226. številka. Ljubljana, v sredo 1. oktobra XVII. leto. 1884 Ithaja vsak dan »veier, jeden mesec 1 gld. 40 kr izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za av strij sko-oge rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za . — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., »a četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna Be po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitnina znaša. Za oznanila platoje se od četiriatopne petit-vrate po tj kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veftkrat tiska. Dopisi naj ae izvolč frankirati. — Rokopiai se ne vračajo. Uredništvo in upravniatvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii, „Gledaliska stolba". UpravniStvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. t JOSIP vitez SCHNEID-TREUENFELD. Nenaden in zaradi tega tem bridkejši udarec zadel je zopet ubogi na§ narod. Izgubili Brno zopet možj, izredno blagega srca, iskrenega zagovornika, katerega bodemo dolgo in teško pogrešali in kateri je pri naših srdu njih razmerah uprav nenamestljiv. Josipa viteza Schneida, našega druzega Hermana ni več, v najlepšej moškej dobi pobrala ga je kruta smrt in tako uničda vse naše nadet ki smo jih stavili v njegove izredne zmožnosti, v njegovo požrtvovalno delovanje našemu narodu na korist. Včeraj je bil še čil in zdrav, posvetoval se je še z našimi poslanci, bil še v klubovej seji, a ko je na večer okolu 7. ure šel čez Breg domov v svoje Btanovanje v Virantovi hiđi, udere se mu na Šent Jakobskem mostu kri iz pluč tako silno, da je jedva še prišel do trafike v Trubarjevih ulicah, klicat pomoči. A bil je že toliko oslabel, da ni mogel druzega izgovoriti, nego besede „Hilfe!" in kaza je na levo „Virant, Virant!" Na konci Trubarjevih ulic se je zgrudil na tla in morali so ga nesti v njegovo stanovanje, kjer je kmalu potem izdihnil svojo preblago dušo. Vest o tej naglej smrti razširila se je bliskoma po mestu in globoko užalila vse prebivalce brez razlike narodnosti, kajti pokojnik bil je tudi v nasprotnem taboru vsled svojega značaja, vsled svojih plemenitih lastnoBtij spoštovan in priljubljen. Za nas Slovence pa je ta izguba nenadomestljiva, umrl nam je v istini drugi Herman. Rodom Nemec — pokojnik porodil se je v 30 dan decembra 1839 na Dunaji — bil je prerano umrši Sebneid tako intenzivnega čuta, da je stopil mej naše prvoboritelje in vsekdar in povsod goreče in odločno zagovarjal pravice zatiranega naroda slovenskega. Nemila bolezen prisilila ga je sicer, da je v 16. dan septembra leta 1882 odložil državnozborski mandat mesta Ljubljanskega, a komaj se mu je zdravje obrnilo na bolje, že se je zopet povrnil na politično bojišče in bil lansko leto izbran poslancem mesta Idrije. Kot deželnemu poslancu kranjskemu ni mu sicer bilo odprto za njegove lastnosti dovolj prostrano polje, a tudi v ozkem okviru redutne dvorane opazovali smo njegov blagodejni upliv. Posredoval je mej strankami, osrčeval je omahljive in z vsemi silami prizadeval se, šesta* viti stranko, ki bi ne bila zavisna od vsake.sapice. Žal, da se je njegova beseda premalo uvažala. Še včeraj, uvidevši, da bode zopet večina za zloglasnih 600 gld., je ves žalosten vskliknil: ,,S tacimi omahljivci se ne more politike delati !u Pokojnik zanimal se je iskreno za vsako našo zadevo, nikdar ni gledal na svojo osobo, na svoje koristi, temveč boril se je vedno le za stvar, za uzvišeno idejo, to pa tako odločno in požrtvovalno, da je v tej zadevi dosezal in presežni najboljše naše rodoljube. Vsak narodni zavod bil je gotov njegove podpore, vsako podjetje je pospeševal, z novci in s peresom bil je delaven in večina izvrstnih člankov v „SUdsteierische Post" bila je Schneidovib. Veliko pa bi bil še storil, da mu je bilo dano, dalje živeti, kajti bil je mož tako izbornih zmožnostij, da bi si boljšega ne mogli želeti. Imovit, vsestranski izobražen in izveden, imel je po svojem 80cijalnem stališči pristop in upliv v visokih krogih, pravico- in resnicoljuben poštenjak zagovarjal je vedno in odločno naše pravice, kajti bil je tako iskren prijatelj našemu narodu, kakor bi se bil porodil na slovenskih tleh in od slovenske matere. V zborib odlikoval se je po svojib temeljitih in elegantnih govorih. Zadnji njegov govor bil je v deželnem zboru kranjskem, ko je utemeljeval svoj predlog o znižanji tar fov na južnej železnici. Govoril je tako izborno, navajal tako prepričavalne stv.inie podatke, da je vse poslušalce zavzel in da so mu po končanem govoru od vseh stranij doneli dobroklici in mu poslanci čestitali na izrednem vspehu. Ravnopravnost vseh narodov izgubila je v prerano umršem Schneidusvojega zaštitnika, plemenitega viteza, ki ni bil le vitez samo po imenu, ampak tuli po srci, avtonomistična stranka svojega vedno zanesljivega pristašain prvobojevnika. Isto taLo pa narod slovenski in dežela Kranjska, v katerej se je bil v zadnji čas za stalno nastanil, neustrašenega in uplivnega zagovornika, naši poslanci pa v vsacem o/.iru izvrstnega kolego. Prerana njegova smrt presunila je vsa narodna srca. Njega priljubljenost osvetljuje najbolj f-.ktum, da so se nekateri volilci Ljubljanski, prišedši ga kropit, glasno jokali, ko so ga videli na mrtvaškem odru. Redko sejani so Nemci, ki bi bili pravični Slovanom, zato pa bode Schneidovo ime na veke zapisano v hvaležnih srcih Blovenskib, kajti on nam ni bil Nemec, on nem je bil pravi brat. Večen bodi spomin preblagoj ujegovej duši! LISTEK. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) Vzhod in zapad. Mi pripisujemo tudi sebi prvenstvo v izumijenji tiskarstva. Nikdo ne dvomi, da je tiskarstvo že v 10. veku bilo znano v Kitaji. Ali bi si ne mogli misliti, da je načelo tega čudovitega izumljenja prišlo v Evropo čez RudeČe morje ali Malo Azijo. Jaz to verujem. Baš to bi lahko rekli o magnetnej Bili; vse znanstvena dela (a jih je brez števila) pričajo o starosti tega izumljenja in pripisujejo je nam. Znano je, da bo Arabi rabili kompaB še za časa križevskih vojn — in vračujoči križarji prenesli so to porabo magnetne igle v Evropo. Kitajcem zlasti je magnetna igla bila znana že v globokej staro-davnOBti. V kitajskem slovarji, pisanem v' 121. letu pred Kr. r. beremo sledečo defenicijo magneta: Kamen, iz katerega se naredi igla, s kojo se določi mer. Poleg tega pa naše knjige pojasnujejo porabo kompasa. Vse to se manja vprašanja, katera imajo samo relativni interes, pa meni dovoljujejo z zadostno gotovostjo reči, da mi nesmo tako najivni, ko se branimo uvesti pri nas doma siBtemo novotarij. Trko je vsled naše vztrajnosti izumljen smodnik, tiskarstvo, kompas, in jaz moram še pristaviti: svila in porcelan, z ozirom na poslednja moramo reči, da sti samo ti dve izumijenji zadosti, da bi postavili nas v vrsto civilizovauih narodov. Iz tega je mogoče sklepati, če smo mi v koristnih izumljenjih priborili bi vidno mesto, bili smo tudi sposobni v naše naprave in naše zakone uvesti oni praktični duh, ki hoče dobiti take rezultate, kateri bi mogli ub ti strast k premenam, in kojega vodi samo Bmoter videti — kaj bode iz tega ? Občenja Kitaja z narodi, ki so prihajali na njegove meje, neso zapustila nikakih sledov v nje-govej zgodovini. Adrijan prvi omenja Kitajcev, kakor naroda, ki izvaža surovo svilo in svilnata blaga. Na to se pa tudi omejuje pripovedovanje zgodovine. Tedaj smo mi toraj bili znani Rimljanom, gospodarjem tedanjega sveta. Misli se, da je popolnem dokazano, da Rimljani neso z nami imeli nikake zveze. Naša zgodo- vina pripoveduje samo o kitajskem postlstvu, odposlanem za dinast'je Han v 74. 1. po Kr. r. z namenom ustanoviti občevanje z zapadnim svetom. To poselstvo prišlo je v Arabijo, in seznanilo tamošnje prebivalstvo z inštitutom evnuhov. Ta je bil dovolj ocenjen, kajti evnuhi so hitro prišli v navado pri tamošnjem narodu. To je jedini namig naše zgodo vine o občenji Kita ju z inozemskimi narodi. Če tudi sinovi nebeške države neso prestopali mej svojega ozemlja zaradi kakih potovanj v oddaljene zapadne kraje (vsaj o tem nič ne pove zgo-govina), pa vendar se ne da ugovarjati, da so se pri nas naselili tuji narodi in da se sedaj žive pri n»s potomci teh priseljencev. Mej nami opaziš žide, ki so se preselili k nnm kakih dve sto let pred Kr. r. za dinastije Han, t. j, v jednej najbolj cvetecih dob naše države. Pozneje je zasledil to uaselbino nek jezujit, in zau-mivo je njegovo pripovedovanje o tem. „Tu sem že dve leti in obiskal sem one, kateie tu imenujejo Tiao-Kin-Kiao, za gotovo misleč, da morajo biti židi. Če je to tako, mislil sem, mogel bodem najti „Staro zavezo." Poročil sem jim, da se želim seznauiti z njimi in zagotovil jim svoje prija- Poročilo mestnega šolskega odseka glede mestnih ljudskih šol v Ljubljani. V včerajšnjej Reji meatuega zbora poročal je g. dr. Tavčar v tej zadevi tako: Mestoi zbor Ljubljanski je v svoji seji dne 31. avgusta 1882 sklenil, da se ima Da vseh javnih, mestnih ljudskih učilnicah slovenščina glede vseh učnih predmetov kot učni jezik s šolskim letom 1883/84 upeljati. Ob jednem je mestoi zbor tudi določil, kako se ima nemščina ali kakor se imenuje v zakonih, drugi deželni jezik na omenjenih učilnicah poučevati. K temu sklepu bil je mestni zastop opravičen, ker se imajo po zakonu glede upeljave učnega ježka pred vsem zasipati tisti, ki učilnico vzdržujejo. Če hoče tedaj, deželna šolska oblast glede mostnih ljudskih šol o učnem jeziku, ali o poučevanji v kakem drugem dpfelnem jeziku kaj ukreniti, svojega ukrepa prej v življenje postaviti ne sme, dokler ni zaslišala mestne Ljubljanske občine, koji ljudske šole silna bremena na la ga j o. S tega stališča ima slavni mestni zastop pre-Boditi najnovejši ukaz deželne šolske oblasti, s kojim se je pričetkom sedanjega šolskega leta po svetopisemskem izreku, „da naj levica ne ve, kaj dela desnica", vse tisto odstranilo in pokončalo, kar je bila ravno tista deželna šolska oblast pred letom dni pravomočno dovolila. Sklep z dne 31. avgusta 1882 se je namreč po redu predložil vrhovni šolski oblasti v deželi. Deželni šolski svet je na to z določbo s 9. junija 1883 št 447 mestni občiui Ljubljanski naznanil, da se upeljava slovenščine kot učneg a jezika glede vseh učnih predmetov po mestnih javnih ljud skih učilnicah s pričetkom šolskega leta 1883/84 dovoljuje, s pristavkom, da st ima ustanoviti nemška ljudska učilnica, ali pa nemške paralelke na sedanjih mestnih ljudskih učilnicah, če bi se oglasilo primerno število nemških otrok. Sklepov mestnega zbora glede poučevanja nemščine pa deželni šolski svet ni potrdil, ker niso bili v soglasji s sedmim odstavkom okrožnice c. k. šolskega sveta od 8 okt. 1870 št. 316. Pred vsem mora šolski odsek naglašati, da določba od 9. junija 1883. št. 447 ni tako stilizo-vana, da bi slovenščine upeljavo samo pod pogojem dovoljevala, da se imajo ob jednem pričeti tudi nemške paralelke, in to tako gotovo, da bi se slovenski učni jezik sicer upeljati ne smel. Tega pogoja ne obsega določba od 9. junija 1883 št. 447, ter ga tudi obsegati ne more, ker bilo bi več nego krivicu, Če naj bi Be postavna pravica slovenskim otrokom, ki so veuder v ogromni večini, v tej šolskej občini, samo tedaj delila, ko bi se peščici