Leto I Glasilo Socijalistiine zveze v Julijski Benečiji Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka stane 20 stotink. Naročnina stane za celo leto 11 L., pol leta 5.50 L., tri mesece 2.80 L., ji mesečno 1 L., za inozemstvo 16 L. - Naročnina se mora vnaprej plačati, ji pisma In reklamacije za urednlltvo in upravnlitvo naj se naslovljajo: „Proletarec" Poitnl predal Štev. 43 ------------- GORICA----------- Rokopisi se ne vračajo. Pisma brez znamke se ne sprejemajo. — Oglasi se računajo po dogovoru in se morajo vnaprej plačati. — OTVORITEV 26. ZAKONODAJNE SKUPŠČINE Giolitti-jeva vlada bo morala podati obračun za nasilstva proti proletarijatu. Preteklo soboto se je torej otvorila 26. zakonodajna skupščina. Otvorjen je parlament, izvoljen po »ljudski volji«, vsaj tako se je nadejal tra imenovati gospod Giolitti; v resnici pa je v njem le malo ljudske volje. Giolitti je hotel zaslišati javno mnenje z nasiljem, oborožene druhali, sestavljene iz vseh iz-vržkov človeške družbe. Na stotine nedolžnih proletarskih žrtev je padlo pod zlobno roko fašizma, na tisoče proletarcev napolnjuje italijanske ječe, vdove in sirote padlih očetov, matere izgubljenih sinov in sestre umorjenih bratov zdihujejo tn kličejo maščevanje nad grozo>-dejstvami, ki so se vprizorile na škodo italijanskega proletarijata. Parlament, ki nosi na sebi znake nedolžne proletarske krvi, ne more imeti življenja. Njegovi dnevi so šteti in dan osvete se bliža. Meščansko časopisje poroča, da se je parlament otvoril z vso svečanostjo. Mesto je bilo v zastavah in vojaštvo v paradi je delalo špalir ob vhodnih ulicah v parlament. Ob 8. uri so začeli pokati topovi in nestrpni poslanci in senatorji so začeli vhajati v Montecitorsko palačo. Parlamentarna dvorana je kmalu napolnjena z poslanci, senatorji in gosti. Socijalističnl poslanci se po sklepu centralnega vodstva stranke niso vdele-žili kraljeve zbornične seje. Prisotni so bili razni poslaniki zunanjih držav. Velika pozornost se je obrnila na slovenske in nemške poslance, ki so dospeli v parlament ob pol enajstih. Kinematograf je ovekočil to buržuazijsko komedijo. Kralj in kraljica, ki sta dospela v parlament ob 10.30, sta bila burno pozdravljena. Nato se je pričelo priseganje poslancev. Prvi je bil poklican sodrug Abbo, kmečki organizator Iz. Ženeve, kateri pa ni bil prisoten. Ko je bil poklican slovenski poslanec Lavrenčič. Je nekdo zakričal »Viva Gorizia«. Pri čitanju imena Toggenburg, kateremu so fašisti hoteli preprečiti vstop v zbornico, je tržaški poslanec Giunta zaklical »abbasso 1’Austria«. Po preči-tanju vseh imen se je kralj malo nasmehnil, meneč najbrže, da narlament ni nič druzega, nego pravcati marijonetični hram. Ob 11. uri je začel kralj citati prestolni govor, ki mu ga Je seveda gospod Giolitti sestavil. Prestolni govor ni nič druzega, nego običajno mlatenje prazne slame, v katerem se omenja vse, samo to ne, kar bo buržua-zijska večina zbornice sklepala. S tem se je ceremonija kraljeve zbornične seje končala. »k »k * Volitev predsedstva in tajništva. V pondeljek, 13. t. m. se je vršila prva seja za izvolitev pred-sedništva in tajništva zbornice. Predno se je prešlo do volitev, je sodrug Modigliani posegel v besedo ter opozoril zbornico na dogodek, ki se je izvršil proti komu-nističemu