih določb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96).
S tem je podaljšan rok za prijavo do vključno 13. 2.1997.
Uradni prodajalec in serviser vozil

Zadobrova 69, Škofja vas pri Celju Tel.: 461-150
*** SUPER UGODNE CENE!!! ***
AR145 1.6L	22.300 DEM
AR146 1.6L	23.100 DEM
AR 155 1.8 16V SUPER 28.300 DEM AR 155 1.8 16V ŠPORT 29.300 DEM
servo volan, centralno zaklepanje, airbag, e/. pomik prednjih stekel, deljiv zadnji sedež, voznikov sedež nastavljiv po višini, avtoradio + 6 zvočnikov...
Delal seje že petek, 31. januarja, ko se je malo pred 1. uro zjutraj, na regionalni cesti v Velenju pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo ranilo pet mladih ljudi.
25-letni Robert M. iz Velikega vrha je z osebnim avtomobilom BMW 325i vozil iz smeri Velenja proti Pesju. Ko je pripeljal v blagi levi ovinek, ga je začelo na mokrem vozišču zanašati. Zapeljal je na nasprotni vozni pas in na parkirišče gostišča Ostrovršnik. Tam je silovito trčil v tri parkirana tovorna vozila.
O silovitosti trčenja priča podatek, daje BMW tri tovornjake dobesedno prestavil in, da je vlečno vozilo katerega masa je
6850 kilogramov in je pred trčenjem stalo pravokotno proti objektu gostilne, po trčenju obrnilo za 90 stopinj ter odbilo nazaj v dolžini več kot 7 metrov.
Potnike, ki so sedeli zadaj, je po trčenju vrglo iz vozila, ranjeni so obležali ob vlečnem vozilu, voznik in sopotnik na sedežu ob njem, pa sta po nesreči obstala v vozilu.
V nesreči so se voznik Robert M. in sopotniki: 21-letni Boštjan J., 16-letni Mitja K., 17-letni Uroš D. in 20-letni Gregor Z., vsi štirje iz Velenja, hudo telesno poškodovali. S tremi reševalnimi vozili so jih odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico, od koder so Boštjana
J., ta je v nesreči je sedel spredaj ob vozniku, po pregledu že odpustili v domačo nego.
O nesreči sta bila obveščena preiskovalni sodnik in državna tožilka, na kraj nesreče pa so zaradi pomoči pri reševanju ponesrečencev prišli tudi gasilci Poklicne gasilske brigade Velenje.
Materialna škoda nastala na vozilu BMW po nestrokovni oceni znaša okoli 750.000 tolarjev, skupna škoda na vseh treh tovornih vozilih pa okoli 420.000 tolarjev. Vzrok nesreče naj bi bil alkohol in neprimerna hitrost.
——■
Celje, Teharska 111 Tel.: 443-144, 483-615
16 NilŠ vas
ŠPORT IN REKREACIJA
6. februarja 1997
V soboto v Velenju: Gorenje - Flensburg
Domači obljubljajo veliko borbenost
Po zaslugi rokometašev Gorenja bodo ljubitelji te igre z žogo v soboto, 8. februarja, v Rdeči dvorani v prvi četrtfinalni tekmi za pokal Evropske rokometne zveze videli nemški Flensburg Handewit. Začetek srečanja bo ob 19. uri, povratna tekma pa teden dni pozneje, v soboto, 15. februarja, ob 15. uri v Flensburgu.
Flensburg je vrhunska evropska ekipa, ki je v domačem prvenstvu trenutno na drugem mestu za Lemgom, moštvom, ki je Velenjčanom prav dobro znano. V lanskem tekmovanju so izločili Gorenje že v prvem krogu. Tokratni nasprotnik je nacionalno zelo obarvan, saj zanj igrata tudi po dva reprezentanta Danske Joergensen in Hjermind ter Norveške Christiansen in Kjendalen; slednji ima blizu 250 tekem za svojo državo, po zadnjih podatkih pa zaradi poškodbe v Velenju menda ne bo nastopil.
Seveda je tu še vrsta nemških reprezentantov in trenutno najboljši vratar Nemčije 191 cm visoki Jan Holpert, ki je že tudi več kot 150-krat stal v vratih svoje reprezentance. Njihov trener je sloviti Aners Dahl-Nielsen, kije za dansko reprezentanco odigral kar 209 tekem. Ob Holpertu ima še pet igralcev najmanj 190 cm: Bulei 194, Fegter 191, Hahn 196, Hochhaus 190, Holpert 191, Joergensen 197, Kjendalen
192 in Skerka 192. Vse to
potrjuje, da bo v soboto v Velenju resnično gostovala prava evropska ekipa. Glede na to, da tudi rokometaši Gorenja popravljajo svojo formo, kar so potrdili prav v zadnji prvenstveni teki v Hrpeljah, so ljubitelji rokometa resnično pred izvrstnim evropskim užitkom. Nemci bodo prišli v Slovenijo v petek s čarterskim poletom na ljubljansko letališče, od tam pa v Velenje oziroma še prej v Dobrno, kjer bodo nastanjeni, z avtobusom. Še isti dan bodo imeli zvečer trening v Rdeči dvorani, predvidoma med 18,15 in 20.uro. Tekmo bosta sodila Češka sodnika delegat pa bo iz Litve . Velenjčani bodo na povratno srečanje odpotovali v sredo zvečer, po prvenstveni tekmi z Izolani z avtobusom, in bodo potovali približno osemnajst ur, ali celo nekaj več.
Pred tem velikim športnim dogodkom so na ponedeljkovi novinarski	konferenci
povedali:
Bruno Zagode, podpredsednik kluba: "Četrtfi-
nalni žreb nam, na žalost, ni bil naklonjen. To je odlična ekipa z izkušenimi nemškimi igralci, ki jo dopolnjujejo tudi odlični danski in norveški reprezentanti. So vsekakor veliko močnejši nasprotnik od nas, zato smo glede na trenutno formo naše ekipe trdno na tleh, toda v športu je vse mogoče. Pričakujemo velik obisk, tudi zato, ker TV ne bo prenašala tega vsekakor zan-
imivega srečanja. Vstopnice bodo na voljo v Rdeči dvorani že v četrtek in petek po ceni 1000 tolarjev, na dan tekme pa pred dvorano po 1200 tolarjev, mladi pa bodo vstopnice dobili za 600 tolarjev."
O razpoloženju v ekipi je najprej spregovoril trener Tone Tiselj: "Nemci bodo za nas resnično zelo težak nasprotnik. V nemškem prvenstvu, v derbiju vrha, so pred
Posnetek iz Luksemburga, kjer je bil Standard lahek zalogaj
nedavnim gladko premagali Kiel, ki igra v ligi evropskih prvakov, pa čeprav so igrali brez	poškodovanega
odličnega srednjega zunanjega igralca Knjendalena. Naša forma je razen pri vratarju Anžiču v vzponu, tudi razpoloženje V ekipi je vse boljše. Pred Nemci imamo v sredo (to je bilo sinoči - op.p.) pomembno povratno tekmo slovenskega pokala s Trboveljčani, tako da bomo samo o njih začeli razmišljati šele po tem srečanja, kajti tudi v domačem pokalu želimo čim dlje. Od fantov pričakujem, da bodo dali vse od sebe. Ne predajamo se vnaprej, čeprav je to zveneči nasprotnik, resnično ekipa, ki spada v najvišji evropski vrh. To bo res pravi rokometni dogodek in trdno sem prepričan, da bodo k njemu prispevali tudi naši fantje."
Tudi Borut Plaskan, kapetan, je ponovil trenerjeve trditve, da se ekipa vztrajno pobira, daje razpoloženje vsak dan boljše, kar bodo potrdili že v sredo (torej včeraj) proti Rudarju, s katerim imajo, kot je dejal, neporavnane račune s prve tekme. "Trdno sem prepričan, da bomo z veliko borbenostjo dosegli ugoden izid. Kaj bo v soboto pomenila za nas beseda ugoden, je
seveda težko reči. Upam na najboljše, da jim bomo vsaj doma enakovredni; tudi Lemgu smo lani bili. So pa seveda vsega spoštovanja vredni. Skratka, zaupati moramo v svoje sposobnosti."
Ob koncu smo zapisali še besede predsednika kluba Franca Plaskana: "Dejstvo je, da se je v letošnjem prvenstvu v glavah naših igralcev nekaj premaknilo, in to v negativno smer. Zdi pa se, da se stvari že precej zboljšujejo, saj si vsi prizadevamo za to. Naša ekipa je znana, da je vedno dajala več od sebe, kot pa smo od nje pričakovali. V zadnjem obdobju pa ni bilo tako. Tekma z izvrstno nemško ekipo je velika priložnost, da si povrnejo ta sloves. Če se bodo borili, znova zaigrali s srcem, jim tudi morebitnega neugodnega; izida ne bo nihče zameril. Seveda pa si želim, da bi bilo tako tudi v nadaljevanju domačega prvenstva in pokala, da dokažemo, da smo še vedno prava ekipa, katero so vsi spoštovali.