nemških otrok ne godila uikaka sila. Koliko krika bi pač navstalo v Nemcih, če bi bila vrhovna šolska oblast v svojem času Liberški mestni občiui dekretovala: ker ni hotela upeljati Češke ljudske šole, torej se im*>, po vseh mestnih ljudskih šolah češčina kot učni jezik upeljati. Kar bi bilo v Nemcih absurdno, absurdno je isto tako v Slovencih! Določba od 9. junija 1883 št. 447 se je do- teljstvo, in oni so mi takoj odgovorili in bili celo tako prijazni, da so me povabili v gosti. Obiskal sem jih v Mi-paj-se, t. j. v sinagogi, kjer so se zbirali. Tu smo se dolgo pogovarjali, jaz sem pre-gledaval njih pisma, izmej katerih jih bilo nekaj pisanih v kitajščini in v drugem jim lastnem jeziku. Pokazali so mi svoje svete knjige in dovolili mi v najsvetejše mesto njih hramov, v tako, kamor se dopuščajo tamo njih duhovniki. „Povedali so mi, da so njih predniki prišli z zapada, iz judejskega kraljestva, zavojevanega od Jozue, potem, ko je poslednji ostavil Egipet, prešel Rudeče morje in za njim ležečo puščavo. Pristavili bo tudi, da se je Hebrejcev izselilo iz Egipta kakih Šest sto tisoč mož. Zatrjevali so mi, da je v njih abecedi 27 črk, pa rabili so jih navadno samo 22. Poslednje se Btrinja s svedočenjem svetega Jeremije, ki je trdil, da hebrejski jezik ima 22 črk, iz katerih je pet dvojnih. „Ko čitajo sveto pismo, zakrijejo obraz s tanj-kim pajčolanom v spomin Mojzesa, ki se je na gori z Rogom pogovarjal z zakritim obrazom. Vsako soboto čitajo določena poglavja iz svetega pisma stare zaveze. Tako v teku celega leta prečitajo vsega. stavila tudi magistratu in oziroma mestnemu zastopu Ljubljanskemu. V seji dne 28. avgusta 1883 je mestni zastop Ljubljanski v svojo vednost vzel ugodni del določbe od 9. junija 1883 št. 447, ter je izrekel z veliko udanostjo svojo zahvalo c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Glede neugodnega dela te določbe pa je sklenil ponižne o(itke uložiti pri C. kr. vrhovni šolski oblasti. Od tedaj slavni mestni zastop in občina Ljubljanska uikacega ukaza, nikake določbe več od c. kr. deželnega šolskega sveta v tej zadevi prejela ni. Ker ima o upeljavi učnega jezika jedino le deželni šolski svet, zaslišavši tiste, ki dotično učilnico vzdržujejo veljavno določevati, ker je c. kr. deželni šolski svet Že z določbo od 9. junija 1883. leta št. 447 razsodil, da se ima slovenščina že s pričetkom šolskega leta 1883/4 na vseh javnih ljudskih učilnicah upeljati in to glede vseh učnih predmetov in ker se proti ti določbi od nikake strani pritožba do višje instance ni uložila, potem je logično, če je šolski odsek sklepal, da je določba c. kr. fiolBkega sveta z dne 9. junija 1883 št. 447 že davno pravomočna postala in to tembolj, ker jo je mestni zastop v svoji seji dne 28. avgusta 1883 z gorko zahvalo v vednost vsprejel, katera zahvala pa je, kakor se je sedaj izkazalo, brez vse potrebe votirana bila I Pri teh razmerah utemeljuje pravomočna odločba od 9. junija št. 447 za občino Ljubljansko v dobri veri in ua podlagi zakona pridobljeno pravico, jus aquisitum v pravem pomenu besede! Ta pravica pa se je sedaj občini tako rekoč „clam vi" zopet odvzela in sicer odvzela, ne da bi se poprej, kakor to predpisuje zakon občina zaslišala bila. Z ozirom na te razmere se je »po mestnih javnih ljudskih šolah s pričetkom šolskega leta 1883/84 slovenščina kot učni jezik upeljala, ter so se vsi učni predmeti, kolikor je to mogoče bilo, na podlagi pravomočnega ukaza deželnega šolskega sveta t dne 9. junija 1883 št. 447 tekom šolskega leta 1883/84 dejansko tudi v slovenščini poučevali. Nemške paralelke pa se niso aktivirale, in to zategadelj ne, ker se pričetkom šolskega leta 1883/84 ni oglasilo potrebno število nemških otrok; ali slovenščina se je upeljala, kolikor je to mogoče bilo! Se ve da odločilni faktorji, ki so imeli to upeljavo pospeševati, nikakor neso kazali tistega svetega navdušenju, ki ga je stvar sama ob sebi zahtevala! Vendar pa šolski odsek ni iskal svoje naloge v tem, da bi rekriminacije kova] bodi si proti temu, bodi si proti onemu, v svojo dolžnost pa si je štel, krepko poudarjati, da vrhovne šolske oblasti ukaz z dne 9. junija 1883. št. 447 ni samo že pred pričetkom šolskega leta 1883/84 pravomočen postal, temveč, da se je v teku omenjenega šolskega leta, že tudi dejansko izpeljal. Slavni mestni zbor! Te okolščine se nikakor prezreti ne smejo, in deželni šolski svet, kojega delovanje se ima vselej opirati na zakon, bi jih isto tako ne smel prezirati. Glede na predstojeće je resnica, da involvira deželnega šolskega sveta ukaz z dne 9. junija 1883. Št 447. določbo glede učnega jezika, ki se je izdala ne samo v soglasji z mestno občino Ljubljansko, temveč, kar je veliko večjega pomena, v soglasji z zakonom. Ako je pa stvar Pripovedovali so mi nekaj čudnega o raji in peklu. Ko sem se z njimi razgovarjal o Mesiji, obljubljenim v sv. pismu, ao se čudili mojim besedam. Ko sem jim rekel, da mu je bilo ime Jezus, odgovorili so mi, da se v svetem pismu omenja o sv. Jezusu, sinu Sirahovem; tega Jezusa, o katerem jaz govorim, pa ne poznajo." Samo hebrejski narod se tako trdno drži svoje narodnosti. Vzemite, katero koli narodnost, po štirih ali petih rodovih se bode naturalizo-vala. — Hebrejci pa nikdar! Kamor koli naj se preselijo, povsod se trdno drže svoje vere in svojih običajev. Z zgovovinskega stališča se to mora smatrati za velevažni fakt, da so se tako ohranili mej 400 milijonov broječim narodom. Ob zgodovinskih viharjih, ki so spremljevali velika premikanja uarodov, prišlo je mnogo raznih plemen iskat pribežališča v naše dežele. Zato