poslancu Missiano. Poslanec Missiano je bil namreč napaden od fašistov na koridorju Montecitorija, pretepen in vržen iz parlamentarne palače. Obenem mu je bil prepovedal vstop v zbornico. Napram temu nezaslišanemu dogodku je Modigliani predlagal, naj zbornica ne prične s svojim poslovanjem toliko časa, dokler napadenemu poslancu ne bo dana neomejena možnost, da se vdeleži zborničnih sej in dokler mu ne bo jamčena prostost izvrševati svoj mandat. Po kratki debati se je sprejel predlog poslanca Cavazzoni, s katerim se nalaga novoizvoljenemu predsedniku, da ščiti sovraniteto parlamenta in da zajamči vsem poslancem svobodno izvrševanje mandata. Ko so podali zaprisego oni poslanci, ki so bili prisotni pri otvoritveni seji, se je prešlo na izvolitev predsednika. Prisotnih 479 poslancev; večina 240; De Nicola je dobil 348 glasov ; Laz-zari 109; 16 glasovnic je bilo belih in 4 neveljavne. Izvoljen je bil De Nicola. Nadalje so bili izvoljeni štirje podpredsedniki: Riccio s 145, Gasparotto s 140, Casalini (soc.) s 122 in Mauri s 115, glasovi. Tajnikom so bili izvoljeni: De Capitani s 162, Sanna Randaccio s 152, Cal6 147, Cappellari s 119, Morisani s 118, Agostinone (soc.) 116, Martini s !13inVella (soc.) sili glasovi. Za kvestorja sta bila izvoljena poslanca Sipari (rep.) in Guarienti. Socijalistižni program v novi zbornici. Socijalistična parlamentarna skupina je imela v soboto sejo, na kateri je določila svoj program v novi zbornici. Njen program bo med drugim: 1.) nastopiti z vsemi silami proti Giolittijevi vladi; 2.) uveljaviti z vso odločnostjo pravico volilnih okrožij, v katerih se je tako okrutno poteptala volilna pravica; 3. ) zahtevati pravico do odločanja o smeri vnanje politike, tako, da ostane Italija daleč od vsakega novega pustolovstva in od vsakovrstnih akcij, ki so naperjene proti svobodi in avtonomiji narodov; 4. ) zopet predložiti vse zakonske načrte socijalnega značaja, ki jih prejšnja zbornica ni mogla proučiti, in sicer začenši od onih o socijalnem zavarovanju in o osemurnem delu; 5.) naznačiti i podpirati konkretno delovno politiko, ki naj, upoštevajoč sindakatno moč, ublaži tragične posledice nezaposlenosti ; 6.) odločno nastopiti v obrambo organizacijske pravice tudi za državne nameščence in dosledno takoj zahtevati prekli-canje kazni, ki so bile določene vsled zadnjega gibanja. SOCIJALISTIČNA PARLAMENTARNA SKUPINA ENOTNA V BOJU PROTI MINISTERSTVU. Na sejah, ki jih je imela socijalistična parlamentarna skupina skupno s centralnim odborom stranke na Montecitoriju pred otvoritvijo parlamenta, se je razpravljalo tudi o nastopu parlamentarne skupine, in kjer so govorili med drugimi tudi ooslanci De Giovanni. Casalini, Maffi, Bianchi, Pagella, Cazza-mali. Turati, Baldesi. Barato-no. Tre ves in Serrati kot direktor »Avantr-ja«. Turati je vstrajaJ, da se ne smemo ozirati na preteklost, marveč na prihodnjost in parlamentarna skupina v parlamentu mora izvajati razredni boj. Treba je delati — je dejal, več v komisijah nego v zbornici. Končno je vzdržaval, da so si vsi socijalistični poslanci edini v načinu, kako naj se vodi prihodnji boj proti sedanjemu ministerstvu. Baratono je izjavil, da se njegova nasprotja v centralnem vodstvu ozirajo na en edini slučaj in ne glede smeri. Serrati je opomnil