Kot predsednik vabim vse ljubitelje rokometa, pa tudi druge, da pridejo v soboto v čim večjem številu v Rdečo dvorano in skupaj z našimi navijači Šaleškimi graščaki ponesejo igralce, ki čim boljši igri."
■vos
Andor - Gorenje 29:29 (15:15)
Ob drugo točko
Nekaj srečanj 15. kroga slovenske rokometne lige je bilo negotovih do zadnjih sekund, med njimi tudi tekma v Hrpeljah med domačim Andorjem in velenjskim Gorenjem. Prvi polčas se je po izenačeni igri končal neodločeno, v nadaljevanju so imeli gostje iz Velenja nekajkrat po tri zadetke prednosti, zadnjič še sedem minut pred koncem, ko so vodili s 27:24. V negotovi končnici je z dvema zadnjima zadetkoma na srečanju za izenačenje poskrbel domači reprezentant Likavec, Gorenjčani pa v zadnjem napadu niso uspeli zatresti domače mreže in osvojiti še druge točke.
V sredo (12.2.) ob 18.00 bo prva ekipa gostila Izolo, B ekipa pa ob 19.45 Inles Ribnico. V soboto (8.2.) s pričetkom ob 9. uri bo finale MDP (Gorenje, Kodeljevo, Slovan, E. Rudar).
GORENJE - Anžič, Krejan, Bedekovič 6, Ojsteršek 2, Plaskan 7, Kimčenko, Sovič, Tome 1, Stropnik, Semerdjijev 6, Cvetko 3, Ilič 4.
NK Rudar
Zapustili sneg
Velenjski nogometaši so spet za nekaj dni zamenjali okolje. V torek so odpotovali v Fieso, kjer bodo do nedelje. S tem so začeli drugi tako imenovani tehnično - taktični del priprav.
Pred odhodom so odigrali še dve prijateljski tekmi na igrišču v Mozirju. V soboto so gostili drugoligaša trboveljskega Rudarja in ga premagali z 2 :1. Večji del tekme je bila to igra na en gol -gostujoči, vendar rudarji v prvem polčasu številnih lepih akcij niso znali zaključiti z zadetkom. Povedli so v 53. minuti z lepim prostim udarcem Vidoviča s približno dvajsetih metrov, v 73. minuti je Komar povišal na 2:1 z udarcem z bele točke (prekršek je bil storjen na njem), sedem minut pred koncem pa je gostujoči igralec Holešek z lok udarcem premagal vratarja Jovanoviča, ki je sredi drugega dela zamenjal Dabanoviča v vratih.
V nedeljo so Velenjčani prav tako na igrišču v Mozirju gostili šoštanjskega Usnjarja in zmagali s 3:0 z zadetki Mira (v 16. minuti), Mehillija (59) in Dragiča (80). Od igralcev, ki bodo v najožji konkurenci za prvo enajsterico, sta igrala le Mehilli in Pešič, ob Borštnerju in Obrezu ter Sulejmanoviču pa je Josip Vugrinec, ki je tokrat vodil ekipo Rudarja, v ekipo uvrstil šest oziroma sedem mladincev.
Včeraj je Rudar imel v Dekanih predvideno srečanje s hrvaškim prvoligašem Dragovoljcem, ki pa si je premislil, zato so namesto njega povabili Beltince, v soboto in v nedeljo pa bodo sodelovali na mednarodnem turnirju v Kopru . Poleg gostitelja Kopra naj bi na njem nastopila še hrvaška prvoligaša Rijeka in Zagreb.	Bvos
Šoštanj Topolšica-Kamnik 3:1
Prva zmaga med najboljšimi
Odbojkarji Šoštanja Topolšice so v soboto odigrali zadnjo tekmo prvega dela prvenstva v l.A državni ligi. V šoštanjski športni dvorani so gostili Kamnik in zmagali s 3:1 (1,7, -7,7). Izredno so igrali v prvih dveh setih in ju gladko dobili. V tretjem so nekoliko popustili, kar so Kamničani izkoristili in ga dobili, v četrtem pa so znova zablesteli domači in osvojili prvi točki v ligi najboljših.
Drugi del prvenstva so nadaljevali že v sredo(včeraj), igralci Šoštanja Topolšice so v svoji dvorani gostili Pomgrad, v drugem krogu nadaljevanja pa bodo v soboto gostovali pri Krki v Novem Mestu.
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Dimec, Zulič, Bevc, Jerončič, Kugovnič, S. Sevčnikar, Kravcov, Barukčič, Dvornik, Nahtigal, D. Sevčnikar.	®/W. K.
Elektra- Rogla Atras 71:84 (41:47)
S Celjani na zadnjem mestu
V	vzhodni skupini B slovenske lige so v soboto odigrali 18. in zadnji krog prvega dela prvenstva. Šoštanjski rokometaši so v svojem terenu gostili ekipo Rogla Atras in tudi tokrat izgubili z 71:84 (41:47). Po rednem delu tekmovanja so tako skupaj s Celjani »osvojili« zadnje mestu v vzhodni skupini, zato jih v sklepnem delu čaka hud boj za obstanek.
V	nadaljevanju bo namreč pet zadnjeuvrščenih moštev iz vzhodne in zahodne skupine igralo za uvrstitev od 11. do 20. mesta, iz lige pa bodo izpadla zadnja štiri. V ta del prvenstva moštva iz vsake skupine prenesejo medsebojne izide, zato se bodo Šoštanjčani po dvakrat srečali le s petimi moštvi zahodne skupine. Končna uvrstitev je pomembna tudi zaradi predvidene spremembe tekmovalnega sistema, žrebanje za nadaljevanje pa bodo izvedli to soboto.
ELEKTRA: Divjak 15, Goltnik 13, Štahl 13, Pečovnik 12, Kovačevič 9, Brinovšek 5 in Nikolič 4.
Zimsko veselje na Cevzarjevem vrhu
Lokovica - Društvo prijateljev mladine bo v soboto, 8. februarja, ob 10. uri, pripravilo na Cevzarjevem vrhu rekreativno smučanje in sankanje. Da bo dogodek še bolj zanimiv, bodo pripravili tudi tekmovanje. Vabijo vse, ki imajo radi te zimske športe. Torej otroci, pripeljite tudi starše!
■bš
K. S. Polzela - L. Slovan 86:75 (46:38)
Zmaga Polzelanov
Košarkaji Kovinotehne Savinjske Polzela so v nadaljevanju tekmovanja v slovenski A košarkarski ligi doma premagali ekipo Litostroja Slovan z rezultatom 86:75 (46:38). Srečanje je bilo do 9. minute izenačeno, nato pa so Polzelani povedli od 5 do 10 točk in srečanje dobili.
Za Kovinotehno Savinjsko Polzelo so bili uspešni: Kobale 20, Stavrov 11, Petranovič 23, Jagodnik 15 in Cizej 17, ki seje vrnil na parket po poškodbi in
odlično zaigral.
Boris Zrinski, trener Polzelanov, je srečanje takole ocenil: "Kljub težavam, ki so nas pestile v tem tednu, mislim, da smo z borbeno igro dokazali, da nam je mesto med osmimi najboljšimi ekipami v Sloveniji. Skrbi pa nas to, da smo po današnji tekmi ostali brez enega poškodovanega igralca. Poškodba Klemena Zaletela je malo težja. Prekinitev v prvenstvu nam je tako prišla kar prav."
M-er
Atletika
Dobri rezultati v dvorani
Minuli teden je bilo kar nekaj dvoranskih mitingov, saj se vrhunec dvoranske sezone hitro bliža - evropsko prvenstvo v Parizu bo že sredi marca. Nastopili so tudi velenjski atleti.
V	petek je bil zelo kvaliteten mednarodni dvoranski miting v Budimpešti, kjer je Jolanda Steblovnik s časom 4:20.92 osvojila drugo mesto na 1500 m za romunsko reprezentanko, tretja pa je bila tekmovalka iz Pomurja. Sašo Njenič je v mladinski konkurenci na 800 m s časom 1:59.00 osvojil odlično 2. mesto, Kristina Obronek pa je bila v močni konkurenci na 3000 m s časom 10:35.82 šesta.
V	Celju pa je bil sprinterski miting z množico nastopajočih (slovenskih atletov. Odlično se je odrezal reprezentant Marko Štor, ki je s časom osebnega rekorda 6.84 zmagal v članski konkurenci. Jana Pugelj je bila s časom 7.99 druga pri mladinkah, Saša Šalarrjon 19., Neca Cepelnik pa 21. Dober pri članih je bil še na 8. mestu Aleš Janžovnik (čas 7.37).