bi bilo treba preiskovati v našej državi verske običaje, opazovati nrave, natančno preiskavati posebnosti naših narodnosti, in na ta način bi se razsvetilo marsikaj zanimivega iz stare zgodovine. Kdaj da je k nam prišlo kristijanstvo, se ne da točno določiti. taka, potem se ukaz z dne 9. junija 1883. it 447. niti po deželnem šolskem svetu, niti po ministru samem ni smel prej odstraniti ali spremeniti, dokler se ni zaslišala mestna občina Ljubljanska, kuji ljudska šola že itak velika bremena naklada. Vsaka naredba c. k. deželnega šolskega sveta, s kojo naj bi se odstranil ali spremenil ukaz z dne 9. junija 1883, št. 447. ni ničesar druzega, nego nova določba vrhovne deželne šolske oblasti, ki je protiposiavna, če se je izdala za hrbtom Ljubljanske mestae občine. To je tako resnično, kakor resnično imamo državni šolski zakon, kojemu se ima ukloniti tudi c. k. deželni šolski svet v vojvodnii kranjskejl (Dalje prih.) Dr. Herbstov predlog v češkem deželnem zboru. —o.— Avstrijsko rpravow nemštvo jelo je slednji čas posuemati taktiko, 8 katero je starorimska aristokracija milosti delila mej nizko, plebej-sko rajo! Tako nekako, kakor so rimski očetje mešali pelin mej med v zakonih, zahtevanih od probujenega ljudstva, hote tudi kulturni naši Nemci osrečiti nas Slovane z dobrimi zakoni, v katerih pa je vedno skrito — krepko konjsko kopito! Tak nestvor je konečno tudi predlog dra. Herbsta v češkem deželnem zboru, predlog, da naj se okraji na Češkem za-okroglijo na narodni podlagi, ločijo torej v okraje češko in nemške. Voditelj neraško-česke opozicije bil je sam tako malo previden, da je, utemeljujoč v 22. dan t. m. svoj predlog za okrajno preosnovo, odpiral občinstvu oči in že naprej delal mržnjo proti izvedenju svojih nakan. Mojstersko je zvedeni politik, odlični jurist v svojem govoru razkladal vse nagibe in razloge, ki v narodnem, upravnem in gmotnem oziru pri kupujejo stvaritev narodno jednovitih okrajev na Češkem, — prijatelj ali neprijatel njegov, moral si se ukloniti dialektiki rezkega dra. Herbsta in Že si dobival zavest, da bode veČini deželnega zbora češkega dobro došel predlog, ki tako jasno in glasno obeta mir, lepo in sporazumno življenje mej obema narodoma po čeških pokrajinah. Ali narava starega voditelja ustavovtrne stranke je močnejša, nego-Ii njegova mimika! Takoj je bilo očitno konjsko kopito dr. Herbstovega predloga, ko je njegov poroditelj pri i tU priliki jel govoriti o zlih nasledkih sedanje vladne politike, o jezikovni naredbi, o vladni stranki in ko se je konečno dovolj jasno rotil, da bode občinstvo njegove stranke umelo in cenilo odgovor k političnemu vprašanju v njegovem predlogu, bodi ta odgovor kakeršen koli. Stari dr. Herbst ve, zakaj da je tako hitro premenil svojo temperaturo, ali prizadeto občinstvo mu je tudi hvaležno, da je tako v ceno zgubilo mreno z očes! Čehi se nikakor ne bi hoteli upirati predlogu, ki daje napotek, kako priti do narodnega nvru v kraljevini češki. Na oko je dr. Herbstov rečeni predlog tisti angelj miru, kateri hoče pošteno razdeliti in narazen ločiti, kar po svojstvu svojem ne more vkupe živeti. Ali le na oko, kajti že dr. Herbstovo utemeljevanje tega predloga pokazalo je, da se hoče z njim ustvariti le nevaren „praecedens", da se hoče iz nekaterih okrajev dežele izločiti jezik češki, da se hoče z njim storiti le prvi korak k razpolov-Ij en j u češke kraljevine, k nemško-češkemu namenu torej, ki je češke domoljube dovolj razburjal Kakor se sodi, so prvi apostoli kristijanstva učili svoj nauk pri vseh narodih starega veka. Jezujiti mislijo, da je kristijanstvo k nam prišlo v 6. veku. Tudi se more misliti, da je sv. Toma bil prišel v naše kraje. Gotovo je, da so prvi kristijanski misijonarji že zgodaj prišli v Kitaj, kajti ne moremo pripisovati samo slučajnosti, da Be nekateri buditski obredi ujemajo s katoliškimi. Naj bode to kakor koli, v Nankingu se že bile kristijanske cerkve v XIII. stoletji, to beremo v spisih znamenitega potnika Marko Polo. Začenši z V. stoletjem, začenja se vzdigovati zagrinjalo, ki je ločilo Kitaj od ostalega sveta. To stoletje se je začelo občevanje z Arabi — in ta doba se more smatrati za naš zgodovinski preporod. Poročila Arabov, ki so jih sami pisali po povodu njih bivanja v našej deželi, pričajo o blagostanji naše države in nas silijo k misli, da je Kitaj najmanj tisoč let poprej že užival cvetočo civdizacijo. Z gotovostjo moremo trditi, da so Be Arabi naučili naše umetnosti in prisvojili si naša izumljenja. Poslednja so prešla v zapadne dežele, kjer so se pozneje popolnjevala, — temu se ne da ugovarjati. (Konec prih.) v kratki dobi svojega življenja. In dalje, poslanec dr. Herbst je tudi proti svoji navadi ostal odgovor dolžan, ko ga je češki poslanec dr. Šole bil vprašal v seji občinskega odbora, ali pa njegov predlog ne namerava narodnega in upravnega razpolovljenja češke dežele? Brez povoljnoga odgovora k temu vprašanju se pa večina češkega deželnega zbora ne bode podajala v konečno ukrepanje o dr. Herbsto-vem predlogu. Ali kako bi dr. Herbst tudi pozneje mogel češki narod uverit;, da ločitev okraiev po jeziku ne pripravlja pota za ukrepanje o razpolovljenji Češke? Te posled ce prišle bi same po seb1, če ne danes, pak jutri — kdo bi jim postavil jezove, kadar bode dr. Herbst zginol? Ali morebiti naraščaj, ki se že sedaj lahko navdušuje za posledice dr. Herbstovega predloga, ker jih — jako slabo prikrite — vidi kakor sladko jesensko grozdje razobešene po predelih malomodrega velikonemškega novinarstva?! Pravo Damijisko darilo bi torej bdo za češke Slovane, ako bi