poslance na disciplino napram centralnemu vodstvu stranke, ne radi oseb, ki je tvorijo marveč za to, kar ono predstavlja. Omenil je, koliko je vodstvo storilo v bran stranke. Odgovarjajoč Turati-iu, je rekel, da je disciplina prava moč stranke in da sam Turati prlpozna to resnico Parlamentarna skupina socl- jalistične stranke, ki sestoji iz 125 poslancev, si je izvolila direktorij iz sledečih poslancev: Baratono, Vella. Maffi. Cazza-mali, Maiolo, Musatti. Zilotti, Modigliani, Turati in Baldesi. Poslednji trije zastopajo desnico stranke. Parlamentarna skupina komunistične stranke, ki sestoji iz 15 poslancev, si je izvolila direktorij iz sledečih poslancev: Bombacci, Graziadei in Rabez-zano. Direktoriju se je obenem naročilo, da določi govornike, ki naj posežejo v diskusijo pri odgovoru na prestolni govor. Izstop poslancev Della Seta in Croce iz komunistične stranke. Prejšni drža/nozborski poslanec Della Seta in sedaj izvoljeni poslanec Croce, ki sta se na Livorn-skem kongresu pridružila novo-vstanovljeni komunistični stranki v Italiji, sta izstopila iz iste. K temu dogodku dodaja „H La-voratore Socialista" sledečo o-pazko: Tako postaja komunistična stranka od dne do dne bolj šibka. V Milanu se je neštevilno sodrugov povrnilo v socijalistično stranko. V Torinu, nekdanja trdnjava komunistov, je v polnem raziđu. V Rimu je toliko osebnih sporov, da vsi najuglednejši sodrugi ubežijo iz stranke. Tako se je zgodilo tudi v Nemčiji, kjer so se sodrugi Lewi, Dau-miz, Zetkin in drugi odtegnili radi zakotnih krik, kakor je napravil Della Seta v Rimu. Največja ideja je najšla za svoj osvetek le mizerno številce razkolnik možičkov. Kongres III. internacijo-nale. Kongres III. internacijonale v Moskvi, ki se je imel otvoriti že na dan 3. junija se je otvoril še le 14. junija. Kolikor nam je znano, še italijanski delegati niso odpotovali, ker jim še niso bili izdani potni listi. ^ Kongres III. internacijonale bo velikega pomena z ozirom na navskrižja med Leninom in Trocki-jem, ker zastopa pr\d zmerno smer, dočim se Trozki drži strogo nepopustljive smeri. Razno časopisje že računa, da bo Lenin moral pustiti krmilo centralnega vodstva sovjetov Trozkiju. Nade za trajen mir... Nemški državni kancelar dr. Wirth je imel v državnem zboru svoj veliki programa-tični govor. Zbornica je bila popolnoma zasedena in vse tribune polne. Navzoči so bili ministri novega kabineta. Ko je predsednik Loebe otvoril sejo ob pol sedemnajstih, je izvajal državni kancelar: Naš program se more izraziti v treh besedah: Sporazum, obnova in sprava. Izpolniti hočemo svoje obveznosti do skrajnosti. Po sprejemu ultimata je prišla naša politika v gotove tire. Ultimatum nam daje kratke roke, eden je že potekel in mi ga nismo zamudili. Državno finančno ministrstvo je pripravilo vse potrebno, da se bomo držali tudi nadaljnjih rokov. Uklonili smo se v vprašanju razorožitve. Izvršen je načrt za prepoved letal. Izdana je prepoved za uvoz in izvoz gradiva za letala. Odrejena je omejitev policijskega moštva na 150.000 mož. Odredbe za izpremembo vojnega zakona in za uvoz in izvoz vojnega orodja bodo v kratkem predložene državnemu zboru. Za razorožitev posameznih hramb so ukrenjene potrebne odredbe. Kar se tiče nalog gospodarskega dela ultimata, obsegajo finančni