V	mladinski konkurenci je Matjaž Krajnc zasedel 6. mesto (7.27), Peter Poles pa je bil 19. (7.58).
Sezona je v polnem teku, vendar so nekateri atleti, med njimi tudi naši, prikrajšani za kvaliteten zimski trening, saj v Velenju ni primerne dvorane s tartansko podlago.
Upajmo, da bo zima kaj kmalu minila, takrat pa bo tudi veliko več možnosti za dobre rezultate.	BR U.
6. februarja 1997
ŠPORT IN REKREACIJA
NAŠ ČAS 17
Streljanje
Boljši od Olimpije
V 7. krogu I. državne strelske lige pištoljarjev so velenjski strelci Mroža 1. februarja gostili strelce Olimpije iz Ljubljane. V zelo izenačenem dvoboju je zmaga pripadla Velenjčanom s 1666:1650 krogi. Za velenjsko ekipo so nastreljali: Veternik 556, Klančnik in Šter-man po 555 krogov. V ekipi Olimpije je bila najboljša Delenčeva s 558 krogi. Po 7. krogu je ekipa Mroža z 21 točkami še vedno na 1. mestu.
Velenjske mladinke pa so v 7. krogu II. državne strelske lige pištoljarjev v Boštanju premagale strelke Kruna iz Brežic s 1587:1506 krogi. Za Velenje so nastreljale: Suljič 537, Durakovič 534, Matijevič 516, v brežiški ekipi pa je največ nastreljal Vlado Sabadoš - 541 krogov. Velenjčanke po 7. krogu s 13 točkami delijo 8. mesto.
UF.Ž.
Univerziada v Južni Koreji
Miran Ravter dvakrat zlat
Na 18. zimski univerziadi v Južni Koreji, igrah študentov z vsega sveta torej, so slovenski predstavniki osvojili presenetljivih 15 kolajn in se v skupnem seštevku osvojenih kolajn za Japonsko, Rusijo in Kitajsko uvrstili celo na 4. Mesto.
K temu izjemnemu dosežku sta lep delež prispevala velenjska alpska smučarja Miran Ravter in David De Costa. Miran je osvojil kar štiri medalje - zlati v superveleslalomu in kombinaciji, srebrno v smuku in bronasto v veleslalomu, David je bil bronast v smuku, v kombinaciji je z nehvaležnim 4. mestom bron zgrešil za las, v slalomu pa sta bila Miran 5. in David 6.
Namizni tenis
Le dve točki za vodilnim
V	derbiju sedmega kroga 2. NT lige so igralci Ere v Kopru premagali ekipo Skripte z rezultatom 4:3, k zmagi nad neposrednim tekmecem za vrh tabele so dodali še pomembno zmago nad ekipo iz Nove Gorice - Šampionka:Era 2:5. Ekipa Ere sedaj zaostaja za vodilno ekipo Petovie le še 2 točki.
V	nedeljo so bili izredno uspešni vsi velenjski igralci na Mednarodnem Stumblovem memorialu na Jesenicah. Uroš Slatinšek je zmagal v konkurenci mladincev, enak uspeh je med mladinkami dosegla tudi Karmen Steblovnik. Bronasto odličje med mladinci sta prislužila tudi Damijan Vodušek in Bogdan Simončič. V članski kategoriji je zmagal najboljši slovenski igralec Robert Smrekar, drugo mesto je priigral Uroš Slatinšek, na tretje mesto pa se je uvrstil Gussev (reprezentant Rusije). Tudi v kategoriji dvojic sta drugo mesto dosegla Tadej Vodušek in Jure Slatinšek, tretjega pa Uroš Slatinšek in Damijan Vodušek. Pri ženskih dvojicah sta zmago dosegli Halas - Baje (obe Šampionka), pred parom Todorovič (Kajuh Slovan) in Karmen Steblovnik.
■A. V.
SSK Mislinja
Državno člansko prvenstvo
Mislinjski smučarsko skakalni klub Mislinja bo v petek in soboto, 14. in 15. februarja, izvedel letošnje ekipno in posamični državno prvenstvo. Ekipno tekmo na 80-metrski skakalnici v Mislinji bodo pričeli v petek ob 12. uri, tekma posameznikov za naslov državnega prvaka pa bo v soboto s pričetkom ob 11. uri.
Prizadevni mislinjski organizatorji se na to odmevno tekmo dobro pripravljajo, saj bodo obenem odprli novo 80-metrsko skakalnico.
Medobčinsko prvenstvo ŠŠD
Košarkarji Livade prepričljivo prvi
Velenje - V Rdeči dvorani je bilo polfinalno in finalno srečanje za prvaka ŠŠD v Šaleški dolini za starejše dečke. Predstavniki Rdeča dvorane so se zelo potrudili z organizacijo. Škoda je le, da med učenci na tribunah ni bilo še več staršev.
Bilo ni nič drugače, kot je na prvenstvenih tekmah naše prve lige. Učenci so bučno navijali vsak za svojo ekipo, med odmori pa so jih navduševali z nastopi plesalke in akrobatska skupina Žabe iz Ljubljane.
Najprej je bila tekma za tretje mesto med ekipama Šaleka in MPT-ja. Čeprav so imeli mptejevci v svojih vrstah natančnega strelca Aleša Smona, to ni bilo dovolj za zmago. Dosegel je resda trideset točk, žal pa njegovi soigralci skupaj samo sedem in po izenačenem prvem delu igre, je v drugem nasprotonik bolj zagrizel in zmagal.
Manj razburljiva je bila finalna tekma, saj so si košarkarji Livade že v prvem delu prigrali neulovljivih 21 točk prednosti in na koncu zasluženo prejeli iz rok direktorja Rdeče dvorane Marjana Klepca največji pokal. Z majicama pa je nagradil tudi Aleša Šmona kot najboljšega strelca (30 točk) in Jasmina Husiča (OŠ Livada), ki je bil najboljši igralec tega sklepnega prvenstva ŠŠD v košarki šol iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Za 1. mesto: OŠ Livada - OŠ Gorica 73 : 41 (35 : 14)
OŠ Livada: David Pleše, Rok Sevčnikar, Marko Kelc, Tomaž Ploj, Jasmin Husič, Rok Aljaž, Aljoša Štefanič, Siniša Dragoljevič, Mitja Repinc, Mitja Goršek
Za 3. mesto: OŠ Šalek - OŠ MPT 47 : 37 (22:22)
Zmagovalna ekipa s svojim pedagogom telesne vzgoje in trenerjem Marjanom Kristanom
■ vos
Plavanje
Osvojili 19 medalj
Začela so se letošnja zimska državna prvenstva Slovenije v plavanju. Državno prvenstvo za dečke in deklice je potekalo pretekli konec tedna v Kranju v ekipni in posamični konkurenci. V Kranju je nastopilo 192 plavalcev iz 17 slovenskih klubov. Uspeh desetih velenjskih plavalcev je bil pričakovan, vendar pa so rezultati in uvrstitve vseeno presegli najbolj optimistične napovedi. Velenjski plavalci so osvojili skupno 19 medalj: 10 zlatih, 3 srebrne in 6 bronastih. Najuspešnejša plavalka prvenstva je bila Tina Pandža, ki je osvojila kar 7 zlatih in 1 srebrno medaljo. Štafeta deklic v postavi: Maja Sovinek, Nina Sovinek, Teja Tomažič in Tina Pandža je osvojila oba naslova državnih prvakinj v štafeti 4 x 100 m prosto in 4 x 100 m mešano. Nina Sovinek je osvojila 1 zlato, 2 srebrni in 4 bronaste medalje. Maja Sovinek in Teja Tomažič pa sta osvojili 1 bronasto medaljo. Velenjske plavalke so v vseh disciplinah osvojile po najmanj eno medaljo.
V končnem vrstnem redu klubov je Plavalni klub Velenje dosegel drugo mesto, deklice pa so bile premočno prve. To je doslej v kategoriji dečkov in deklic najboljši rezultat v triindvajsetletnem delovanju kluba.