zakon postal imenovani dr. Herbstov predlog. Istina je z druge strani to, da se bode za nemško levico kovati Bkušal dobiček, če bode dr. Herbstov predlog mrtvorojeo pokopan v arhive deželne zbornice v Pragi. In prepričanje se usiljuje, da je stari igralec na parlamentnih deskah posinodil nekoliko bengalskega ognja, da kani s svojim predlogom stranki svoji piidobiti nekoliko političnega sija|a. Kadar namreč pade dr. Herbstov predlog, pisali mu bodo uemško-bberalni listi uekrologe, in kakor je pri tacin prilikah navada, povzdigovali bodo svojo stranko nekako v tem zrmslu : „Glejte; hoteli smo spravo in v to svrho, samo v to svrho prišli smo z dr. Herbsto-vim predlogom 1 In Čehi! Oiabni Čehi so rekli, da sprave z nami nočejo in odbili so blagohotni, pomirljivi naš predlog. Kdo je torej kriv, mi ali Čehi?" In slepo nemško občinstvo bode to verjelo ter še bolj sovražilo čebki, slovanski živelj. Taki bodo sadovi dr. Herbstovega predloga, taki — nemške miroljubnosti ! Politični razgled. m o t ran je dežele. V Ljubljani 1. oktobra. Štlrskl deželni zbor je v ponedeljek izrekel na predlog poslanca Kienzla jeduoglasno pnznau)e in zahvalo prejšnjemu deželnemu glavarju Kaiser-feldu za njega delovanje za državo in deželo. Slovenci so ra/un burom* Godla pred glasovanjem o tem predlogu ostavdi zbornico. Poslanec Schreiner je baš v tej seji odgovoril v imenu deželnega odbora na interpelacijo gospoda Raiča, zakaj deželni odbor na Ptujske; gimuaziji nastavlja profesorje, nevešče slovenskega jezika, katerega govori večina učencev. Rekel je, da ni potreba profesorjem na gimnaziji z nemškim učnim jezikom znanja slovenščine. Iz tega odgovora lahko posnamemo, da od štirskih liberalcev nemarno pričakovati pravice, in du je dolžnost vsakega Slovenca delati na to, da se Slovenski Štajer administrativno loči od nemškega. Kakor se misli, bi volilna reforma, kakeršno je izdelal českl deželni odbor za deželni zbor, zagotovila Čehom za /mirom večino v deželnem zboru. Ako bi se volitve normalno, brez vsakega pritiska vršile, dobili bi Nemci v deželnem zboru 74 poslancev i/intj 242. Tudi ko bi vse uefidejkomisno posestvo nemški volilo, dobili bi Čehi 126 glasov, Nemci pa samo 116. Zato je pa v nemških krogih velika nevolja, kajti Nemci bili so vajeni samo gospodovati nad Slovani. Zato pa tudi ni misliti, da bi Nemci počakali v zboru, da bi se to sklepalo. — Nemci so v deželnem zboru zopet pokazali svoje sovraštvo do Čehov in češkega jezika. Ko so se posvetovali, kaka znamenja naj bi nosili poljski čuvaji, predlagal je dotični odsek, da trakove s češkim in nemškim jezikom. Temu so ugovarjali Nemci, češ to bi žalilo čisto nemške občine. Iz tega se vidi, da sprava z Nemci ni mogoča, in le čudimo se, da se nekateri odločujoči krogi vedno zibljejo v sanjahj kako bi sprijaznili Nemce na Češkem s sedanjimi razmerami. Moravski deželni glavar Vetter jo kot predsednik deželnega odbora, kateremu se je bila volitev grofa Schonborna v ogerskem Hradiši zopet izročila, da preiskuje, kako se je vršila in o tem poroča deželnemu zboru, izročil dotični referat vodji moravskih Čehov, deželnemu odborniku dr. pl. Sromu. To je pa neki nemške liberalce moravske jako užalilo. Včeraj se je otvoril hrvatski sabor, kraljev reskript poudarja, da po proteku toliko let posvečena zveza z Ogersko prinaša hrvatskej kraljevini vedno večje koristi, in da bi se momentalna nasprotja odpravila z obojestransko pripravljenostjo. V u a u j 4* države. Ruska vlada je imenovala generala Robanova generalnim guvernerjem v Vilni. Kohanov je odločen sovražnik germanizacije. Pred tremi leti je carju predložil statistične date o germanizaciji v Poljskej. Nadejati se smemo, da bode ekuial kolikor mogoče ovirati germanizacijo v svojej guberniji. Govore sicer, da je Kohanov velik nasprotnik Poljakov in bi na j raj Se vse porušil. A mislimo, da bode kot dober Slovan kmalu spoznal, da vsak rusko-poliski razpor samo germa n.taciji koristi, ter se bode kmalu sprijaznil h Poljaki, to tem prej, ker v višjih ruskih vladnb krogih že nekaj časa veje Poljakom prijaznejši veter. Operacije na francosko-kltajskem. bojišči prično se zopet danes, vsaj tako se od tam poroča, da admiral Courbet hoče danes začeti bom-bardovati nekatere kitajske kraje. Sicer je pa tudi mogoče, da je vojskovanje Še odložil, kajti v vladnih krogih Pekinških so se poslednji čas zgodile nekatere spremembe, zopet je ona stranka prišla kvišku, ki je za mirno pobotanje s Francozi. Carica sama tudi neki želi, da se kmalu naredi mir. Angleška vlada je objavila vlastim, da se jej pravično zdi, da je egiptovska vlada ustavila amortizacijo držuvnega dolga z ozirom na finančni položaj v Egiptu. Nekatere vlade so že odgovorile na to izjavo v tem smislu, da ta naredba egiptovske vlade nasprotuje mejnarodnemu pravu. Angleška vlada neki misli, da se ta naredba ne bode preklicala. Ruska vlada je pa tega mnenja, kakor se da posneti iz oficijozoega lista „Nord", da ta naredba še ne bode zadostovala za zboljšanje finančnega stanja v Eg ptu, in da se bodo diplomati kmalu na kakej konferenci morali baviti zopet z egiptovskim finančnim vprašanjem. Dopisi. Iz Rudolfovega 25. sept. [Izv. dop.] (Še nekaj o gosp. prof. Š u k 1 j e j i in njegovem odprtem pismu [glej „Ljub. List" št. 156]. Odziv g. Viktorju Rohrmannu.) „Resnično je, da se tukaj vsakemu mrzi, v politično areno podati so in javno pisati, ko si nihče več pri a&a ni svest, da se mu „od tam gori" ne zasadi bodalo zavratno v zat'lnik." Prav, po vsem prav imate, velecenjeni gosp. dopisnik iz Rudolfovega v Št. 202 „Slov. Naroda". Časi, prav