program, gospodarski program in socijalnoetične naloge. Ako bomo imeli letos tak izvoz, kakor leta 1920., bomo morali plačati tri in eno četrtino milijarde zlatih mark. — Izvozni indeks je nesrečen, brutalen in sirov. Učinek na svetovno gospodarstvo se bo kmalu pokazal. Treba bo postaviti nov indeks. Ali so to nade za trajen mir? Skoraj bi rekli, da ne. Odvisno je od nemškega naroda, če to težko preizkušnjo preživi. Nesreča in bridkost, ki ga je prevzela, ga ne sme zmešati, ga ne sme gnati v obup, če noče zapraviti svoje bodočnosti. V tej preizkušnji nemški narod ni izgubil svoje glave in se je izkazal večjega od usode, ki ga je zadela. Cel svet mora priznati, da stoji ta narod na višini svoje naloge. Vsaka proletarska družina mora biti naročena na „Proletarca"! Komunističen eksperiment V RUSIJI. Iz Rusije nam dohajajo poročila o važnih spremembah komunističnega programa. Ruski komunisti so že uvideli razloček med teorijo in prakso: Teorija se je opirala na vsemogočnost nasilja; praksa odstranjuje zapreke, ki so močnejši od nasilja. Iz teh .poizkusov so Rusi posneli koristen uk. in prepričujoč se, da so na krivih potih, se vračajo zopet nazaj na drugi tir. Ruski komunizem je bistveno premalo upošteval Marks-ove nauke: da socializem ni druzega nego zrel sad kapitalizma. Ruski komunizem, porod vojne, je upal, da mora biti proletarijatu vse na razpolago, kar si poželi če le ima dovolj pušk in strojnic v svojo rabo. Na vsek način je rdeči proletarijat delal čudeže: rdeča armada je v zmagovitih bitkah porazila vse zunanje in notranje sovražnike proletarske revolucije in sovjetska diktatura je zadušila vsak strup opozicije. Ali za trajno življenje nc zadostuje le zmaga. Na vsak način pa se mora poroditi pojav novega socijalnoga roda: ali revolucija ali pa diktatura, katera tvori takore-koč le korenine bodoče bujne rasti. Da se pa ojači nov socijalni red, si mora vstvariti pred vsem mogočnost obstanka. Po krasnih zmagah nad ste- ' vilnimi sovražniki republike je bila sovjetska vlada končno primorana skleniti pogodbo z gospodarskimi činitelji, če hoče ohraniti življenje sovjetskega režima. Najprej je ponudila tujim kapitalistom koncesijo za izčrpanje naravnih zakladov Rusije. Po izpodletu diktatorič-nega sistema proti kmetom, jim je morala dovoliti prosto kupčijo zemeljskih pridelkov; ali sedaj gre še dalje: s privoljenjem kongresa komunistične stranke je sovjetska vlada dovolila tudi prosto kupčijo z industrijskimi izdelki. Ali industrije na Ruskem niso socijalizirane? Kako se zamore dovoliti torej prosta kupčija z industrijskimi izdelki? In tukaj je uganka: sovjetska vlada ni več v stanu oskrbova- Od dneva pozasedbe tovarn so postali italijanski komunisti in sodrugi III. internacijonale torej naši nasprotniki. Pravijo, da bi se ravno takrat lahko vžgala revolucija, kar se je pa preprečilo od nekaterih desnih naše stranke. Radi tega se obrnem do so-druga Gennari in mu rečem: pojasnimo to zadevo brez vsake zlobne namere in poskusimo sestaviti zgodovino istih dni. Spominjam se tega, kar sem rekel; doživel sem tiste ure In jih zasledoval z vso vnemo In pozornostjo. Ce pa menite, da govorim le iz vzroka, da bi podal tej zadevi lepše lice. ml to ti industrijskim delavcem dnevni odnesek živeža; dovoliti jim je morala, da si pridrže