Rezultati
Deklice - 100 m prosto: 1. Tina Pandža 1:04.50, 10. Teja Tomažič 1:11.04; 200 m prosto: 1. Tina Pandža 2:20.24, 3. Teja Tomažič 2:29.11,
7.	Nina Kugonič 2:31.66; 400 m prosto: 1. Nina Sovinek 5:10.40, 4. Teja Tomažič 5:20.55, 6. Nina Kugonič 5:21.27, 9. Maja Sovinek 5:25.83; 800 m prosto: 1. Tina Pandža 10:14.75, 3. Nina Sovinek 10:29.84, 6. Nina Kugonič 10:55.82, 10. Teja Tomažič 11:06.48; 100 m delfin: 1. Tina Pandža 1:13.63,4. Nina Sovinek 1:19.69, 7. Teja Tomažič 1:23.92; 200m delfin: 1. Tina Pandža 2:48.27,2. Nina Sovinek 2:54.12,6. Maja Sovinek 3:05.19; 100 m prsno: 3. Nina Sovinek 1:27.10; 200 m prsno: 3. Nina Sovinek 3:01.16; 100 m hrbtno: 2. Tina Pandža 1:11.79,4. Maja Sovinek 1:17.56; 200 m hrbtno: 1. Tina Pandža 2:31.60,4. Maja Sovinek 2:45.00,
8.	Nina Kugonič 2:51.56; 200 m mešano: 1. Tina Pandža 2:39.18,3. Nina Sovinek 2:47.08,6. Teja Tomažič 2:51.27; 400 m mešano: 2. Nina Sovinek 5:49.02, 3. Maja Sovinek 5:53.12; štafeta 4 x 100 m prosto: 1. Velenje 4:42.08 (Maja Sovinek, Teja Tomažič, Nina Sovinek in Tina Pandža); štafeta 4 x 100 m mešano: 1. Velenje 5:12.46 (Maja Sovinek, Nina Sovinek, Tina Pandža in Teja Tomažič).
Dečki - 100 m prosto: 8. Jernej Ocepck 1:00.97; 200 m proto: 7. Jernej Ocepek 2:13.68; 400 m prosto: 8. Jernej Ocepek 4:46.20; 800 m prosto: 6. Jernej Ocepek 9:45.30; 100 m delfin: 9. Jernej Ocepek 1:10.39; 200 m delfin: 6. Jernej Ocepek 2:35.03,10. David Danev 2:25.52; 100 m prsno: 9. Domen Velički 1:18.78; 100 m hrbtno: 5. Jernej Occpek 1:10.15; štafeta 4 x 100 m prosto: 5. Velenje 4:16.93 (David Danev, Domen Velički, Igor Savič in Jernej Ocepck); štafeta 4 x 100 m mešano: 8. Velenje 4:53.75 (David Danev, Domen Velički, Jernej Ocepek in Igor Savič).Končni vrstni red klubov: I. Ljubljana 661 točk, 2. Velenje 648 točk. 3. Ilirija 617 točk, 4. Radovljica 453 točk.	MMarko Primožič
Kegljanje
Polovičen uspeh
Šoštanjski kegljaški klub je v 11. krogu dosegel polovičen uspeh. Fantje so na domačem kegljišču premagali črnomeljskega Rudarja, dekleta pa so doma izgubila z ljubljanskim Norikom.
Kegljači, ki so v dokaj dobri formi, so s 7:1 in 5100:4875 slavili pomembno zmago v boju za vrh razpredelnice. Razliko 225 kegljev so prikegljali: Glavič 864 (1), Križovnik 831 (0), Fidej S. 877 (1), Kramer 845 (1), Hasičič 853 (1) in Fidej L. 830 (1).
Kegljavke pa so to pot povsem razočarale z igro. Potem ko je že kazalo, da bosta točki ostali doma, so močno popustile, Ljubljan-
čanke, ki so videle nemoč domačink, so "pritisnile na gas" in na koncu slavile z 2:6 (2286:2314).
Domačinke so nastopile v postavi: Mihaljev 372 (0), Hojan 426 (1), Ložič 163, Prelog 181 (0), Podbrežnik 395 (1), Drev 387 (0), Premelč 362 (0).
Srečanja 12. in 13. kola bodo na sporedu v soboto in nedeljo. Fantje bodo v soboto gostje trgov-eljskemu Rudarju - Dadas, v nedeljo naj bi gostili Korotan, vendar so to srečanje odigrali že med tednom. Dekleta v soboto gostujejo v Kočevju, v nedeljo ob 10. uri pa na domačem kegljišču pričakujejo ekipo MTT iz Maribora. H L.F.
Po hribih in dolinah
Na Ramšakov vrh
V nekoliko turobnem, a vseeno prijetnem zimskem jutru minule nedelje seje pričel deveti zimski pohod na najvišji vrh Vinske Gore - 969 m visok Ramšakov vrh. Vsako leto ga prvo nedeljo v februarju pripravijo prizadevni domači planinci. Organizatorje bil tudi letos zadovoljen z udeležbo preko 200 pohodnikov, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije. Kot vedno jih je bilo največ iz Savinjske doline in Maribora. Slednji se, od leta 1995 združeni v planinsko društvo Planika, tega pohoda udeležujejo organizirano že od vsega začetka. Letos so na pokopališču v Vinski Gori položili cvetje na grobova in se poklonili spominu lani tragično preminulima planincema Milanu Usarju in Alojzu Štravsu. Sicer pa velja društvo Planika za izredno delovno, za kar gre nedvomno največ zaslug prizadevnemu tajniku g. Franciju Rajhu.
Med vsemi pohodniki pa je bil tudi letos deležen največ pozornosti Hinko Lebinger iz Litije, ki se, dasiravno ni več rosno mlad, skupaj s svojo ženo udeležuje praktično vseh tovrstnih planinskih aktivnosti. Tako mu je bil letošnji pohod na Ramšakov vrh že 483. Moramo si priznati, da je njemu podobnih bolj malo v Sloveniji.	MM. H.
Smučarski skoki
Smola Kaligara
V	petek in soboto, 21. januarja in 1. februarja, je bila v švicarskem S. Moritzu tekma evropskega pokala v nordijski kombinaciji, na kateri sta barve Slovenije zastopala člana SSK Velenje Rolando Kaligaro in Igor Jelen v spremstvu njunega trenerja Darka Kaligara. Kazalo je na veliko presenečenje, saj je Kaligaro po skokih vodil, vendar je imel precej smole v teku, tako daje pristal na 21. mestu ter s tem osvojil prve letošnje točke evropskega pokala. Le za las pa je prvo točko zgrešil še vedno poškodovani Igor Jelen, ki je bil po skokih 30., končno pa na 26. mestu.
V	četrtek, 30. januarja, je bila v avstrijskem Muravu tekma Alpe-Jadran, na kateri je zmagal Uroš Peterka, odličen tretji pa je bil član SSK Velenje Marko Zorko.
Prav tako v soboto, 1. februarja, je bilo v Tržiču državno prvenstvo za dečke do 13 let. Zmagali so skakalci SSK Triglava iz Kranja, skakalci SSK Velenje v postavi Marko Perše, Marcel Klemenčič, Andrej Podlipnik in Mario Lamešič pa so osvojili 5. mesto.
V	nedeljo, 2. februarja, pa je bila v Vizorah pri Novi cerkvi med-društvena tekma za vse kategorije, katero je dobro pripravil domači skakalni klub ob podpori veterana smučarskih skokov g. Alojza Jevšenaka iz SSK Velenje in katero si je ogledalo veliko število gledalcev. Pri dečkih do 13 let je zmagal Dejan Plevnik iz SSK Mislinja pred Mariom Lamešičem in Marcelom Kiemenčičem, oba iz SSK Velenje.
Pri dečkih do 15 let je zmagal Primož Piki, SSK Ljubno BTC, pred Urošem Kočnikom iz SSK Velenje in Lukom Ajnikom iz SSK Ljubno BTC. Pri mladincih je zmagal Luka Ograjenšek pred Bojanom Hriberškom in Dejanom Tovornikom, vsi SSK Velenje. Pri članih je zmagal Janez Debelak, SSK Mislinja pred Vikijem Čepelnikom SSK Velenje, in Stankom Odrom iz SSK Mislinja. Pri veteranih pa je zmagal Vlado Ačko, SSK Šmartno na Pohorju, pred Silvom Plevnikom, SSK Mislinja, in Stankom Selom iz SSK Kamnice. V tej konkurenci je nastopil tudi najstarejši tekmovalec, sicer priznani trener SSK Velenje, Milan Čepelnik in zasedel 5. mesto.
SSK Velenje še vedno vabi k vpisu v njihov skakalni klub mlajše dečke, in sicer letnik 87 in mlajše. Včlanijo se lahko vsak popoldan med 15. in 17. uro pri brunarici ob izteku skakalnic v skakalnem centru ob Velenjskem gradu.	■-/. Ograjenšek
Alpsko smučanje
Za pokal vzhodne regije
V	Kompracyu blizu Košič na Slovaškem je bil Europacup v alpskem smučanju za mlajše in starejše dečke in deklice. Sodelovalo je 10 držav s svojimi reprezentancami. Tekmovali so v superveleslalomu in slalomu. Slovenijo je na tem tekmovanju zastopala reprezentanca vzhodne regije. Nastopila je tudi Ana Drev iz SK Velenje, ki je v zelo močni konkurenci v SG dosegla 7. mesto, v slalomu pa je odstopila.