dobro stigmatizirani s „politisches streberthum", so za nas, ki se usojamo še vedno prisegati na naš stari program in visoko držati našo narodno zastavo, v resnici jako kritični. Lahko umevuo tedaj, da Vi, velecenjeni gosp. dopisnik — ki se morebiti ne nahajate ravno v onem ..srečnem položaji zasebniku", po katerem urednik „naj novejšega dnevnika" joče svoje „krokodilove j solze" — ne odgovarjate več vsem onim neresni-' cam, katere je preoblastui ženij produciral v svojo I obrambo. Prav živahno obžalujem, da Vi tega ne storite, ker sem uverjen, da ste Vi pravi mož, ki zua izbrati si pr. vo orožje in nasprotnika zadeti na najbolj občutljivi strani, — saj dovolj, porok v to mi je vedenje urednika „Ljubljanskega Lista", ki se v svojem „odprtem pismu" tako tragi-komično zvija pod Vašimi tehtnimi udarci. A ker ste to že nekako „a priori" odrekli in je res preteklo že dokaj časa in Vi še vedno molčite, — kar smem tolmačiti si le v tem smislu, da hočete držati dano besedo in biti si konsekventnim — usojam se jaz, oprostite mi mojo drznost! — napraviti pohleven poskus, javnosti po svojih skromnih močeb razkriti to, kar je g. prof. Šuklje v svojem „odprtem pismu" — menda ne brez dobre namere — prikrivati hofel. Takoj začetkom svojega „odprtega pisma" — katero pa, akopram dokaj obširno tako malo in ne-temeljito odgovarja g. dopisniku v št. 202 „Slov. Naroda", da smelo trdim, bi bilo morebiti bolj prikladno nazivljati ga „zaprtim" ali pa, ker se v njem že toliko govori o lastnih zaslugah g. pisca samega, „panegirikus na samega sebe" — zljubilo se je g. prof. Šukljeju besedičiti o nekem — »dozdevnem dostojanstvu". Da g. profesor o dostojanstvih rad govori, to ni za nas nič novega in samo na sebi jako nedolžna stvar, a da govori o Bdozdevnem dostojanstvu", to nas je temveč iznenadilo, ker je bil poleg tega še tako malo obziren, da nam niti povedal ni, komu da se prav za prav dozdeva. — „V tem oziru itd. in jednoglasna (?) zaupnica, kojo sem prejel v mestni hiši itd." Za Boga svetega! Kaj ste prišli že popolnem ob svoj dober spomin, g. profesor? Jeli so burne vihre zadnjih dni tako slabo upljivale na Vaše duševne moči, da se ne spominjate več, od koga in kako da se Vam je votirala ona „jednoglasna" zaupnica? Ali pa stori to morebiti zavest, da zagovarjate jako slabo reč? — Pa naj bo to, kakor že hoče, na vsak način priskočim Vašemu slabemu spominu na pomoč. Zaupnica, o katerej tako oblastno govorite, votirala se Vam je na predlog gospoda, ki Vam kot kandidatu svojega glasu niti dal ni, od gospoda, ki je uskok v narodnem taboru, renegat v najslabšem pomenu besede! Častno je sieer i od nasprotnika pohvalo žeti, a dozdevati se mi hoče, da bi v tem slučaji za Vas bilo morebiti bolj priporočilno, ko bi Vas ta dvomljiva čast ne doletela. Gospod, kateri je predlagal zaupnico, gotovo tega storil ni, ker ste mu Vi imponirali z Vašimi političnimi nazori, s političnim taktom, marveč storil je to, ker je bil Že takrat po Vašej brezkoučnej elasticiteti do dobrega uverjen, da se Vi g. deželni poslanec nahajate na najboljšem potu, preživeti vse one „f*ze", katere g. predlagatelj sam že davno za seboj ima in postati — horribile dietu — „njegove gore list8. — Similis simili gaudet! In potem, kaka je bila ta „jednoglasna" za-uprvra! — Od navzočih g. volilcev odtegnilo se jih je jeden dober del glasovanju s tem, da so „demonstrativno, zapuritili dvorano. Ali so ti gospodje volilci tudi že ušteti pri onej „jednoglasni zaupnici? „In vendar se hočem v dogovor spuščati z vami itd.8 Kako uljudno! kako ljubeznjivo! Tega bi se bil g. dopisnik „Slov. Naroda" gotovo ne nad-jal od Vas, visokoučeni g. profesor in politik; a česar se je nadjal in smo se i mi drugi „pigmejci" uadjali, to je, da boste „mož beseda" in da boste nas tedaj poučili no nekaterih zadevah, o katerih smo tako sila slabo poučeni." Pa jako smo bo varali. Mesti obljubljenega pouka, nič nego puhle fraze, samohvala *n pa — da ne postanem manj uljuđen — same neresničnosti. Ali za kaj druzega hočemo li Bmatrati ona baza razpravljanja na dolgo in široko o: »Politiki, Pressi, vinarski šoli, boljših cestnih zvezah, dolenjski železnici, V a i časti akom-nosd itd.?** (Dalje prih.) Domače stvari. — (VI. seja deželnega zbora Kranjskega) trajala je danes do 2. ure popoludne, ne da bi se bil rešil dnevni red in to zaradi tega, ker je gospod Dežman zajahal zopet kakor vsako leto svoje staro kljuse, da je nemštvo na Kranjskem v veliki nevarnosti, kar je pouzročilo prav obširno, smelo rečemo, jezikovno debato. Povod za to prisiljeno Dežmanovo parado bilo je poročilo upravnega odseka o statutu za deško sirotnišnico „Colle-gium Mariannm". Tudi luč velikega državnika naših veleposestnikov g. Luckmana prikazala se je izpod polovnika, seveda mej krohotuim smehom narodnih deželnih poslancev in galerij. Gospod Dežman je v današnji seji deželnega zbora, kakor navadno v vsakem zasedanji deželnega zbora, „Slovenski Narod" spravil na obtožno klop, češ, da kadar se v „Collegium Marianum" kdaj kaj nemški deklamuje, naš list same jeze kar besni. Debate, ki je bila jako obširna, udeležili so se razun poročevalca dr. Poklukarja, deželni predsednik baron Winkler, deželne vlade svetovalec g. Hočevar in poslanci Svetec, dr. Papež, dr. vitez B!eiweis Trste-niški, Graselli, Faber in baron Schwegel. Pri glasovanji propal je predlog Defcmanov, ki je hotel še bolj razširjati nemški pouk v tem zavodu. Prihodnja Beja je v petek. — (Mestni zbor Ljubljanski) VBprejel je v včerajšnji seji na predlog poročevalca šolskega odseka sledeče sklepe: a) Proti ukazu