del svojih izdelkov, katere zamo-rejo potem zamenjati pri kmetih za živila. Ta zamena se bo spremenila v pravo in lastno kupčijo industrijskih izdelkov. In zakaj? Zato, ker se nahajajo industrije večinoma v severnem delu Rusije, medtem ko bivajo kmetje večinoma na južnem Ruskem. Ker se pa delavci s svojim poljskim orodjem ne morejo podati iz severa proti jugu, da bi tam prf kmetih svoje izdelke prodali oziroma zamenjali, pripuste to tretjim osebam, trgovcem, ki prevzemajo to nalogo. Sovjetska vlada je napravila še važnejše koncesije. Ker delavci tvornic lokomotiv, vagonov in avtomobilov ne morejo ponuditi kmetom teh izdelkov, jim je vlada dovolila, uporabiti del urnika in materijala za izdelovanje blaga, sposobnega za zameno. Kakoršno blago se izdeluje? To morajo delavci dotičnih tovarn vedeti, kateri izdelki pridejo na kmetih v prvi vrsti v poštev. In kdo bode to bolje vedel dego trgovec, kateri s temi izdelki trži in jih zamenjuje? Potemtakem bode ta trgovec, ta dobičkar taisti, kateri bode posredno ali neposredno urejeval produkcije v socijaliziranih.... tovarnah. Na ta način pada torej ruski komunizem vedno bolj v kremplje kapitalizma. Lenin imenuje ta novi kapitalizem »državni kapitalizem«, kar se pravi; »če ni godlja, je pa kaša«! Kdor je študiral knjigo Mark-sa, »Kapital«, je predvideval, da se bode nahajala vlada sovjetske Rusije na temnih potih. V državi, v kateri se iz neizmerne podlage, tvorjene iz nad 15 milijonov poljedelskih pristav vzdiguje prozoren in majhen oblaček industrije, se soci-jalističen red ne more uveljaviti z nasiljem, z terorjem. Edi-no-le zmaga industrijskega proletarijata zamore v deželah, v katerih je kapitalizem dose- takoj povejte, brez da bi ml potem segali v besedo in molčal bodem. Ne da bi tukaj branil posameznike ali pa riforml-stično smernico, marveč dokazati hočem, da ravno takrat ri-formizem ni nadvladoval, še manj pa je uplival na stranko. Najboljši dokaz, da naši socljal-demokratje niso vplivali na stranko je pa ta. da se ravno takrat, ko je bila najlepša prilika. niso polastili državnega krmila, da bi udejstvili svojo socijalno demokratsko republiko. Graziadei je včeraj rekel, da I se je treba ozirati nai resnico I zgodovine v gotovih trenutkih „PROLETAREC" gel naj večjo stopinjo svojega razvitka, proslaviti preobrat svetovnega gospodarstva v so-cijalističnem smislu, nikdar pa teroristična diktatura v agrarni deželi, katera se je komaj otresla fevdalizma. Sadovi vojne - grozna otroška beda... „Populair" objavlja razglas, v katerem opisuje žalosten položaj bolnih otrok v deželah, katere so po vojni gospodarsko popolnoma izčrpane ter obrača svojo pozornost posebno dunajskim bolnišnicam, katere so z rahitičnimi in tuberkoloznmi otročiči kar prenapolnjene. 80- do 85 odstotkov dojenčkov pod tremi leti je podvrženih tej krutej, zavratnej bolezni in so tako pohabljeni, da hirajo in umirajo brez vsake pomoči, ker jim primanjkuje z eno besedo vsega. Ti ubogi, nedolžni črvički, ki ne poznajo niti okusa mleka, so edini, kateri najbolj občutijo posledice te neizprosne in krute kapitalistične vojne. Da se pa vsaj deloma prepreči to zlo, je nujna odpomoč prepotrebna. Ganite se torej vi hujskači in vojni dobičkarji in priskočite na pomoč tem nedolžnim bitjam, ki tani po bolnišnicah