V	soboto, 1. februarja, je bila na Kopah 3. tekma za pokal vzhodne regije v SG za cicibane in cicibanke. Ponovno so se dobro uvrstili člani SK Velenje. Pri cicibankah je 3. mesto zasedla Špela Osterc. 10. je bila Ines Vrabič, 14. pa Tina Zager. Pri cicibanih je bil 8. Matic Meža, 42. pa Jernej Rošer.	■
Občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki
Osnovnošolsko tekmovanje v veleslalomu
GOLTE, 30. januarja - Smučarski klub Velenje je izvedel na Golteh osnovnošolsko prvenstvo v veleslalomu občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Udeležili so se ga tekmovalci iz osmih osnovnih šol, ni pa bilo mladih smučarjev iz Osnovne šole Antona Aškerca Velenje, zaradi česar so bili njihovi učenci gotovo žalostni. Smučarski delavci so tudi to tekmo zelo dobro pripravili, najboljši v posameznih skupinah pa so prejeli dioplome in medalje.
Rezultati - Mlajše cicibanke (letnik 88-91): 1. Žana Prislan (Gorica) 0:55.66, 2. Tjaša Lepko (Gorica) 0:56.59, 3. Mia Dobovičnik (MPT) 1:02.51,4. Alja Leber-Špiljak (Biba Roeck) 1:04.52,5. Anja Doki (Šalek) 1:42.04.
Mlajši cicibani ( 88-91): 1. Andraž Voršič (MPT) 0:44.92,2. Jure Part (Bratov Letonje) 0:49.44,3.Žiga Urlep (Bratov Letonje) 0:50.11,4. Nejc Lenart (Gustav Šilih) 0:50.40, 5. Klemen Dobrave (Bratov Letonje) 0:51.64.
Cibanke (letnik 86-87): 1. Ines Vrabič (MPT) 0:41.88,2. Tina Zager (KD Kajuh) 0:42.02, 3. Tanja Tomažič (Šalek) 0:43.26, 4. Tamara Jerič (Livada) 0:47.25, 5. Anja Višček (MPT) 0:49.53.
Cicibani ( 86-87): 1. Rok Vovk (Livada) 0:42.50,2. Žiga Sivka (Šalek) 0:42.56, 3. Luka Prašnikar (Bratov Letonje) 0:42.64, 4. Matija Plazi (Livada) 0:43.61, 5. Matic Boršnak (Bratov Letonje) 0:44.07.
Mlajše deklice ( 84-85): 1. Ana Drev (Bratov Letonje) 0:34.36, 2. Iva Dobovičnik (MPT) 0:46.07,3. Barbara Dobrave (Bratov Letonje) 0:47.26, 4. Nika Hudej (Livada) 0:48.03, 5. Nina Grm (Salek) 0:49.03.
Mlajši dečki ( 84-85): 1. Jernej Voršič (MPT) 0:36.22, 2. Jan Žičkar (Gorica) 0:40.36, 3. Marko Prkič (MPT) 0:41.17,4. Samo Rutar (Šalek) 0:44.52, 5. Jure Kolenc (Livada) 0:45.37.
Starejše deklice ( 82-83): 1. Irena Zaje (Gorica) 0:40.44, 2. Nina Kekec (Bratov Letonje) 0:43.33, 3. Janja Zager (KD Kajuh) 0:46.13, 4. Marija Brložnik (Šalek) 0:46.96,5. Špela Grudnik (Biba Roeck) 0:46.97.
Starejši dečki (82-83): 1. David Pleše (Livada) 0:41.79,2. Tomaž Oštir (MPT) 0:42.51, 3. Žiga Žuber (Šalek) 0:42.81, 4. Lovro Hleb (Bratov Letonje) 0:43.40, 5. Dejan Podbrežnik (Bratov Letonje) 0:43.43.
Ekipno: 1. MPT 335 točk, 2. Šalek 285,3. Bratov Letonje 268,4. Livada 250,5. Gorica 231, 6. KD Kajuh 185, 7. Biba Roeck 174, 8. Gustav Šilih 74.
Skupno deklice: 1. Ana Drev (Bratov Letonje 1. 85) 0:34.36,2. Irena Zaje (Gorica, 1. 82) 0:40.44, 3. Ines Vrabič (MPT, 1. 86) 0:41.88, 4. Tina Zager (KD Kajuh, 1.86) 0:42.02, 5. Tanja Tomažič (Šalek, 1. 86) 0:43.26.
Skupno dečki: 1. Jernej Voršič (MPT, 1. 85) 0:36.22, 2. Jan Žičkar (Gorica, 1.84) 0:40.36,3. Marko Prkič (MPT, 1.85) 0:41.17,4. David Pleše (Livada, I. 83) 0:41.79, 5. Rok Vovk (Livada, 1. 86) 0:42.50.	■
18 KAK ČAS
OBVEŠČEVALEC
6. februarja 1997
pij KREKOVA BANKA
Ponujamo Vam izziv!
Smo mlada, uspešna vseslovenska banka, ki se je z dobrim programom in uspešnim poslovanjem uvrstila med srednje velike banke. Naš namen je plemenititi naš največji kapital - zaupanje varčevalcev. V prizadevanjih za uresničitev zastavljenih ciljev vam v POSLOVALNICI ŠOŠTANJ ponujamo možnost uporabiti vaše znanje o bančništvu na delovnem mestu
REFERENT ZA SREDSTVA IN NALOŽBE
pogoji izobrazbe: višja izobrazba ekonomske smeri in
3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu delovno razmerje: za nedoločen čas s polnim delovnim časom posebni pogoji: 3-mesečno poskusno delo
Predstavite se, opišite svoje cilje in prošnji priložite potrdila o doseženi izobrazbi. Prijavo pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
Krekova banka d.d. Maribor, Slomškov trg 18, 2000 Maribor.
Skupaj bomo uresničevali naša prizadevanja.
Danes otvoritev razstave del Žarka Vrezca
Drevi ob 19.00 uri bodo v galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika otvorili drugo ras-tavo v letošnjem letu. Slab mesec si boste lahko ogledali slike Žarka Vrezca. V programu ob otvoritvi se bosta predstavila flavtistka Alja Koren in pianistka Jelka Hrovat.
»Spet je dozorela serija slik, ki jih avtor Žarko Vrezec v svoji objektivnosti daje na ogled po temeljiti osebni presoji, kije najbolj in predvsem osebnostno av-torizirana,« pričenja predstavitev razstave vodja galerije Milena Koren-Božiček. In nadaljuje: »Znajdemo se pred tridesetimi slikami, ki skupaj s prostorom ustvarjajo novo enotno kreacijo poenotene slike, ki predvsem odpira nove slikovne prostore znotraj obstoječega prostora. Končna podoba je v barvi in ritmu Že kar ekstremno homogena, dinamična pa je v globinah posameznih prostorov znotraj globalnega prostora. Takšna je celostna podoba slikarjevih najnovejših del, ta pa so do te faze videne nastajale dobrih dvajset let.«
Vrezčevo slikarstvo temelji na filozofiji zavedanja. »Kajti vse, kar je nezavedno, primitivno, naključno ali nepredmetno, trenutno, spontano, iracionalno, ekspresionistično, ni resna umetnost.« Njegova je še kako resna. In vredna ogleda. Vabljeni že na drevišnjo otvoritev!
bš
KINO
DOM KULTURE VELENJE
Sobota, 7. 2. ob 23. uri SVETLOBA - film katastrofe -predpremiera! Režija: Rob Cohen Vloge: Sylvester Stallone Dolžina: 114 minut Naključna eksplozija ogromnih razsežnosti v tunelu, ki povezuje Manhattan z New Jerseyem, povzroči, da je tunel zasut z obeh koncev. V tunelu pa je preživelo še nekaj ljudi, ki ne najdejo poti ven. Ker je tunel zgrajen pod reko, obstaja tudi nevarnost, da ga bo reka poplavila in povsem uničila. Nekdanji reševalec se zato spusti v tunel preko ventilatorjev, da bi ujetnikom pomagal na svetlobo. Najti morajo drugo pot. Tekmo z vodo in časom bodo nekateri preživeli, drugi pa tudi ne... Nedelja, 9. 2. ob 17. uri Ponedeljek, 10. 2. ob 20. uri NA VSE ALI NIČ - romantična komedija Režija: Ron Shelton Vloge: Kevin Costner, Rene Russo, Don Johnson
Roy je propadli igralec golfa, ki životari s pomočjo dohodkov iz šole golfa, kjer spozna simpatično psihologinjo, v katero se zaljubi. Ko pa ta vidi v njem več kot le nesposobneža in mu kot psihologinja vzpodbuja samozavest, se Roy končno odloči, da bo tekmoval na najpomembnejšem profesionalnem tekmovanju v golfu. Vzpodbujati so ga prišli vsi njegovi prijatelji ter tudi lepa Molly, ki se odloči raje zanj kot za ošabnega Simmsa, katerega dekle je bilo še pred tem. Bo Roy
zmagal in si tako dokončno pridobil naklonjenost lepe psihologinje?