c. k. deželnega šolskega sveta z dne 12. julija 1884. št. 1324. se ima v imenu občine takoj, in brez vsake zamude uložiti rekurz na visoko naučno ministerstvo. b) če bi ta rekurs brezvspešen ostal, ima se v imenu občine uložiti pritožba na upravno sodišče, c) Visoki c. k. deželni šolski svet se poprosi, da bi, ker 80 je rekurz v pravem času uložil, ter ae zategadelj glede učnega, z ukazom z dne 9. junija 1883. štev. 447. upeljanega jezika toliko časa ničesar spremeniti ne sme, da bo ni rekurz postavno rešil, dejansko izvršitev svojega ukaza z due 12. julija 1884. št. 1324. takoj ustavil, c) Deželnemu šolskemu svetu naj se poroča, da je mestna občina takoj pripravljena na svojih ljudskih učilnicah aktivirati nemške paralelke, če bi se po postavni poti izkazalo potrebno število nemških otrok, in oziroma postavna potreba takih paralelk. Ti predlogi vsprejeli so se jednoglasno. — (Železnična zveza) s Slatine proti južni žoleznici letos zopet ne bode v deželnem zboru štajerskem zagotovljena, ker je dotični odsek sklenil, da se obedve progi, namreč iz Poljčan in pa iz Bohovega še jedenkrat. in sicer na deželne stroške pregledati. Pa tudi na progo izGrobelna čez Šmarje na Slatino se bo oziralo, ker je gosp. Mib. Vošnjak kot člen »železniškega odseka" to predlagal in se je ta nasvet jednoglasno vsprejel. Po poročilu odborovpm dobi namreč deželni odbor nalogo, črto čez Šmarje na deželne utroške pregledati in dotičao poročilo prihodnjemu deželnemu zboru predložiti. — (Katoličko slovensko politično društvo v Ormoži „Sloga") poslalo je g. Bo-židaru Raič-u naslednjo zahvalnico: Visoke časti vredni gospod poslanec! Veliko pozornostjo so tukajšnji Slogaši čitali Vaše in Vaših tovarišev pitanje na slavni deželni odbor glede nameščenja učiteljskih mest v Ptujskem nižem gimnaziji z učitelji, kateri ne znajo slovenski. Raduje se podpisana „Sloga" o Vašem krepkem postopanji in o temeljitosti, s katero ste svojo interpelacijo podkrepili. Naši nasprotniki so do zdaj na narodnem deblu sekali veje, da ne bi več rodile dobrega sadu narodne omike; pa drevo je zmirom poganjalo iz nova io še bolj rodilo. Ali sedaj so se začeli s sekiro zaganjati v korenine, da bi popolnem izruvali celo drevo prihodnjosti slovenske; izbrisati hočejo nas Slovence, jemljejo nam in naši mladini vsa sredstva obraževati se na nepokvarjeni narodni podlagi, naše bitje, naše mišljenje jemljejo nam, nastavljajoči učitelje za našo mladino, ki naški ne znajo. Ker ste Vi ravno na pravem mestu o tako važni stvari potipali naše nasprotnike, Vam je Ormoška „ Sloga" hvaležna, proseč: Naj Vaše blagorodje izvoli vsprejeti srčno zahvalo in popolno njeno priznanje za Vaše neumorno delovanje v deželnem zboru. V Ormoži, 26. septembra 1884. Katoličko slovensko politično društvo v Ormoži „Sloga". Dr. Žižek 1. r., An t. Jesi h 1. r., predsednik. tajnik. — (Kmetijska razstava v Krškem, II. d a u.) Iz Krškega se nam piše 29. septembra: Danes ni bila tako obilno obiskovana, kakor včeraj, v nedeljo, ko je bilo nad 500 obiskovalcev. Danes jih je bilo namreč samo 200. Došlo pa je obilo elegantne gospode od blizu in daleč, vmes pa Še meščani in kmetje. Razstavljalcev število pa se je povzdignilo na 97. Vse se čudi, da Dolenjska rodi tako lepe predelke. Zastopani so okraji: Radeče, trg z okolico in Boš tanj, Mokronog z mnogimi občinami, Novo mesto z bližnjimi kraji, Kostanjevica (mesto slabo) z okolico, Metlika z nekoliko okolice, posebno pa Krško z oko'ico. Razstavljala so: graščaki, duhovniki, kmetje, meščani, učitelji. Prosto ljudstvo se čudi, da v Krškem vidi take velikanske stvari. Na dvorišči so namreč veliki stroji od firme Mayfart iz Beča. Marsikateri nezaupljivi Dolenjec pa pravi, da bodo zdaj davki večji, ko bode gospoda videla, kakoršne pridelki daje dežela. Siromak, da ima take .skrbi. — Jutri v sredo pričakujemo veliko ljudi j, ko se prične živinska razstava. — („Tržašk. Sokol".) Naznanjamo gg.: članom in prijateljem našega društva, da bode v nedeljo dne 5. oktobra izlet v Nabrežino. Gospodje člani se prosijo, da se v polnej društvenej obleki ob 2. uri popoludne na kolodvoru zbero, od koder se društvo točno ob 2 V4 uri s zabavnm vlakom odpelje do Binjo in od tam peš v Nabrežino. Na zdravje 1 Odbor „ Tržaškega Sokola". Telegrama »Slovenskemu Narodu": Gradec 1. oktobra. V današnji seji deželnega zbora je interpeliral Vošnjak glavarja zarad zabranjenja govorov v včerajšnji seji. Južnoštajerskemu sadjerejskemu društvu se je dovolila podpora tristo gold. po nasvetu poslanca Vošnjaka. Gradec 30. septembra. V današnji seji deželnega zbora pred budgetnej debati poslanec Dominkuš kot načelnik „narodnega kluba" v daljšem govoru grajal deželno in državno vlado. Govorili še: Hackelberg, Vošnjak, Schmi-derer. Ropot levice in galerije velik. Tujci: dne 30. septembra. Pri Slona t Schmidt, iz Odenbnrga. — Kolin iz Si-seka. — Mattachich lz Hrvatskega. — Wagner iz Ptuja. — Potočnik z Gorenjskega. Pn vi i* 11 < i : pl. Lutteroth iz Trsta. — Detscher z Dunaja. — Blasich iz Gradca. — Jaklič iz Budimpešte. — Uhrer iz Trsta. — Schuater iz Gradca. Pri avstrijskem cesarji: Klement, SterniSa iz Iiudolfovega. Vabilo na naročbo. Z dnem 1. oktobra t. I. se prične naroče-vanje za zadnje četrtletje tega leta. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta . . .....3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I ^ 10 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt^leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I w 40 „ Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo oaročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. Upravništvo „&lov. Naroda4'. JMeteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Ho-krina v mm. t. e g 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 743-4') mm. 740 66 nm. 74070 ram. + 6-4" C + 17 6'C +10-4" C brezv. si. vzh. brezv. megla ja». jas. 0 00 mm. Srednja temperatura -f- za 2-5° pod normalom. Tržne cehe v l j ubijam dne 1. oktobra t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, , . . . Ječmen „ Oves, „ ... Ajda, , . . . Proso, , ... Koruza, „ . . . Leća „ ... Grah „ ... Fižol , ... Krompir, 10O kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, B . . Speh friSen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, n . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Te'ećje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Pišče ...... Golob........ Seno, 100 kilogi.unov . . Slama, „ „ . , D i v a trda, 4 k v. metre . „ mehka, , „ , gld. kr. 6 99 5 36 4 39 2 92 4 87 5 20 5 20 8 — 8 — 8 50 2 67 — 94 — 82 — 68 — 74 — 84 — 3 — 8 — 60 — 72 — 66 — 32 — 45 — 18 1 60 1 51 7 50 4 80 dne 1. oktobra t. 1. (Izvirno telegraiicno poročilo.) i 'apiraa ren a..........80 gld Srebrna renta .... . ". Xl.tta ren ....... 5°/0 marčna renta........ Akcijo narodne bfvnha ..... Kreditne ikeije...... London ..... . . Siebro ..... . . Napoi.. .......... O. kr. cekini . ...... Memšhe marke ..... 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld i ' avstr. zlata renta, davka prosta. „ papirna renta 5%..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zcmlj. obč. avBtr. 4f/,0/o zlaU* zft8t- Ust' • Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice EJrnr. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne Brečke......100 gld. limlolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trnmmway-driifit, velj. 170 gld. a. v. 80 gld. 85 81 , 95 103 „ _ 95 , 95 856 , — 291 , 50 n 121 , 55 ■J l B6V, n 77 ■ 59 „ 75 124 , 25 m 171 , 50 m 10's „ 15 % 122 „ 45 93 „ 05 n 88 _ 70 104 „ 50 115 „ 25 — 121 n — ■i 109 „ _ 105 , 50 176 „ 50 19 n — n 105 i. 25 211 . 75 Zahvala. Globoko ganen zaradi brezštevilnih srčnih dokazov sočutja in ker ne more vsakemu posebej dostojno zahvaliti se, dovoljuje si podpisani tem potom izreči najiskrenejfio zahvalo vBem, ki so ukazali njegovemu očetu EDUARDU vitezu STRAHL-u poslednjo čast. V gradu Stara Loka, 30. Beptemhra 1884. Karol vitez Strahl, (H16) c. kr. okrajni sodeč. Z globoko in neznosno britkostjo naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je gospod JOSIP SCHNEID vitez TREUENFELDSKI, e. kr. vladni sovetnik, c. kr. stoluik, deželni poslanec, vitez c. kr. avstr. reda Frana Josipa, ko-mander carskega ruskega reda sv. Stanislava, vitez križa Marijaninega, posestnik graččin v Za-prečah in Potschach, v 45. letu svoje dobe včeraj 30. septembra 1884 ob 7. uri zvečer na naglem umrl. Truplo dražega pokojnika Be bode 3. oktobra ob 9. uri popoludne v hiši žaloBti (v Zvezdar-niŠkih ulicah b. št. 1, Virantova hiša), uzdignilo in prepeljalo na kolodvor južne železnice in 4. t. m. ob 11. nri dopoludne v rodbinsko rake v v Potschach položilo. Svete maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi v Ljubljani, v farni cerkvi v Kamniku in v Potschach. Pokojnik se priporoča vsem sorodnikom in prijateljem v prijazen spomin. V Ljubljani, v 1. dan oktobra 1884. Albina Sohneid pl. Treuenfeldska, rojena Denk, soproga. — Josip in Albin Schneid viteza Treuenfeldska, sinova. — Josip Schneid vitez TreuenfeldLski, c. kr sekcijski Bovetnik v pok., oče. — Katarina Schneid pl. Treuenfeldska, mati. — Otilija Jarisch, rojena pl. Schneid-Treuenfeldska, sestra. — Dr. med. Karol Jarisch, svak. — Karol Jarisch, netjak. — Otilija Jarisch, netjakinja.— Amalija Denk, tašča. — Teodor Denk, Makso BorowskyT c. kr. profesor, svaka. — Amalija Borowsky, rojena Denk, svakinja. (617) Fin med v satovjih so dobiva pri (557—9) Oroslavu Dolencu v I>jiibl| mu. v < ^loilulfMUlIi nllcnli. Trgovski pomočnik vsprejme se v prodajalniio z mešanim blagom pod ugod-| nimi pogoji takoj. Ponudbe vsprejema upravništvo „Slo- venskega Naroda* (615) nemškega in slovenskega jezika v pisavi in govoru popolnem zmožen, z dobrimi spricali, želi v prodajalnieo s špe-cerijami ali z mešanim blagom vstopiti. — Ponudbe sprejema upravništvo „Slov. Naroda". (610—2) Učenec ali praktikant, ki je zuožen slovenskega in nemškega jezika ter je dovršil najmanj dva razreda gimnazije ali realke, Ifi^e se za neko trgovino v Mariboru. Ponudbe na upravništvo „Slo-venskega Naroda". (614—1) Pri suhem vremenu trganu (ne tresena) jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane kupuje vsak čas in v vsakej množini po primerne) ceni in prosi pismene ponudbe (508—17) Die Oentral-Station fiir Obst- und Gemuse-Verwaltung in Graz. Umetne (32—78) ♦ x o h e in m®%®w$m i ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu J brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovauja in X vso lobue operacije • zobozdravnik A. Paichel, | poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. * Mejnarouiia linija. _ Iz Trsta, v Hovi-Jsrk naravnost. Veliki prvorazredni parniki to linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Crerixia.ia.la", 4200 ton, okolu 10. oktobra. „ „East -A^ng-lia/S---„ 25. „ Kajuta za potnike £00 koI«1. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj so obrnejo na (611—1) T- TEEKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnjo blaga obrne naj se na EuiHiano «1* Ani. Poglajen, generalnega agenta v Trutu. 1 zdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastuina in tiuk „Nurouue Tiskarne".