brez vsake hrane in obleke hirajo in umirajo. Ali nimate nemirne vesti in vas ne ganejo solze, če pomislite, da so to le vaše žrtve, da je to vaš zločin, ki ste ga uprizorili nad človeštvom s tem, da ste pošiljali leta in leta miljone proletarskih bitij in očetov v strelske jarke, kateri so prelili za vas, nenasičeni lakomniki, svojo zdravo in nedolžno kri, v neizprosnih bitkah za vaš interes. Zavedajte se torej svojih grehov in storite pokoro s tem, da priskočite tem ubogim vašim žrtvam na pomoč, da se vsaj deloma omeji njih beda s tem, da se preskrbijo z izdatnejšimi živili in obleko. Zapomnite si tudi, da to, kar redkodaj tako „velikodušno" v ta namen podarite, niso vaši darovi, marveč je vaša dolžnost rešiti te uboge žrtve vaših kapitalističnih stremljenj - pogina... Znižanje cen na živilih in obleki. Delavska zbornica v Milanu je dogovorno z zvezo tkalcev in podpirana od mestne občine Milan zapričela akcijo za znižanje cen na oblekah. Pretekli teden je ot- in v razmerah, ki tvorijo njeno vrednost; rekel je to iz vzroka, da krši delo italijanskih socija-listov, kateri so bili vsi. ali njih ogromna množina proti vojni m od katerih nobeden ni glasoval za vojne kredite, čeravno so bili v Italiji za to ugodnejši pogoji, nego v drugih deželah. Dobro torej, tukaj mu na enak način odgovorim: pri poznajmo, sodrug Graziadei, da je pozasedba tovarn na način, na kakoršen se je izvršila, nudila mnogo ugodnejše pogoje, ker je bila v istem trenutku vlada iz buržoaznih vzrokov popolnoma enostranska in torej ni posegla v zadevo. Ne pravite torej, da je bila to že vstaja, ker so naši delavci pozasedli tovarne, kar se je izvršilo sicer popolnoma neovirano im mirno. Spominjam se, dia te tiste dni, ko so se sešli na prvem vorila svoje prvo velikansko skladišče za razprodajo oblačilnih potrebščin. Določili so se paketi, ki vsebujejo obleko, slamnik, srajco, spodnje hlače, kravato in še kako malenkost zraven, za samo 100 lir. Ni treba omenjati, da se je ljudstvo kar trgalo, da dobi vsak vsaj po en paket. Že prvi dan otvoritve je bilo skladišče v teku dveh ur izpraznjeno in se je inkasiralo nad 200.000 lir. Ta inicijativa milanske, delavske zbornice s pomočjo milanske občine, ki je, kakor je znano, v so-cijaiističnih rokah, je dala prokleto po kosteh vsem trgovcem, kateri so morali na mah znižati cene in danes vidimo skoro po vseh trgovinah velike plakate, ki oznanjajo velikansko znižanje cen. Ta akcija se ni omejila samo na obleko, marveč se širi tudi na druge življenske predmete in ne samo v Milanu, marveč po vseh večjih mestih Italije. Bil je čas, da se je nekaj vkre-nilo proti neznosni draginji. Ena za drugo... V Bresti so se komunisti takoj po Livornskem kongresu polastili organizacije kovinarskih delavcev češ, da so v ogromni večini. Njih turinsko glasilo „Grdine Nuovo" jim je vsak dan pelo slavo in jih poveličevalo. Kaka je bila ta večina, so nam pokazale volitve sekcijskega odbora, ki so se vršile preteklo nedeljo. Od 673 oddanih glasov so dobili socijalisti nič manj nego 643 in komunisti celih... 