Nedelja, 9. 2. ob 20. uri
POBEG IZ LOS ANGELESDA -akcijski
Režija: John Carpenter
Vloge: Kurt Russell, Peter Fonda, Stacy Keach...
Snake Plissken se je vrnil!
Tokrat v futuristični akcijski pustolovščini, v kateri mora poiskati predsednikovo hči Utopio, ki je pobegnila z uporniki, najti smrtonosno napravo, ki bi uničila človeško vrsto in je v rokah upornikov ter se kljub okužbi s smrtonosnim virusom rešiti iz Los Angelesa? Bo zmogel vse to?
Film je dodobra oplemeniten s črnim humorjem, ljubitelji dobrih akcijskih prizorov pa bodo zelo zadovoljni.
KINO ŠOŠTANJ
Petek, 7. 2. ob 20. uri
POBEG IZ LOS ANGELESA - akcijski
Sobota, 8. 2. ob 20. uri
NA VSE ALI NIČ - romantična komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Ponedeljek, 10. 2. ob 19. uri
POBEG IZ LOS ANGELESA - akcijski
Naslednji filmi: Klub vražjih babnic, Blisk smrti, počitniške predstave (Trčeni profesor, Space Jame, Ostržek, Jack), Lepe vasi lepo gorijo...
Rezervacije vstopnic vsak de-lovnik samo na št. 856-384 (Kino Velenje) od 8. do 14. ure!



V	soboto in torek pustovanje
V	gostišču Lipa bodo v soboto, 8. februarja, in torek, 11. februarja, pripravili pustovanje. Maske vabljene! Vabljeni ste tudi vsi tisti, ki imate radi norčave pustne dni. V obeh dneh bo za zabavo skrbel ansambel Intersong. Najlepše, najbolj izvirne maske bodo nagradili, obiskovalce pa v soboto čaka več presenečenj. Kaj če boste prav vi v krofu našli zlati prstan?
bile nadvse preproste, a tako zelo okusne, da jih še danes velikokrat prikličemo v spomin. Še posebej priporočajo, denimo gobovo juho z ajdovimi žganci, koline, krače, štruklje in tako naprej. Mimogrede - slovenska kuhinja pozna blizu 100 vrst štrukljev, v Lipi jih pripravljajo na deset načinov! Po želji in predhodnem naročilu (kadar gre za jed, katere priprava traja dlje časa) vam pripravijo katerokoli narodno jed, pa naj bo značilna za koroško, štajersko, primorsko ali katerokoli drugo slovensko kuhinjo.
V zgornjih prostorih gostišča Lipa je prijeten prostor namenjen zaključenim družbam, vsak petek pa vas vabijo na
zabavo ob živi glasbi. Pokličete jih lahko po telefonu 858 267 in z veseljem vam bodo o svoji ponudbi povedali še kaj več.
Gostišče Lipa je odprto:
med tednom od 9. do 22. ure, ob petkih in sobotah pa od 9. ure dopoldne do 4. ure zjutraj naslednjega dne.
Jedi slovenske narodne kuhinje
Na Valentinovo v Lipo
Prihaja Valentinovo, 14. februar, dan, ko se ptički ženijo, dan, ko praznujejo zaljubljeni, dan, ko srčki vidno letajo po zraku in ko prijazne misli kar tekmujejo, katera bo hitreje prišla do vas. V Lipi vam bodo na Valentinovo pripravili prijeten večer z ansamblom Intersong, kolektiv pa bo poskrbel za manjša presenečenja, kijih boste deležni obiskovalci.
Ob vznožju Šaleškega gradu, v starem naselitvenem jedru Saleka, je v povsem prenovljeni Odrovi hiši odprto prijetno, lepo opremljeno gostišče z 80 sedeži v spodnjih in zgornjih prostorih. Po mogočni lipi na dvorišču se ga je prijelo ime Gostišče Lipa. Od 18. novembra lani ima novo najemnico, Violeto Kovačič, ki zelo dobro ve, kako se stvarem v gostinstvu streže, da so gostje zadovoljni.
Domače, okusno pripravljene jedi slovenske narodne kuhinje pa so tisto, na kar v Gostišču Lipa stavijo. Zelo do-
Gostišče brez dobre hrane ni gostišče! Privlačne so že malice, saj dnevno pripravijo kar tri vrste okusnih toplih malic, ki jih dobite vse do 12. ure, pripravijo vam najraz-ličnejše jedi po naročilu, k njim lahko pripeljete na kosilo poslovnega partnerja, ob nedeljah pa družino ali prijatelje na nedeljsko kosilo.
bro namreč vedo, da se marsikdo z nostalgijo spominja jedi, ki so jih nekdaj kuhale naše babice, velikokrat so
6. februarja 1997
OBVEŠČEVALEC
KAK ČAS 19
mali OGLASI
PREKUCUJEM DEJAVNOST
trgovinske storitve na ime Vito Bastl s.p., Stanetova 39. OBLEKI ZA MATURANTSKI PLES ALI BIRMO, prodam. Telefon 852-850, dopoldan.
POSODIM DO 1000 DEM, garancija čeki. Telefon 0609-637-322, po 16. uri.
SMUČARSKE ČEVLJE DINAFIT,
št. 42/43, prodam za 200 DEM. Telefon 0609-637-322.
V VELENJU in okolici kupimo več stanovanj, hiš, vikendov, parcel.^Telefon 857-872.
TELIČKO TEŽKO 100 kg, primerno za nadaljno rejo ali zakol, prodam. Telefon 894-051. ZARADI SELITVE UGODNO PRODAM štiri omare, stekleno vitrino, kavč, kuhinjski element 1 m in šivalni stroj. Ogled od 15. do 17. ure na Matije Gubca7, pri odpadu, Detlef Tičer. GOLF JGLD letnik 85, reg. 9/97, prodam za 3300 DEM, telefon 063-854-343.
HARMONIKO, DIATONIČNO, BE,
ES, AS, prodam ali menjam za kaj uporabnega. Telefon 881-669. AVTO FLORIDA PRODAM, rdeče barve, letnik 90, 70.000 km, dobro ohranjen, garažiran. Telefon 853-011.
TRGOVINA VERA LIPIČNIK S.P
obvešča cenjene stranke, da preneha z dejavnostjo 30. 4. 1997. (Dajem v najem)! OGNJEVARNO OMARO - SEF,
velikosti 0,93X1,95x0,45, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 853-894, od 17. do 19. ure.
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Telefon 854-901. SAMSKO SOBO IN STROPNI VENTILATOR prodam. Telefon
851-506,	od 17. do 21. ure. OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, dobro ohranjen, prodam. Telefon
852-402.
SPALNICO ZELO UGODNO PRODAM. Telefon 850-026. KUPIM PEČ NA OLJE za centralno ogrevanje 30 - 40 KW in gorilec. Telefon 892-007.
CERTIFIKATE SE VEDNO LAHKO VLOŽITE PRI NAS!
Telefon 062-631-164, po 16. uri.
PREKUCUJEM ZAKLJUČNO SPRIČEVALO Tehničke kmetijske šole, Maribor, v letu 1977 na ime Leopold Travner, Efenkova 41, Velenje.
LADO SAMARO letnik 93, prvi lastnik, prodam. Telefon 858-423. ZAPOSLIMO PEKA. Telefon 720-630, po 15. uri.
KUPIM STANOVANJE, v Velenju ali Šoštanju. Telefon 853-189. OBČASNO POMOČ pri gospodinjskih delih nudim v Velenju ali okolici. Pisne ponudbe pošljite pod šifro "POŠTENA". USPEŠNO INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO IN NEMŠČINO za osnovno in 1. letnik srednje šole. Telefon 858-294, po 18. uri. ENTLIČARKO zelo ugodno prodam. Telefon 882-942, interna 18 - Vera.
885-440.
REGAL ZELENO BEL, dolg 3,40 in visok 2,20m, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 861-818. ŽLAHTNO DOMAČE VINO, popolnoma naravno, mešanico Šipona in Laškega rizlinga, prodamo. Pokušina v Velenju. Večjo količino pripeljemo tudi na dom. Telefon 062-773-934, okolica Ptuja.
MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE
sporoča, da bo v nedeljo 9.2.1997 prodajala mlade kokoši nesnice, rjave, stare 6 mesecev, so tudi cepljene, od 8. do 8.30 v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202..
PLETILNI STROJ DUBIED, Št. 8,
poceni prodam. Telefon 853-909. KRAVO ZA ZAKOL in več sivorjav-ih teličkov prodam. Telefon 893-578.
GOZD V IZMERI 30 arov na zelo lepi lokaciji blizu gostišča Obirc, prodam najboljšemu ponudniku. Informacije po telefonu 728-356 ali 711-319.
KUPIM STANOVANJE, do 50 m2,
v Velenju, za gotovino. Pogoj: vseljivo takoj. Telefon 852-731. TELETA SIVORJAVA star po 10 dni prodam. Telefon 892-349. MLADO DEKLE IŠČE DELO, akviziterstvo odpade. Telefon 856-128.
ZA PRIDNE DOBER ZASLUŽEK. Če imate proste popoldneve in avto pokličite. Delo za ženske. Telefon 066-272-111, dopoldne.
V VELENJU PRODAM ŠTIRI SOBNO STANOVANJE, 105 m2,
za 75.000 DEM. Telefon 069-83-446.
FORD FIEST01 1c, letnik 87, prodam. Telefon 863-816. ŠIVALNI STROJ SINGER in
štedilnik brez pečice, prodam. Telefon 853-184. HIŠO, 1,5 ha, gospodarsko poslopje z gostinskim lokalom, prodam ali dam v najem. Telefon
KOMFORTNO TRISOBNO STANOVANJE v Velenju, prodamo. Telefon 853-623. ALUMINIJASTA PLATIŠČA z gumami 195-50-15, prodam. Telefon 853-541. SEKALNI STROJ IKOS z vsemi modeli iz jekla za zaščitne rokavice, masivno, izoles, prodam. Telefon 851-904. NERABLJENO PEČ ZA SAVNO in dva šotora dvojčka, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 863-410. MANJŠO, NOVEJŠO POČITNIŠKO PRIKOLICO kupim. Telefon 859-114.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom
Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO I/ NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni aH poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Direktne številke, ki jih pokličete mimo centrale so vam na voljo v šolskem dispanzerju 855-492, otroški dispanzer 851-320 in v ginekološkem dispanzerju 851-421. Vljudno prosimo, da koristite te številke in s tem razbremenite telefonsko centralo! Zdravniki:
Četrtek, 6. februarja - dnevni dežurni dr.O.Renko, nočni dežurni dr. Gusič in dr. Urbane
Petek, 7. februarja - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dežurni dr. Kozorog in dr. Kočevar Sobota, 8. februarja in nedelja, 9. februarja - dežurni dr. Kozorog in dr. Friškovec
Ponedeljek, 10. februarja - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dežurni dr. O.Renko in dr. Rus Torek, 11. februarja - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. Lazar in dr. V.Renko Sreda, 12. februarja - dnevni dežurni dr. Lazar, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: Nedelja, 9. februarja - dr. Aleksander Uršič (dežurstvo opravlja v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zdravnik, ki je v nedeljo dežuren.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 7. januarja do 14. februarja - Ivo Zagožen, dr. vet.med., Jerihova 38, Velenje, mobitel: 0609/ 633-677.
SVETI ZAVODOV OSNOVNIH SOL: Antona Aškerca, Velenje, Jenkova 2,
Gorica, Velenje, Goriška cesta 48, Gustava Šiliha, Velenje, Vodnikova 3, Livada, Velenje, Efenkova 60, Mihe Pintarja Toleda, Velenje, Kidričeva 21, Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, Velenje, Kidričeva 19
objavljamo popravek RAZPISA RAVNATELJEV ZAVODOV, ki se glasi:
Za ravnatelja osnovne šole je lahko imenovan tudi kandidat, ki izpolnjuje pogoje iz prehodnih določb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96).
S tem je podaljšan rok za prijave do vključno 13. 2.1997.
107,8 MHz FM 88,9 MHz FM
STEREO RDS
ČETRTEK, 6. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jytro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naš gost avtor knjige Človek Andrej Grabar - z njim se bomo pogovarjali o stiskah sodobnega človeka; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 7. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6 30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Kličemo UNZ; Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Viktorji - izbor NAJmedijskih osebnosti v sodelovanju z revijo Stop; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 8. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 9. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 lil. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 10. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00107,8 Avtomoto her-cov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; ,18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 11. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avlo moto Zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu - 855 963 in 851 044; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 12. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo UNZ; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroka:
Miroslav Zaveršnik, Vuzenica, Pohorska c. št. 102 in Anita Švarc, Ljubija št. 57/a. Smrti:
Marija Herček, roj. 1916, Škofija št. 20, Šmarje pri Jelšah; Mirko Lah, roj. 1944, Sela št. 1, Šmarje pri Jelšah; Ivan Drame, roj. 1949, Velenje, Jenkova c.št. 5; Ivan Trefalt, roj. 1919, Zreče, Kovaška c. št. 25.
Upravna enota Žalec
Poroke:
Boštjan Rovan, Vransko in Diana Peško, Šempeter v Sav. dolini; Srečko Krašovec, Matke in Mojca Turnšek, Žalec; Martin Močnik, Polzela in Irena Stropnik, Polzela.
Smrti:
Ljudmila Kos, stara 83 let, upok. Sv. Lovrenca št. 74; Milan Reberšek, star 52 let, Kapla št. 53; Sergej Tajnšek, star 23 let, kem.teh., Podvrh št. 22; Pavel Rančigaj, star 70 let, upok., Breg pri Polzeli 40/b; Amalija Rančigaj, stara 73 let, upok., Podvin pri Polzeli 44.
Če bi solza te zbudila ne bi krila te gomila.
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož in oče
IVAN DRAME
1949 -1997
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Zahvaljujemo se sostanovalcem Jenkove 15/17, gospodu župniku za opravljen obred, govornikom za tolažilne besede
in sodelavcem za izkazano podporo. Se posebej iskrena hvala družinam Vidmar, Bračič in Diklič.
Žalujoči: Vsi njegovi
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas je v 67. letu zapustil naš dragi mož, oče
in dedi
STANE MARKO VIČ
iz Velenja
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom za darovano cvetje, sveče, pomoč ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Renku, zvezi združenih šoferjev, APS Velenje, Gorenje Gostinstvo, godbi, pevcem, častni straži, gospodu duhovniku za opravljen obred ter govornikoma gospodu Valenciju in gospodu Času za lepe besede slovesa. Hvala vsem in vsakemu posebej!
Žalujoči: žena Ivanka, hčerki Zdenka in Suzana z družinama ter ostali sorodniki.
TD Šoštanj pripravlja pester pustni program
Kurenti, Dornavski cigani, domači pusti...
Šoštanjsko turistično društvo se ne da! Ves mesec že vneto pripravljajo pustni karneval, ki bo še boljši in še bolj vesel kot je bil lanski, čeprav tisti, ki so mu bili priča, razmišljajo, da ga bodo vsaj po številu obiskovalcev težko presegli. Lani je bil Šoštanj skoraj premajhen za vse, ki so ga prišli pozdravit. Tak obisk jim privoščimo tudi letos, saj že priprave naj, dogajati se bo začel v nedeljo, 9. februarja, ob 14. uri, na Glavnem trgu, niso mačji kašelj. Karneval bo šel mimo nove bencinske črpalke na osrednji trg, organizatorji pa vas že zdaj prosijo, da zaradi
spremenjenega prometnega režima, upoštevate navodila redarjev in policistov.
Predsednik Turističnega društva Šoštanj Peter Radoja pravi, da bo v karnevalski povorkj letos sodelovalo 14 vozov iz Lokovice, Skornega, Topolšice, Zavodenj, Lajš, Gaberk, Ravn, Plešivca in seveda Šoštanja, ob njih pa znani šoštanjski koši, kurenti, orači in pokači s Ptujskega polja, Pust Mozirski in kot novost 15-članska romska skupina	»Dornavskih
ciganov.« Organizatorji so poskrbeli, da dobre volje, smeha in humorja ne bo manjkalo. Karneval v Šoštanju bo
na primeren način ošvrknil vse, kar je ošvrkniti treba, porok za to pa je predsednik TD Peter Radoja osebno, saj bo kot Peter Klepetec vodil program skupaj z Diksijem Piksijem, za to priložnost Šoštanjčanom na razpolago iz Velenja sposojeni Mišo Melanšek. Tudi pokalo bo kot pretekla leta, na udaru specialne minerske skupine pa bodo grajska poslopja.
Karneval bo osrednji pustni dogodek v Šoštanju, spremljajo pa ga bo več drugih prireditev. V nedeljo, 9. februarja, ob 11. uri, bo župan Šoštanja dr. Bogdan Menih pred Termami
Topolšica sprejel kurente s Ptujskega polja. Prinesli mu bodo poslanico ptujskega kolega župana dr. Miroslava Lucija. Na pustno soboto zvečer v osnovni šoli Biba Roeck pripravljajo veliko »odraslo« maškarado, za majhne maske pa na istem mestu po končanem karnevalu v nedeljo. V torek, 11. februarja, bodo Šoštanjčani s tremi vozovi na obisku pri Pustu Mozirskem, na pepelnično sredo, 12. februarja, pa ga bodo z vsemi častmi pokopali na travniku nasproti železniške postaje.