30 glasov. V Julijski Benečiji pa bodo gospodje komunisti našemu delavstvu še nadalje trdili da je so-cijalizem mrtev...! SOCIJALIZACIJA V ITALIJI. Sodrug B u o z z i. glavni tajnik zveze kovinarskih delavcev je imel pogovor z minister-skim predsednikom, kateri mu je obljubit, da bo vlada izročila splošni strokovni zvezi beneški in napeljski arzenal ter še tri druge tovarne za orožje, kjer bodo strokovne organizacije v lastni upravi izdelovale poljedelske stroje in potrebščine za železnice. Če se bo to izvršilo, bomo prvi izmed vseh držav, kjer se bo vpeljala socijalizacija tovarn in v katerih bodo prevzele upravo na lastno odgovornost strokovne organizacije. shodu zaistopnlki delavcev večjih industrijskih krajev Italije. vladal popolen mir. skoraj bi rekel grobna tišina. AH je taka uporna situacija? AH so bili ti delavci morda riformisti? Ne, sodrugi, bili so organizatorji ... . . . bili so delavci, ki so postali organizatorji. Lenin sam nam je svetoval, naj nadomestimo riformiste z delavci: bili so delavci, kakor so bili delavci D’Aragona, Buozzi. Baldesi. kateri so nam pojasnili ekonomičen in moraličen položaj njih krajev. Vodstvo stranke istega dne ni zavzelo odločilnega stališča. Čakalo je dogodkov. Dogodki so se prenaglili. Je istinitost, da do sklicanja Splošnega zveznega sveta ml vodstva stranke nismo bili na jasnem, kakor nismo imeli go- Poročilo sodr. Baratona 5) na strankinem kongresu v Livornu. (Nadaljevanje.) EMANCIPACIJA DELAVSKEGA RAZREDA. Silno važno je v politiki in sploh v delavskem razrednem loju, da se delavski razred popolnoma emancipira od neraz-rednih strank. Res je. da prihaja v pozitivnem delu za socijalno izboljšanje položaja de-avstvo mnogokrat v stik z vladajočimi meščanskimi strankami ter da z njihovim pritrdilom to ali ono drobtinico dosežejo, tar pomeni v socijalnem življenju samo stopinjo naprej v razvoju. Pri vsem tem pa Socijali-stična stranka ne sme nikdar pozabiti, da je razredna ter da ji je končno vseeno ali je na krmilu ta ali ona meščanska stranka, od katere izbojuje razne socijalne) zakone, uredbe in ustanove. To moramo imeti pri vsem svojem delu pred očmi ter nikdar pozabiti, da se le tedaj ojačujemo, če nastopamo samostojno, disciplinirano na vsej črti. Le na ta način je mogoče utrditi zavest med pristaši in jasno začrtano mejo med strankarji in nestrankarji. oziroma med socijalistično stranko in meščanskimi strankami. — Vmes ni prostora. Sodrugi, somišljeniki zave=' dajte še naše volilne zmage in razširjajte »PROLETARCA«, glasilo naše stranke! „GoriSka straža" in gosp. Godina. V zadnji številki „Goriške straže" smo čitali članek pod naslovom „Ideja ali stranka". V tem članku se „Goriška straža" sklicuje na svojčasni sklep idrijske komunistične skupine, ki je izstopila iz italijanske komunistične stranke in koje voditelj je neki Dragotin Godina. Od začetka do konca članka se poje slavo Godinu in izgleda; kod da bi članek izšel iz Godinovih rok. Sicer „Goriška straža" izjavlja, da jo Godina ni pooblastil za to izjavo, mi pa dvomimo, da Godina ni imel pri tem članku nika-kega vpliva. Naj si bode kakor hoče, slavospev „Goriške štraže" Godini imaj svoj pomen in na-man. Le žal, da bo imel proletarijat vsled Godinovi inteligentnosti, agilnosti in samostojnosti mišljenja, le hude posledice. tove odločnosti, ali se naj to gibanje zavleče na eno ali na drugo stran. Sklical se je Splošni zvezni svet. Ali med tem časom se je situacija namesto da bi se izboljšala, poslabšala, kar so nam javili