■Milena Krstič - Planine
Zimske počitnice 97 in MZPM Velenje
Pestro na snegu in na toplem
Res, da so zadnja leta zimske počitnice kratke, le teden dni oddiha privoščijo našim šolarjem. A vseeno je lepo, če jih ti preživijo drugače, brez dolgega časa in večnega posedanja pred televizorji. Tega je tako preveč že med letom. Zato so se na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje potrudili in pripravili kar nekaj počitniških aktivnosti. Vabljeni seveda vsi, ki se radi zabavate!
Od 17. do 21. februarja organizirajo začetni in nadaljevalni tečaj smučanja na Kopah. Vsak dan ob 8.uri se boste odpeljali izpred Rdeče dvorane, v Velenje pa se boste vrnili ob 14. uri. Cena tečaja je 10.600 SIT, tečaj pa bodo vodili člani Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Velenje. Prijave zbirajo na sedežu MZPM na Šaleški 19.a v Velenju do zasedbe mest.
Že v ponedeljek, prvi dan počitnic, bodo ob 10. uri pripravili zimsko čajanko v Lokovici. Dan kasneje bo vsakoletna Otroška olimpijada. Seveda bo tudi ta živahna in pestra, tudi tokrat bo v telovadnici OŠ Livada, pričela pa se bo ob 16. uri. Ne pozabite na copate.
V sredo, 19. februarja, se lahko udeležite pravega Coctail partyja pri gospe Anici Oblak, ki je prava mojstrica v mešanju odličnih coctajlov. Vabljeni ste ob 10. uri dopoldne v njen Snack bar v Šaleku. Prav vse počitniške dni pa bodo potekale tudi ustvarjalne delavnice po posameznih krajevnih skupnostih in sicer med 10. in 12. uro v domu krajanov Konovo, v prostorih KS Desni breg in KS Levi breg. Namenjene pa so prav vsem počit-nikarjem, ne glede na to, kje ste doma.
Pust za male maškare
Velenje - Na to, da se v deželi dogaja pust, bo male in velike maske še najbolj spomnilo otroško rajanje v Rdeči dvorani. V nedeljo od 15. do 18.30 ure bo^ v njej res veselo, za zabavo pa bodo poskrbeli Globus band in Irena Vrčkovnik. V zadnjih letih je bila to vedno dobro obiskana pustna prireditev in zagotovo bo tako tudi letos. Male maske bodo imele vstop prost, starši pa bodo odšteli 300 tolarjev.
Drugo otroško pustno rajanje pripravljata Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Kulturni center Ivana Napotnika. To bo na pustni torek od 16. ure naprej pred Kulturnim domom. Rajanje bo vodila Tanja Postružnik, vabijo pa čim več razposajenih maškar.
Pustovanje v telovadnici
Mislinja - Na pustno soboto bo živahno tudi v občini Mislinja. Maske vabijo, da se zberejo ob 13. uri pri otroškem vrtcu, potem pa se bodo zvrstili v pustno povorko, ki bo pot končala v telovadnici tamkajšnje osnovne šole. Lani, ko so podobno pustovanje pripravili prvič, je bil odziv občanov dober, zato računajo, da bo tako tudi letos.	Bbš
Njegovo veličanstvo pust Mozirski
Sedem dni veselega rajanja
Pustni časi so tu in v Mozirju vlada prava vročica pred sedemdnevnim veselim rajanjem Mozirski pust in njegovi spremljevalci so priprave v glavnem že sklenili, saj bo prireditve pričeli že danes, v četrtek.
soboto opoldne so namreč letošnje trške pravice podelili znameniti Petrovičevi pekarni v Mozirju. Vsakoletno priznanje je tokrat zares prišlo v prave roke. Že desetletja uveljavljeni pustni spored bodo pričeli danes, v četrtek. Proti večeru bo namreč na vrsti prva »javna skušnja« z uglaševanjem instrumentov pustnega orkestra. V soboto bo v dvorani Partizana velika pustna veselica, v nedeljo od 15. ure dalje pa otroška maškarada. V ponedeljek popoldne in zvečer bodo pustnjaki »ofirali« od hiše do hiše, tisto ta pravo pa bodo izvedli v torek.
Po budnici v zgodnjih jutranjih urah bodo prevzeli občinsko oblast, z obiski po podjetjih v nazarski in mozirski občini pa bodo poskrbeli za razrešitev njihovih težav. Osrednji del, to je prireditev »pust v Mozirjii« bodo pričeli ob 15. uri, zvečer pa bo v dvorani Partizana vsakoletna maškarada. Na njej bo seveda pust preminil, ob vseh spremljajočih dogodkih pa ga bodo v sredo popoldne pokopali in prebrali njegovo oporoko.	■/p
Ob tem velja povedati, da so sredi prejšnjega tedna opravili pomemben sestanek. Sklicala gaje občina Mozirje z namenom, da bi več kot stoletno izročilo mozirskega pusto-vanja razširili tudi na Rečico ob Savinji in Nazarje. Za pravo sodelovanje je letos časa zmanjkalo, zato bo s posebno točko sodelovala le Rečica, sestanek pa je tehtno zagotovilo, da bodo prihodnje leto znamenito mozirsko pustno rajanje doživeli v vsem spodnjem koncu doline. Ob tem je res, da se mozirski pustnjaki že nekaj leto »povezujejo« s sosednjim področjem, natančneje s Šoštanjem. Mozirjani bodo tako na pustno nedeljo gostovali na šoštanjskem karnevalu, Šoštanjčani pa jim bodo obisk s svojimi točkami vrnili na torkovi osrednji pustni prireditvi v Mozirju.
Pravzaprav so mozirski pust in njegovi spremljevalci prvo pustno prireditev že izvedli, »krivec« za to pa je bilo snemanje televizijske oddaje. V
Občina Šmartno ob Paki
Družinska pustna maškarada
Pust, krivih ust, bo seveda zaznamoval to nedeljo tudi v občini Šmartno ob Paki. Vsaj tako obljubljajo člani tukajšnjih	društev:
turističnega, kulturnega ter društva prijateljev mladine. Ti bodo namreč organizatorji otroške maškarade.
Organizatorji pričakujejo, da se bodo ob tej priložnosti
z otroci našemili tudi njihovi starši in skupaj z njimi krenili najprej v povorki po središču Šmartnega ob Paki, nato pa se udeležili še rajanja v dvorani šmarškega kulturnega doma. To naj bi bila torej nekakšna družinska maškarada, ki jo bodo začeli ob 14., sklenili pa ob 16.uri.
■(tp)
Jan Plestenjak tokrat ni le pel, bil je tudi radoveden
Srce je povedalo, Jan je pel
Velenje - V okviru projekta »Naj pove srce«, ki so ga organizirali na OŠ Gorica v sodelovanju z Uradom za mladino pri Ministrstvu za šolstvo, so v torek dopoldne sed-mošolci in osmošolci te šole gostili Jana Plestenjaka. Njegove pesmi so dobro poznali, zato so glasno peli z njim. Jan pa je z mikrofonom v rokah odšel med njih in želel slišati, kaj jih najbolj osreči. Nekateri so nam to glasno zaupali, drugi so molčali. Vsi pa smo se zabavali. Res je bilo prijetno.
Mbš
■foto: vos
Grafična delavnica v
Mayerjevi vili
Šoštanj - Društvo šaleških likovnikov je tudi letos pripravilo trimesečno grafično delavnico, ki jo vodi Arpad Salamon, slikar in grafik iz Slovenskih Konjic. To je že sedma grafična delavnica po vrsti, kjer je svojo grafično likovno tehniko pridobilo že veliko mladih ustvarjalcev.
Na tokratni grafični delavnici sodelujejo Irena Guček, Oskar Sovine, Ingeborg Bolič, Peter Vrčkovnik, Neda hafner, Mladen Stropnik in Boris Sovine. Srečujejo se vsako soboto popoldne, ob zaključku pa bodo pripravili skupno razstavo. Pokroviteljstvo bo prevzelo gradbeno podjetje Vegrad iz Velenja. >L. Ojsteršek
Udeleženci letošnje grafične delavnice
Na pragu je sezona motoristov^
Za vse tiste, ki imate raje motorje kot štirikolesne konjičke, je Oldy Polzela v enoti v Velenju ( ERA ŠPORT) pripravil teden motornih koles SUZUKI.
Predstavili so najnovejše letošnje modele, v petek in v soboto pa je obiskovalcem dajal strokovne nasvete večkratni državni prvak v razredu do 600 ccm Marko Mihič.
Suzukiji so privabili tudi velenjsko lepotico Tatjano Tuta, na sliki skupaj z direktorjem 01dyja Jurijem Matjažem.