sodrugi, ki so orišli iz zasedenih tovarn, v prvi vrsti sodrugi iz Turina. Razpoloženje in navdušenje delavcev ni bilo več na tisti stopinji, kakor prve dni in je od dne do dne pojemalo. Mnogi, manj izobraženi in premalo izkušeni ter sebični delavci so dvignili zahtevo, naj se jih od dne do dne preskrbi z živili, če se hoče. da vstrajajo v tovarnah. O-brnem se do organizatorjev, naj to izpričajo. (Mnogi glasovi.) Resnica jel (Dalje prih.) Idrijskim rudarjem v prevdarek! V Idriji imamo rudnik, edina industrija v našem bližnjem in daljnem okolišu, katera ima danes zaposljenih več stotin delavcev. Lahko rečemo, da je rudnik za Idrijo in njeno okolico skoraj edini vir življenja, ne samo za tam za-posljene delavce in njih družine, marveč tudi za veliki del drugega prebivalstva. Večina je delavcev, ki so dali rudniku vse svoje življenje in ki še danes, na njih stara leta, bledih obraz in izčrpanih udov, nadaljujejo svoje naporno delo v podzemeljskih jamah. V prejšnjih letih je bilo izkoriščanje v rudniku tem hujše: rudar in žnjim tudi vsa njegova družina je bil pravi suženj predstojnikov rudnika. Sčasoma pa se je idrijski rudar ■emancipiral. Vstvaril si je močno razredno organizacijo in druge inštitucije tako, da je bilo idrijsko delavstvo za vzgled vsemu slovenskemu proletarijatu tedanjih časov. Potom svoje strokovne organizacije je izvojevalo najlepše boje in si priborilo sijajne izbolj-ške gospodarskega in moralnega značaja. Že v tistih časih smo slišali večkrat izraženo željo, kako naj bi se prišlo do socijalizacije produktivnih obratov in do prevzetja rudnika v delavske roke na način, da se reši delavstvo kapitalističnega izkoriščanja, le že res, da je rudnik še državna last, ampak res je tudi, da je bilo v državnih obratih delavstvo ravnq tako izkoriščano kakor pod zasebnim kapitalom, če ne še hujše. Po končani vojni je prešel rudnik v Fast italijanske države. Ker pa so v Italiji vsa podjetja, ki so v državni režiji, vsled prevelike buro-kracije in vsled protekcijonizma popolnoma pasivna, zategadelj ni čuda, da tudi idrijski rudnik za državo ni aktiven. Ni aktiven tudi zato, ker se njegovo obratovanje vrši še zmi-raj po zastarelem sistemu, do-Čim bi nov sistem brezdvomno doprinesel večjo proizvajo rudniškega produkta in to z čim večjo olajšavo in manjšimi stroški. Gotovo je pa, da je konservativni duh in sedanji politični položaj Italije tak, da v doglednem času idrijski rudnik ne sme pričakovati od države nikakega izboljšanja. Nasprotno pa se sme pričakovati mnogo hujšega in usodnega za naše rudarje in njihove družine. Industrijalna kriza, ki tare danes Italijo, bo brezdvomno za-nešena tudi v njene državne obrate. Pripeti se lahko tedaj, da država odda rudnik kakemu kapitalističnemu konsorciju, kateri bi izkoriščal rudnik na eni strani z modernimi napravami, na drugi strani pa z upeljavo delavne moči iz notrajnosti države, posebno iz južne Italije, kjer je brezposelnost vsak dan večja in delavna moč mnogo cenejša kot pri nas. V tem slučaju bi moral naš domač rudar romati po svetu s trebuhom za kruhom, ker ni vajen in bi se ne mogel vdati še revnejšemu življenju, kakor ga že sedaj prenaša. Recimo pa> da država obdrži rudnik, tedaj smemo že računiti s prihodnjo krizo, ki bo gotovo zadela tudi idrijski rudnik